Varovanec z demenco v družini

KAJ JE DEMENCA IN KAKO NASTOPI?

Sama demenca je poznana že 2000 let in prav tako tudi njene težave

Demenca je skupek bolezenskih znakov kateri vključujejo motnje mnogih višjih možganjskih funkcij kot so: Spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja ali presoje

 Motnje motijo delovno in socialno uspešnost

 S staranjem se pogostost demence povečuje

 Najpogostejša je Alzhaimerjeva bolezen katera je tudi najpogostejši vzrok demence

 Zanjo še ni na voljo uspešnega zdravila, ki bi zaustavilo samo bolezen

 Pogoste so tudi demence zaradi motenj v pretoku krvi (kapi)

POTEK DEMENCE:

 Pogosto odvisen od vrste bolezni

 Lahko so prikriti začetni znaki, lahko pa so zelo vidni

 Najpogosteje se začetek kaže kot izguba volje do dela in aktivnosti

 Ne kažejo zanimanja za druženje z okolico

 Postanejo lahko pretirano natančni ali površni

 Izrazitejše so težave, ko naj bi se spomnili dogodkov

 V kasnejši fazi se težave stopnjujejo

 Ponavadi težave zanikajo ali prekrivajo

 Z vpadom še nadaljnih višjih možganskih funkcij se zmanjšuje količina dosegljivih informacij

 Ponavadi postanejo pacienti z demenco čustveno labilni

 Svojce pogosto obtožujejo kraje

 Pomemben je prijazen odnos z njimi in občutek varnosti

 V končni fazi napredujejo do tega, da ne prepoznajo tudi ožjih svojcev

 Na koncu nimajo več občutka za odvajanje in izločanje

 Postanejo vse manj aktivni

 Ponavadi se njihova pot zaključi vezana na posteljo kjer pogosto zaradi večje občutljivosti na vnetja tudi umrejo

ZAPLETI DEMENCE:

 Ker se samo poslabšanje da preprečiti je potrebno omogočiti vsakomur pravočasno in kakovostno obravnavo

 Pogosti zapleti demence, ki se jih da zdraviti so: Depresivna stanja, nenadna zmedenost, dolgotrajni nemir, psihotična stanja in nespečnost

 Če imajo pacienti manj izražene začetne oblike se samo zdravljenje in svetovanje lahko izvaja tudi ambulantno

DEPRESIVNA STANJA:

o Pogosta v začetnem obdobju

o Postanejo potrti, obupani in so manj aktivni ter brezvoljni

o Pogosto imajo težave s spanjem

o Pogosto razmišljajo o samomoru

o Velikokrat jih je treba vzpodbujati pri osnovnih dnevnih aktivnostih saj nanje pozabijo

o Imeti morajo občutek varnosti in da se lahko na nekoga zanesejo

DELIRIJ:

o Telesna bolezen

o Če jo spremlja povišana telesna temparatura povzroči zmedenost, nemir ali celo imajo privide in prisluhe

o Delirij je lahko povzročen tudi zaradi več vrst zdravil

o Varovanec z delirijem praviloma sodi v bolnišnico, da se ugotovi in odpravi vzrok le tega

o Zagotoviti je potrebno zadostno hidracijo varovanca

o Potrebno je poskrbeti za varnost pacienta (da ne odtava)

DOLGOTRAJEN NEMIR:

o Pogosto so nemirni in brez obstanka

o Nemir se stopnjuje popoldan in proti večeru

o Zagotoviti je treba predvsem varnost

o Varovanec je lahko zaradi nemira tudi telesno izčrpan

o Ponavadi se za zdravljenje uporabljajo nevroleptiki

o Pomembno je opazovanje pacienta, da lahko prilagajamo odmerek zdravila

o S sprotnim prilagajanjem in rednimi kontrolami lahko dosežemo da pri osebi z nemirom zmanjšamo možnost hospitalizacije zaradi tega

PSIHOTIČNA STANJA:

o Včasih so demenco spremljajo tudi prividi in blodnje

o Zaradi teh prividov je lahko vznemirjen in sumičav

o Pacientu moramo prisluhniti in si zanj vzeti čas, da dobi občutek varnosti

o Zdravi se z nevroleptiki

o Če se psihotična motnja zgodaj prepozna je lažje obvladljiva in ne zahteva hospitalizacije

