Demenca je bolezen, ki je poznana že nekaj tisočetji. Težave lahko začne povzročati že pri starosti 65. let, nato pa se stopnja incidence z leti zelo povišuje. Demenca je bolezen, ki prizadane enakomerno celotne možgane. Za bolezen poznamo več vzrokov:
– Alzheimerjevo bolezen (najpogostejši vzrok)
– Demence, ki so posledica motenj prekrvavitve možganov (npr. kapi).
– Demenca zaradi motenj delovanja žlez z notranjim izločanjem, možganskih poškodb, nekaterih novotvorb in okužb.
Demenco lahko prepoznamo po razdražljivosti, depresivnem razpoloženju, težavah s spominom in izgubi interesov. Znaki in simptomi pa so lahko tudi zavajujoči, saj se podobni pojavljajo tudi pri nekaterih drugih telesnih, predvsem pa duševnih boleznih.
Za ozdravljenje demence trenutno še ni znanih zdravil, olajšujemo lahko le nekatere simptome bolezni, pri nekaterih vrstah demence pa lahko tudi začasno preprečimo poslabšanje. Bolezen pa s časom vseeno napreduje. Takrat bolnik vsakodnevne aktivnosti sicer upravlja uspešno, zahtevnejše naloge pa mu predstavljajo večji problem.
Pri pogovoru težko ostanejo na temi pogovora. Pojavijo se tudi težave z orientacijo, zato lahko hitro zatavajo, nekateri so dezorientirani tudi v lastnem stanovanju. Svoje stvari pogosto kam založijo in nato svojce obtožijo kraje. V končnem stadiju pa se lahko zgodi, da svojih svojcev sploh ne prepoznajo. Takrat se pojavijo tudi težave z komunikacijo (so redkobesedni, govor pa je upočasnjen), z zadrževanjem blata in/ali vode, z gibanjem in z občutkom za žejo in hranjenje.
Tako, kot pri ostalih boleznih se tudi pri demenci lahko pojavijo zapleti, kot so depresivna stanja, nenadna zmedenost, dolgotrajni nemir, psihotična stanja in nespečnost.
1 REŠEVANJE PROBLEMA S POMOČJO ZN
Bolniki z demenco za dobro počutje ne potrebujejo veliko. Veliko jim pomeni že topel nasmeh, stik z očmi, nežen dotik z roko, ali objem preko ramen!
PREHRANJEVANJE IN PITJE:
- Prehrana starostnika mora biti raznolika, vsebovati mora veliko beljakovin, sadja in zelenjave (vsebujeta balastne snovi, ki so pomembne za prebavo).
- Najpogostejše motnje, ki se pojavijo pri bolniku z demenco so odklanjanje hrane, prekomerno uživanje hrane ali pa motnje požiranja.
NENADZOROVANO UŽIVANJE HRANE: dementni bolnike zelo pogosto pobirajo ostanke in jih hranijo, zato se velikokrat zgodi da zaužijejo pokvarjeno hrano! Bolnika zato med hranjenjem opazujemo. Obroke pa mu razporedimo na več manjših
Za ODKLANJANJE HRANE je lahko odgovornih več vzrokov, katere bomo odkrili, le če bomo z varovancem potrpežljivi in z njimi vzpostavili zaupljiv odnos.
Velikokrat je razlog za odklanjanje, da bolniki zaradi slabega zobovja ali čeljusti ne morejo dobro prežvečiti hrane.
Če so težave zobovjem nerešljive bolniku pripravimo pasirano ali kašasto hrano, ki na prvi pogled izgleda zelo neokusno, zato je zelo pomembno serviranje hrane, vonj in okus.
MOTNJE POŽIRANJA: lahko povzročajo različna obolenja. Pri tem je največja težava, da je varovance zaradi stalnega zaletavanja strah piti in jesti. Pri hranjenju takega varovanca moramo biti zelo previdni, saj lahko pride, do usodnih komplikacij, kot so aspiracija hrane/tekočine ter aspiracijske pljučnice!
Da preprečimo težave pri hranjenju moramo: Varovancu najprej očistiti ustno votlino, saj v ustih pogosto zadržujejo slino. Ležeče varovance pred hranjenjem posedemo. Največ težav povzroča pitje tekočin, zato jim dajemo piti po žlički. Žličko pri hranjenju napolnimo le do 1/3, nato pa počakamo, da varovanec pogoltne grižljaj, zato je pomembno opazovanje!!