NESPEČNOST:

o Že tako pogosta motnja v starosti

o Pogosto je pri pacientih z demenco ritem spanja porušen

o Ponavadi so ponoči budni in podnevi na stolih zaspijo

o Zato je zelo velik pomen na OPAZOVANJU, saj tako lahko preprečimo nepotrebne padce in poškodbe

o Pri blažjih oblikah se lahko pomaga tudi z zeliščnimi pripravki (baldrijan)

o Pri hujših oblikah pa je na mestu uporaba uspaval, vendar moramo biti pozorni da se teh zdravil ne izkorišča in tako postanejo pacienti odvisni

2. POMOČ VAROVANCU Z DEMENCO

Prav tako kot ostale tudi paciente z demenco razveselijo, vznemirijo in razžalostijo enaki dogodki kot ostale ljudi

Kljub bolezni, ki počasi a vztrajno napreduje jim največ pomeni neodvisnost in samostojnost, zato jo poskušamo ohraniti čim dlje

Zelo pomembno je, da si zanje vzamemo čas in jih vzpodbujamo pri opravilih ki jih lahko še opravljajo

Navodila morajo biti razumljiva in enostopenjska

 Zelo pomemben je topel človeški odnos in to da si zanje vzamemo čas

 Glede oskrbe na domu se priporoča da skrb za tako osebo prevzame le ena oseba saj tako ne privedemo do preobremenjenosti pacienta z demenco

 Ker imajo ljudje malo časa zaradi današnjega načina življenja pogosto oseba z demenco pristane v domovih starejših občanov

3. SKRB ZA ŽIVLJENSKE POTREBE PRI DEMENCI

HRANJENJE IN PITJE TEKOČIN:

 S straostjo se odnos do hrane in prehranske navade spreminjajo

 Prehrana starostnika mora biti uravnotežena in pravilna

 Obroke razdelimo na več manjših tekom celotnega dneva

 Obroki naj vsebujejo veliko sadja in zelenjave ter beljakovin

 Enolična prehrana z pomanjkanjem vitaminov in mineralov še dodatno pripomore k slabemu imunskemu sistemu pacienta

 Zelo velik pomen ima tudi pitje tekočin da ne pride do izsušitve telesa

 Težave se kažejo zelo pogosto z odklanjanjem hrane in prekomernim uživanjem hrane ali motnjo požiranja

NENADZOROVANO UŽIVANJE HRANE:

o Zelo pomembna motnja v procesu demence

o Pacienti si delajo zaloge in hrano nosijo po žepih in skrivajo po sobah

o Zelo pogosto to motnjo spremlja bruhanje, slabost, driske in slabo počutje

o Nemalokrat pride tudi do tega da grižljaj zaide v dihalne poti kar povzroči dušenje

o Takovrstno motnjo omejujemo z nadzorom s pomočjo razdelitve hrane v manjše obroke, poleg tega pa tudi z balastnimi snovmi, ki dajejo občutek sitosti

ODKLANJANJE HRANE:

o Pogosta motnja pri osebi z demenco

o Zelo pomembno je odkriti vzrok odklanjanja

o Vsiljevanje hrane je lahko zelo škodljivo za pacienta

o Vzrok odklanjanja je lahko slabo zobovje, neprimerna proteza, siljenje na bruhanje…

o Lahko pa je vzrok tudi bolezensko doživljanje hrane.

o Ker vzroka ponavadi ni lahko odkriti je pomembna vztrajnost in potrpežljivost ter poglobljen odnos s pacientom.

o Težave se da odpravit na več načinov zato je pomembno da poznamo vzrok odlklanjanja.

o Hrano lahko serviramo na velik krožnik saj s tem dosežemo da porcija izgleda manjša in tako vzpodbudimo občutek za hranjenje in lakoto.

POMOČ OSEBAM Z DEMENCO PRI MOTNJAH POŽIRANJA:

o Lahko so posledica razloćnih nevroloških ali internističnih motenj.

o Hranjenje take osebe je najzahtevnejše.

o Hranjenje takim osebam predstavlja tako velik psihični kot fizični napor.

o Zelo pogosto pride do aspriacije hrane v dihalne poti in posledično do aspiracijske pljučnice.

o Priprava takega pacienta na hranjenje je zelo pomembna.

o Najprej očistimo ustno votlino, vpodbujamo jih da nego ust opravijo sami.

o Zelo pomembno je da hrana ni v kosih temve da je kašasta, saj s tem preprečimo monost aspiracije.

o Lahko jih hranimo z že pripravljeno hrano kar nam omogoča večji pregleda nad količino zaužitih vitaminov in hranilnih snovi.

o Med hranjenjem je pomembna zpodbuda predvsem z lepimi besedami.

 

POMOČ PRI DELNI ALI POPOLNI ZAPORI DIHALNIH POTI:

o Če se hrana ali tekočina pacientom med hranjenjem zaleti ga vzpodbujamo da kašlja

o Če tujka ne izkašlja s kašjem probamo z odarci med lopaticami.

o Če tudi to ne uspe poskusimi s stisi trebuha ( Heimlichov prijem)

o Velika možnost je tudi da se pacient zaradi nemirnosti brani pomoči, zatomoramo te paciente še posebej spremljati da ne pride do aspiracije in jih vsakič znova (če pozabijo ali ne) podučiti kako se pravilno je in jih sproti vodimo ko jim pomagamo pri hranjenju

SKRB ZA ZOBNO PROTEZO:

o Zobna proteza ima pomembenj vpliv tako na duševno zdravlje pacienta kot njegov zunanji videz.

o Nemalokrat se lahko zgodi da pacienti protezo pozabijo jo založijo ali celo skrijejo ter se tako ne spolnijo.

o Če varovanec ni sposoben skrbetzi za ustreztno higieno zobne proteze je to naša naloga saj le tako lahko prprečimo širnenje okužb in morebitne infekcije pri samem pacientu.

POMEN ZADOVOLJIVEGA PITJA TEKOČIN:

o Pogosto je odlkanjanje povezane tudi s odklanjanjem hrane.

o Lahko manj pijejo tudi ker izgubljajo občutek za čejo zato je pomembno vzpodbujanje.

o Pri vseh ki odklanjajo hrano in pijačo mramo vodit tekočćinsko bilanco da ne pride do izušitve telesa.

o Če ne gre drugče pacientom pijačo oziroma tekočino dovajamo po žličkah saj mora v vsakem primeru dobiti ustrezno vrednost tekočine.

ODKLANJANJE HRANE IN/ALI PIJAČE ZARADI BOLEZENJSKEGA DOŽIVLJANJA:

 

o Ker je to pogost pojav moramo znati preusmeriti pozornost od motnje ki preprečuje pitje in hranjenje, ter tako pacinetom vseeno dovesti zadstno količino hrane in tekočine.

o Velikokrat odklanjajo tekočino in hrano zato ker mislijo da je zastrupljena, prav zaradi tega je naš odnos s pacientom zelo pomemben in moramo pridobiti zaupanje, saj le tako lahko dosežemo da pacient začne uživati hrano in tekočino.

4. OSEBNA HIGIENA, OBLAČENJE IN OBUVANJE

 Potreba po pomoči v teh aktivnostih se pojavi že zgodaj

 Pacienti z demenco enostavno stvari ot so osnove osebne higiene ( umivanje, britje) pozabijo storiti.

 V zgodnji fazi je naša vloga taka da jih upozarjamo.

 Ko vidimo da določe nestvari začnejo pozabljatije pomembno da jih začnemo vodit skozi postopke ter jim narekujemo nek ritem da se stvari kot so osebna higiena ohranjajo kar najdalj.

 Pomagamo jih tako da jih neopazno nadzorujemo in jih vzpodbujamo.

 Zelo je pomembno da imamo prijazen in spoštljiv odnos.

 Razumevanja ne smemo pričakovati prehitro ampak moramo biti ustrajni.

 Pomembno je da jih motiviramo kljub napakam in da jim ne odvzamemo volje in poguma po tovrstnih opravilih.

 V kolikor smo pri opominjanju neuspešni tega ne vsiljujemo ampak poskusimo naslednji dan ko bom pacient o tej stvari ( naprimer osebni higieni-umivanju) imel že popolnoma drugo mišljenje.

POMOČ PRI IZBIRI OBLAČIL IN OBLAČENJU:

o S tem ko je oseba pravilno oblečena zagotovimo da bo primerno dobro tudi njegovo počutje, uravnavanje temperature, ter predvsem varnost.

o Poskrbeti moramo da se v poletnih mesecih ne oblečejo preveč in da se v zimskih mesecih ne oblačijo premalo

o Pri samem oblačenju in zibiri oblačil naj bodo čimdalj samostojni.

 

o Ko njihova presoja postane neprimerna tako časovno kot estetsko jih vodimo usmerjamo in učimo.

o Pomembno je tudi da neglede na napredovanje bolezni skrbimo za pacientovo intimnost med oblačenjem in slačenjem.

o Zelo pomemben je tudi nadzor nad obleko in obutvijo čez dan, saj se nekateri zaradi motoričnega nemira lahko slačijo ali razmetavajo oblačila, to preprečimo z opozarjanjem in primerno izbiro oblačila za vsakega posameznika posebej.