Če se varovancu hrana zaleti, ga vzpodbujamo, da se izkašlja ali pa ga potrepljamo pod lopaticami. Trepljaj mora biti usmerjen navzgor. Če pa je ovira globje v dihalnih poteh uporabimo Heimlichov prijem.
ODKLANJANJE PITJA TEKOČIN: zgodi se, da pri varovancih pride do izgube občutka za žejo, saj se želijo izogniti pogostemu uriniranju ali pa zaradi bolezenskega doživljanja (mislijo, da je zastrupljeno, pokvarjena ali pa si želijo si umreti. Tako varovanci ne zadostijo dnevnim potrebam organizma po tekočini.
Take bolnike spodbujamo k pitju in jim po potrebi dajemo manjšo količino tekočine preko celega dne. Da pa bomo imeli nadzor nad vso zaužito tekočino in hrano naredimo tabelo bilance tekočine in hrane.
OSEBNA HIGIENA, OBLAČENJE IN OBUVANJE:
- Pri dementnih varovancih se pogosto zgodi, da se pozabijo umiti, počesati, obriti, lahko se zgodi da se oblečejo neprimerno letnemu času ali pa celo zamenjajo posamezne dele oblačila ali obutve.
- Bolnika je potrebno pri tej življenski aktivnosti (ŽA) skrbno in pravilno voditi, saj le tako lahko ohranimo njihovo zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Pri tem pa moramo biti zelo potrpežljivi. Ob vsakem dobro opravljenem opravilu pa ga moramo tudi pohvaliti!
- Paziti moramo, da izberemo oblačila in obutev, ki so udobna, ravno prav velika in ki smo jih izbrali tudi po željah varovanca.
SKRB ZA VARNOST
- Varovanci z demenco so zelo pogosto izpostavljeni razičnim nevarnostim, kot so: samopoškodbam ali nevarnostim iz okolja. Nemalokrat pa se zgodi, da zatavajo ali se izgubijo.
- Ogrožujoča so tudi bolezenska doživlanja, pri katerih varovanci slišijo glasove, ki jim nekaj ukazujejo, takrat varovanca poskusimo zamotiti, tako da mu govorimo o resničnih dogodkih.
- Prav tako je pomembno pravilno vodenje, učenje in prilagajanje okolja. Varovanca moramo ves čas opazovati, saj le tako lahko ugotovimo, kdaj bo izgubil orientacijo.
- Prilagaojeno okolje je zelo pomembno, še zlasti ponoči. Varovanca pred nepotrebnimi poškodbami lahko zaščitimo tako, da mu ob posteljo namestimo luč. Poskrbimo, da bodo okna zaščitena (npr. z cvetjem…), tako da okna ne bodo morali zamenjati z varti. Če pa se varovanec v prostoru ne znajde več poskrbimo za ustrezne oznake.
- V začetnem stadiju pa se lahko pojavijo tudi misli o samomoru, takrat pa moramo nadzor nad varovancem še dodatno poostriti.
OHRANJANJE GIBLJIVOSTI IN SAMOSTOJNOST PRI HOJI
- Gibanje in rekreacija sta zelo koristi, ne samo za dobro telesno in duševno počutje, temveč tudi za večjo potrebo po hrani in pijači. Hkrati pa preprečujeta zaplete in omogočata tudi boljše socialne stike.
- Varovančevo gibljivost najlažje ohranimo z rednim gibanjem. Ravno prav gibanja bomo dosegli, če naredimo urnik dnevnih aktivnosti. Izbrati moramo dejavnosti, ki jih varovanec še zmore, nato pa jih postopoma prilagajamo.
- Pred vadbo prostor prezračimo, nato varovanca vzpodbudimo, da se dobro pretegne in globoko vdihne. Vaje lahko izvajamo v postelji, na stolu ali v stoje, odvisno od počutja varovanca. Ko z vajami končamo naj varovaec še malo posedi in globoko vdihne. Varovanca ves čas vzpodbujamo, ne smemo pa pozabiti paziti na varnost.
MOTNJE IZLOČANJA
- Pri varovancih z demenco sta najpogostejši motnji izločanja inkontinenca blata in/ ali urina, ali obstipacija. Do teh motenj pride zaradi pešanja duševnih funkcij in zaradi različnih telesnih obolenj.