POMOČ PRI IZBIRI OBUTVE IN OBUVANJA:

o Zelo je pomembna prava velikost in čvrstost obutve, tudi previsoke pete niso zaželene, prac tako pa moramo biti pozorni predvsem na zavezane vezalke ali zapete ježge in sponke.

o Pazimo tudi na iso ves dan v isti obutvi, saj jih s tem spodbujamo da ohranjanjo šresojo in občutek za iziro obutve.

o Pri tej dejavnosti je zelo pomembna zytrajnost da jih upozarjamo kar se da in tako ohranjamo samokritičnost do obuvanja.

5. SKRB ZA VARNOST VAROVANCA Z DEMENCO

 Zelo širok in pomemben pojem v zdravstveni negi pacienta z demenco.

 Velikokrat so izpostavljeni nevarnosti za poškodbe, predvsem padce in nevarnostim iz okolja.

 Naša naloga je da jih pred tem zaščitimo in jim nudimo varnost.

 V napredovanem stanju je velika težava lahko tudi neorientiranost v prostoru kot je lasten dom ali ožji okolici.

 Pri težavah z orientacijo jim lahko pomagamo z raznimi znaki kot so slike na vratih ali napisi na omarah da se bolje znajdejo.

 Pomemben del nadzora je tudi ponoči ko morajo mnogi na stranišče in zato lahko zamenjajo vrata z oknom kar je lahko resna težava, naša vloga je da jim pomagamo razločiti razliko in jih opominjamo.

 

 Pomembno za zagotavljanje varnosti je tudi da paciente ne puščamo same saj so tako zelo izpostavljeni raznim tvegajem kot so padci in tavanje po drugih deli stavbe…

 Pomembno je tudi da se s pacientom pogovorimo o morebitnih glasovih ki niso tako malograt prisotni ob demenci, saj je to šeen dejavnik tveganja za poškodbe ali padce.

 Pomembno je tudi da govorimo jasno in tako razumnljivo da razumejo naša navodila.

 Pomembno je da poučumo tudi svojce kako komunicirati z njihovimi sorodnikom, saj se tukaj komunakcija dostikrat ne poteka tako kot bi morala.

 Zelo pomembno je prisluhniti pacientu in tako ugotoviti če ima kakšna samomorilna nagnjenja sam moramo to spremljati zelo renso in jih zato imeti še pod strožjim nadzorom.

6. SKRB ZA OHRANJANJE GIBLJIVOSTI IN SAMOSTOJNOSTI PRI HOJI

 Omogočanje gibljivosti in samostojnosti pri hoji je zelo pomembna plat oskrbe pacienta z demenco, saj to blagodejno vpliva na njegovo dušetno in telesno počutje poleg tega pa krapi željo po hrani in pijači.

 Slabša gibljivost in težave s hojo postanejo očitnejši postopoma zato je naša naloga da pacientom čim dalj omogočimo kvalitetno gibanje on hojo.

 Zelo je pomembna tudi samostojnost, saj tako ohranimo voljo za hojo in razgibavanje, ter tako dosežemo boljše stanje pacienta.

POMOČ PRI OHRANJANJU GIBLJIVOSTI IN SAMSOSTOJNOSTI PRI HOJI:

o Pomembno je da vzpostavimo zaupliv odnos s bolnikom.

o Naredimo pacientu urnik ter ga tako vzpodbudimo k gibanju.

o Ker se stanje bolezni poslabšuje je pomembno da spremljamo pacienta in tako prilagajamo tudi njegove urnik in dejavnosti glede na jnegove zmožnosti.

 

o Pri sami hoji je zelo pomembno da zagotoimo vanrost pacienta ( oprijemališča, hojica, voziček, mokra tla….)

POMOČ PRI RAZGIBAVANJU:

o S tem ko jih vzpodbujamo k razgibavanju krepimo njihovo duševno in telesno vitalnost ter kondicijo,

o Dober vpliv imamo tudi na spanec in pa prebajo ter posledično na zaužitje hrane in tekočine.

o Samo razgibavanje moramo po težavnosti prilagoditi pacientovim zmožnostim

o Skrbeti moramo tudi za pravo kvaliteto zraka, da so prostori kjer se razgibavajo dobro prezračeni.

o Zelo dober način razgibavanja je razgibavanje kar v postelji, za tiste ki pa zmorejo kaj več pa so na voljo tudi bolj zahtevne vaje.