- Varovance pa je sram motenj, ki so se pojavile, zato jih pogosto želijo prikriti ali pa jih celo zanikajo. Ravno zaradi tega moramo biti pazljivi, da smo do varovanca obzirni.,
- Nekateri varovanci nimajo večjih motenj izločanja, urin in blato pa jim uhajata, saj ne najdejo stranišča ob pravem času. V tem primeru na stranišča vrata nalepimo oznake, ki morajo biti dobro vidne.
- Če ima varovanec tudi pri odvajanju blata težave le z prihodom do stranišča, ga spodbujamo, da gredo na potrebo vsak dan ob približno isti uri (najbolje zjutraj)
- V primeru, da varovanec ZADRŽUJE URIN V MEHURJU, VENDAR NE ČUTI POTREBE PO URINIRANJU, pa ga na vsakih nekaj ur opomnimo, naj gre na stranišče.
- Za varovance, ki pa so popolnoma inkontinentni pa so na tržišču različni pripomočki. Ob tem pa moramo nujno vzdrežvati osebno higeno, da s tem preprečimo neprijeten vonj, srbenje, vnetje kože…
- Obstipacijo pa najlažje preprečimo s pravilno prehrano, ki naj vsebuje veliko balastnih snovi in z gibanjem (če je mogoče). Po potrebi pa damo ustrezna odvajala. Pomembno pa je tudi, da odvajanje redno beležimo!
MOTNJE SPANJA:
- Pri dementnih bolnikih so motnje spanja zelo pogoste, saj bolniki čez dan zelo radi dremajo, ponoči pa so zato bolj aktivni.
- Čez dan jih zato poiskusimo čim bolj zaposliti z različnimi opravili. Pred spanjem pa poskrbimo, da je soba prezračena, da je varovanec nameščen v udoben položaj. Poskrbimo tudi za mir in primerno zatemnitev.
Imeti v družini bolnika z demenco je zelo težka izkušnja, še posebno če želite svojega bližnjega imeti ob sebi in se vam Dom starejših občanov zdi slaba ideja. Pri tem se moraš soočiti z različimi težavami, saj taki bolniki potrebujejo stalen nadzor. Demenca pa je žal bolezen, ki se ne izbolša vendar počasi napreduje.
Pogosto so poleg demence prisotne tudi druge diagnoze, kar delo z varovancem še dodatno teži. Pri tem pa vam lahko pomagajo vse informacije o bolezni, saj s pravilnim vodenjem, spodbudo in pohvalo lahko kognitivne funkcije dolgo časa ohranjamo.
Demenca je sindrom, ki nastane pri različni možganskih obolenjih in se kaže z upadom ali izgubo sposobnosti mišljenja, spomina, govora, učenja, presoje, razumevanja, računske sposobnosti,… Demenco povzročajo razne bolezni, okužbe, toksini, itd. Je bolezen starosti, s starostjo se namreč tveganje za njen nastanek povečuje.
Poznamo več vrst demenc in sicer:
- Alzheimerjeva demenca (najpogostejša – 80%)
- Pickova demenca
- Arteriosklerotična demenca
- Demenca po večjih možganskih kapeh
- Multiinfarktna demenca
- Demenca zaradi drugih bolezni
Začetne spremembe pri osebah z razvijajočo se demenco se lahko kažejo z izgubo volje do dela ali drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanje zanimive, dajejo občutek, da so se polenili. Težave s spominom se običajno pojavijo zgodaj. Pogosto pozabljajo imena ali založijo posamezne predmete, med pogovorom pa teže najdejo prave besede.
Z napredovanjem bolezni se težave stopnjujejo. Pozabljati pričnejo osnovne stvari, ne spomnijo se več, kako priti v trgovino ali nazaj domov, zato se pogosteje izgubijo. Ker pozabljajo, kam so spravili svoje stvari, postanejo sumničavi ali vznemirjeni, svojce pa pogosto obtožujejo kraje. Med pogovorom teže najdejo posamezne besede ali jih izpuščajo, težko sledijo dolgim zahtevnim pogovorom. Hitro se zjočejo ali razjezijo, vendar pa se tudi hitro umirijo, kot da se ne bi nič zgodilo.
Bolezen še ni ozdravljiva, lahko pa z zdravili upočasnimo njen proces.
Pri pacientu z demenco je sposobnost samooskrbe na področju psihičnih, fizičnih in socialnih potreb zelo zmanjšana. Zdravstvena nega pacienta z demenco je odvisna od bolezenskega procesa, vrste in stopnje prizadetosti posameznih funkcij. Uporaba teoretičnih modelov v procesu zdravstvene nege je medicinski sestri v pomoč pri načrtovanju aktivnosti oziroma intervencij.