[wp_ad_camp_1]

POMOČ PRI OHRANJANJU ROČNIH SPRETNOSTI:

o Zelo pomembno je ohranjanje ročnih spretnosti za opravljanje osnovnih življenskih aktivnosti.

o Naša naloga je ugotvaljanje težav v ročnih spretnostih.

o Ko ugotovimo težave je naša naloga vpodbujanje k dodatnemu razgibavanju rok saj stem ohranjamo motoriko za ročno spretnost ki ji pacient potrebuje pri vsakodnevnih opravilih.

o Za same vaje se lahko dogovorimo tudi s fizioterapevtom ter tako v sodelovanju z njim pacientu pripravimo vaje.

POMOČ LEŽEČIM VAROVANCEM Z DEMENCO:

o Pacient, ki je priklenjen na posteljo je iz vidika zdravstvene nege zelo zahteven

o Vanj je treba vložiti veliko truda in nadzora, ter ga skrbno spremljati

o Zelo pomembno je, da popolnoma odvisnega pacienta v postelji obračamo vsaj na 3 ure, če ne pogosteje, saj tako preprečimo nastanek preležanin poleg tega pa da tudi vzpodbujamo k obračanju

o Pomemben del obračanja pacienta je ta, da z njim navežemo stik ter tako dosežemo da nam pacient lahko delno tudi pomaga posledično pa za pacienta lahko izberemo položaj kateri mu najbolj ustreza

o Pomembno je tudi razbremenjevanje kritičnih mest saj s tem preprečimo razjede zaradi dolgotajnega ležanja

o Menjamo položaje v zaporedju desni bok, hrbet, levi bok ali obratno, lahko tudi na trebuh če se pacient počuti bolje

o Pri samem obračanju moramo biti izredno pozorni na znake, kot so pordelost kože in bolečina, ki so lahko pokazatelji nastanka razjede zaradi pritiska

o Med nego in obračanjem moramo uporabljati negovalne kreme za kožo na najbolj obremenjenih predelih

o Če je pacient dovolj sposoben in pokreten da mu ni treba ležati, imamo nalogo, da ga spodbujamo, da vstane in se rekreira

o Pomembno je, da pri vstajanju spremembo iz ležečega v pokončni položaj izvajamo počasi, da ne pride do vrtoglavice in posledično kakšnega padca

o Precej pomembno vlogo pri samem vstajanju ima tudi povijanje nog z elastičnimi povoji, katerega izvajo ponavadi medicinske sestre

7. MOTNJE IZLOČANJA

Zelo pogosta motnja pri pacientih z demenco je inkontinenca blata in urina, na drugi strani pa tudi obstipacija

 Pri tem poglavju je naše delo predvsem, da v zgodnji fazi ko odkrijemo, da je pacient inkontinenten, da ga opominjamo in vspodbujamo, da mora na stranišče

 Pomembno je, da spremljamo kakšno stopnjo inkontinentnosti ima pacient in se tako odločimo za pravi pripomoček, če je ta potreben (vložki, plenice, urinski kateter (zdravnik) ).

 

POMOČ VAROVANCEM Z DEMENCO PRI MOTNJAH ZADRŽEVANJA

URINA:

o Ker gre ponavadi med intervencijami zdravstvene nege pri tej aktvinosti za intimne dele moramo vsekakor najprej pacienta popvrašati za dovoljenje in se z njim pogvoriti o samem postopku

o Zelo pomembno v tem segmentu dela je zagotavljanje zasebnosti pacientu med opravljanjem raznih intervencij, ki so prisotne v sklopu lajšanja izločanja

o Zelo pomembno je, da paciente opominjamo naj gredo izločati, saj je ponavadi začetni problem ta, da nimajo občutka kdaj morajo urinirati

o Če ima pacient težave s hojo si lahko pomagamo z sobnimi stranišču ali nočnimi posodami

o Pod ta sklop spada tudi pomoč dementnim ki so dezorientirani in imajo velikokrat težave, da sanitarije sploh najdejo. Zato je naša naloga, da jim to pokažemo.