Aktivnosti zdravstvene nege pri pacientu z demenco:
- Hranjenje in pitje tekočin
[wp_ad_camp_1]
Hrana mora biti ustrezno pripravljena, primerne temperature, primerno postrežena. Pozorni moramo biti na pravilen položaj pacienta pri hranjenju, da ne pride do zdrsa hrane v sapnik. Pri hranjenju mora biti krožnik s hrano postavljen tako, da ga pacient vidi (s tem vidi hrano in jo tudi vonja). Enako velja tudi v primeru, ko pacienta hranimo. Pozorni moramo biti tudi pri tistih, ki se sami hranijo, da ne pride do požiranja velikih kosov hrane ali do shranjevanja ostankov hrane. Do težav lahko pride zaradi različnih dejavnikov (slabi zobje in dlesni, različna vnetja v ustni votlini, izguba apetita, izguba občutka za lakoto in žejo, motnje požiranja, telesna oslabelost, spremenjeno doživljanje pacienta in njegovega odnosa do hrane.. Pravilno prehranjenost nadziramo s tehtanjem, opazujemo znake hujšanja ali dehidracije.
- Izločanje in odvajanje
Težave se pojavijo pri izgubi občutka za odvajanje, nezmožnostjo zadrževanja urina ali blata. Lahko pa se pojavijo tudi zaradi jemanja odvajal, prisotnosti drugih bolezni ali zaradi jemanja zdravil. Pride lahko do zaprtja (obstipacije), driske(diareje), bruhanja, bolečega in napetega trebuha. Potrebo po odvajanju pa lahko izražajo z nemirom, napenjanjem, stokanjem. Pacienti pogosto prikrivajo motnjo ali jo celo zanikajo, saj je pogosto glavni razlog, da jih svojci ne želijo ali ne zmorejo več negovati doma. Pomoč je odvisna od vrste motnje, ki je prisotna. Prav tako pomembno pa je, da izločke opazujemo (barvo, vonj, količino, primesi – kri, sluz, pri blatu tudi neprebavljena hrana).
- Osebna higiena, oblačenje, obuvanje
Motnje pri zadovoljevanju teh aktivnosti se kažejo že zgodaj, vendar na začetku niso izrazite. Na začetku zadošča že opozorilo, da opravi potrebno brez posebnega negodovanja. Kasneje, ko bolezen napreduje, pa jim kljub temu, da še vedo, da morajo te dejavnosti opraviti, zmanjka spretnosti, volje, potrpljenja in znanja. Pri osebni higieni moramo upoštevati intimnost posameznika, upoštevamo njegove želje, in zagotavljamo diskretnost pri izvajanju. Pri oblačenju pride največkrat do pomanjkljivega oblačenja, napačne uporabe oblačil, skrivanja oblek, izguba obleke.. Pri oblačenju in obuvanju paciente spodbujamo k samostojnosti, jim svetujemo, pomagamo in razložimo. Oblačila naj bojo primerne velikosti, iz kakovostnih materialov in enostavno krojena. Obutev naj bo nedrseča in primerne velikosti.
- Varnost
Zagotavljanje varnosti in skrb za gibanje in ustrezno lego dementnega pacienta je ena bistvenih aktivnosti v zdravstveni negi. Zaradi motenj spomina, orientacije, presoje, kritičnosti in drugih duševnih sprememb se pogosto znajdejo v situaciji, ko potrebujejo zaščito in pomoč.Paciente je potrebno stalno nadzorovati in s tem preprečiti morebitne poškodbe katerim so izpostavljeni (samopoškodbam, padcem, nevarnostim iz okolja, lahko se izgubijo ali zatavajo). Kljub temu pa je potrebno, da jim zagotovimo kakovostno življenje in čim večjo samostojnost.
- Spanje
Motnje spanja se pojavljajo občasno ali pa so stalno prisotne, ritem spanja pa je pri pacientih z demenco pogosto porušen. Značilno je, da čez dan radi dremajo, v nočnih urah pa postanejo aktivnejši. Zato je zelo pomembno dementnega pacienta čez dan motivirati za izvajanje raznih aktivnosti, kot so sprehodi in rekreacija in se z njim pogovarjati. Uporabi uspaval se izogibamo čim dlje, ker tako kot pri odvajalih velikokrat pride do nekontroliranega uživanja.