o Če je pacient inkontinenten je pomembno, da glede na stanje pacineta in na stopnjo inkontinentnosti izberemo pravi način pristopa in pravi pripomoček ter tako pacientu olajšamo izločanje

o Pozorni moramo biti tudi kako pripomočke namestimo na pacienta, da s tem ne poškodujemo kože ali da ne pride celo do razjed zaradi naše malomarnosti

o Poleg same nege pa pri pacientu s tem da ga primerno negujemo odpravimo tudi neprijeten vonj. Kar pa je najpomembnejše, izboljšamo samo splošno počutje pacienta

o Poskrbeti moramo, da tudi če pride perilo v stik z izločki ga primerno odstranimo in ga damo oprati, saj tako preprečujemo neprijetne vonjave in okužbe. Poudarek na čistih in umazanih poteh

o Ko govorimo o izločanju urina, je pomembno tudi koliko tekočine pacient zaužije, saj lahko s pomočjo tega uravnavamo količino izločenega urina poleg tega nam pa tudi sam urin lahko pove kako je pacient hidriran in na podlagi tega lahko opazimo koliko tekočine mora pacient zaužiti za nemoteno izločanje urina

POMOČ VAROVANCEM Z DEMENCO PRI MOTNJAH ZADRŽEVANJA BLATA:

o Pri bolnikih z demenco je zelo pomembno spremljanje odvajanja blata, saj tako lahko vidimo če ima pacient kakšne težave

o Pomembno pri dementnem bolniku je tudi prepoznati znake, ki jih lahko čisto neočitno kaže in s tem hoče povedati da je v stiski in ga tišči na blato

o Del zdravstvene nege pri pacientu z demenco, ki mu kontinuirano izteka blato je tudi, da ga poskusimo naučiti, da hodi odvajat vsak dan ob približno isti uri in tako odvaja na sprejemljiv način

o Pomemben del je, da pacientom s težavami z orientacijo na očiten način pokažemo kje je stranišče ter tako dosežemo da bo pravi čas prišel na stranišče

o Pri samih pacientih z demenco moramo biti pozorni, da če/ko pride do pojava neprepoznavanja lastnih izločkov primerno ukrepamo ter tako preprečimo prenos sami izločkov naokrog

POMOČ VAROVANCEM Z DEMENCO PRI ZAPEKI:

o Ker je zapeka zaradi današnjega načina življenja zelo pogost pojav moramo biti pri pacientih z demenco še toliko bolj pozorni na pojav le te

o Pomemben segment tega poglavja je nadzor nad hrano, saj tudi s tem lahko uspešno kontroliramo izločanje

o Pozorni moramo biti, če pacient težko odvaja, da je blato suho ali da odvaja v bobkih, tako blato je znak za začetek zapeke

o Pozorni moramo biti tudi na to, če pacient toži za bolečinami v predelu trebuha in že dalj časa ni šel odvajati

o Poleg tega moramo opazovati tudi konsistenco izločenega blata in morebitne zapore konca črevesja

o Odvajanje blata lahko olajša tudi suho sadje oziroma hrana bogata z vlakninami

o Če opazimo težko odvajanje pri pacientu moramo pacienta spodbujati, da je bolj dejaven, saj s tem pospešimo peristaltiko

o Velik problem zapeke je predvsem pri depresivnih pacientih, ker se ne gibljejo dovolj, zato je pri njih pomembno še bolj podrobno spremljanj odvajanja

o Pri hudih primerih zapeke se skupaj z zdravnikom odločimo za aplikacijo odvajala, vendar pa moramo biti pozorni da tega ne izkoristimo, in biti sigurni da smo prej izrabili vse nefarmakološke ukrepe

8. MOTNJE SPANJA

 Zelo pogost pojav je menjava dneva z nočjo na katerega moramo biti pozorni in nanj pravilno odreagirati

 Pomembno je, da paciente čez dan čimbolj zaposlimo, da zvečer čutijo potrebo po spanju ter tako ohranjajo naraven ritem spanja

 Veliko naredimo, če pred spanjem prezračimo sobo v kateri spi pacient in s tem omogočimo boljši zrak

 Pred spanjem moramo seveda poskrbeti da je pacient urejen

 Pomemben del spanja je poskrbeti za varnost, kar si lahko predstavljamo kot namestitev ograjic na posteljo, da pacient ne pade iz nje

 Seveda moramo za dober spanec zagotoviti tudi mirno okolje in primerno zatemnitev

 Če pacientu ustreza mu lahko pred spanjem damo tudi kakšno skodelico čaja ali mleka ter ga tudi tako pomirimo

 Preden gre pacient v posteljo pa moramo poskrbeti za primerno posteljno enoto (blazina, odeja, vzmetnica)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja