Razjeda zaradi pritiska je rana na telesu, ki nastane zaradi dolgega ležanja. Pojavi se zaradi neposrednega pritiska na kožo, kar ima za posledico poškodbo spodaj ležečega tkiva. Poškodba tkiva nastane zaradi zmanjšane prekrvavitve in hipoksije. Najpogostejše razjede zaradi pritiska vidimo pri ljudeh, ki so nepokretni in trajno vezani na posteljo.
Poznamo notranje in zunanje dejavnike za nastanek razjed:
- Zunanji dejavniki:
- pritisk (mehko tkivo je stisnjeno med izpostavljene dele in trdo površino),
- strižna sila (nastane zaradi delovanja v nasprotni smeri delujočih sil),
- trenje (do trenja pride, kadar se dve površini istočasno premikata druga preko druge).
- Notranji dejavniki:
- nesposobnost gibanja in zaznavanja pritiska in bolečine,
- nekontrolirano odvajanje blata in urina,
- visoka starost, povečana telesna teža,
- slaba prehranjenost in izsušenost,
- dolgotrajne bolezni in kronična bolezen,
- povišana telesna temperatura (Skela Savič et al., 2010).
Mesta nastanka razjed zaradi pritiska so predeli telesa, kjer se kosti neposredno približujejo površini kože, na teh delih pa je malo mišičja in maščevja, ki bi delovali kot blažilci zunanjega pritiska. Ta mesta so kolki, hrbet v poteku hrbtenice, zatilje, ramena, lopatice, komolci, trtica, prsti, kolena, ušesa, gležnji in pete (Rozman et al., 2003).
Reševanje.problema.s.področja.ZN
Pacienta o potrebi NIMV obvesti zdravnik in ga seznani o možnih zapletih ventilacije.
Za uspešno ventilacijo je potrebno pacienta psihično pripraviti in seznaniti s postopkom izvajanja NIMV. S tem pridobimo sodelovanje pacienta, ki nam zaupa in se z ventilacijo strinja. Pacienta poučimo, da nas o spremembah takoj obvesti. Diplomirana medicinska sestra pravilno namesti pacienta (sedeči položaj, ali ležeči pod kotom 30 stopinj), izbere ustrezno velikost ventilacijske maske in pripravi ventilator.
Med uvajanjem sta prvi dve uri ves čas prisotna zdravnik in medicinska sestra. Pacienta je potrebno ves čas spodbujati in mu nuditi psihično podporo. Večkrat ga povprašamo tudi po počutju, ter spremljamo: (Prestor, 2011)
– stanje zavesti
– bolnikovo uporabo dodatne dihalne muskulatore, gibanje prsnega koša in bolnikovo sinhronost z ventilatorjem
– morebitni meteorizem
– frekvenco dihanja
– saturacijo, ki naj bo nad 90%
– zadostnost ventilacije: dihalni volumen naj doseže vsaj 7 ml/kg idealne tt (nemogoče spremljati pri prenosnem ventilatorju brez možnosti merjenja izdihanega volumna)
– uspešnost NIMV se obvezno preverja s plinsko analizo arterijske krvi
– kožo na izpostavljenih delih (zaradi maske), zaščitijo se z hidrokoloidno oblogo in negujejo s kremo. (Škrgat Kristan, 2009)
Ko medicinska sestra pacienta (in svojce) izobražuje o uporabi NIMV na domu, je pomembno, da mu natančno razloži tudi kako se ventilator vzdržuje in kako se čisti posamezne dele.
Ventilacijske maske se čistijo enkrat na dan z blagim milom in tekočo mlačno vodo. Masko nato obrišemo s papirnatim robčkom ali pa jo pustimo na zraku, da se posuši. Občasno se lahko prebrišejo z razkužilnimi robčki z blago vsebnostjo alkohola (na primer descosept robčki). Če opazimo, da je maska poškodovana, napako javimo serviserju. Tesnjenje poškodovane maske je neučinkovito.
Pritrdilne trakove ventilacijske maske je potrebno po uporabi obrisati z vlažno krpo in jih enkrat tedensko ročno očistiti v blagem detergentu.
Navodila glede vzdrževanja ventilacijskega aparata, dihalnega sistema in baktericidnih filtrov poda tehnični sodelavec, ki dobavi aparat pacientom. Izobraževanje se izvede že na oddelku pred odpustom. Za dodatne informacije je serviser na voljo 24 ur dnevno po telefonu.
Ventilacijska maska mora biti pričvrščena na obraz tako močno, da pacient ne čuti bolečine, lahko pa ob maski izhaja malo zraka in alarmi ne piskajo ali pa ne izhaja popolnoma nič zraka.
Na korenu nosu in na ličnicah se lahko pojavi rahla rdečina. Pacientom svetujemo, da kožo preventivno zaščitijo s hidrokoloidno oblogo in rdečino namažejo s kremo.
Razlaga bolezni in napotki za ravnanje z ventilacijsko masko in aparatom morajo biti pacientu podani v razumljivem jeziku, medicinska sestra naj prav tako preveri, če je pacient predane informacije razumel. (Prestor, 2011)
[wp_ad_camp_1]
Ko ocenimo, da bolnik/svojci poznajo ravnanje z ventilatorjem in masko, bolnik odide domov. Ves čas uvajanja NIMV poteka tudi učenje bolnika, pred odpustom pa vedno seznanimo tudi svojce.
Trudimo se, da v težavnejših primerih (npr. težja pokretnost bolnika, spremljajoče bolezni) o stanju bolnika seznanimo tudi bolnikovega izbranega zdravnika in patronažno sestro na terenu.
Bolniki prihajajo na bolnišnične kontrole z ventilatorjem na 3-6 mesecev. Bolnike obiskuje serviser, ki preverja tehnično brezhibnost aparata. (Prestor, 2011). Ventilacijo na domu uvajamo pri motiviranih bolnikih. (Škrgat Kristan, 2009)
Kritično mnenje
Na tokratni praksi sem se z neinvazivno mehansko ventilacijo srečala prvič.
Kmalu na začetku le te sem se udeležila izobraževanja (TZKD), ki je namenjena bolnikom pred odpustom, kateri bodo NIMV izvajali na domu.
Izobraževanje poteka v manjših skupinah pacientov, zaželeno s svojci, tako, da se medicinska sestra lahko med ali po predavanju posveti tudi vsakemu individualno.
Lepo so obveščeni kam in na katere telefonske številke se lahko obrnejo ob težavah s samim aparatom in pa ob poslabšanju zdravstvenega stanja.
Poleg tega že pred samim izobraževanjem poteka pomoč ter dajanje navodil v zvezi z nego maske itd. na samem oddelku, individualno, vsakemu pacientu
Literatura:
Skela Savič B, Kaučič B, Filej B, Skinder Savić K, Mežik Veber M, Romih K, et al. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege: Izbrana poglavja. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego; 2010: 230 – 3.
Rozman M, Kisner N, Klasinc M, Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 1: Učbenik za 1. letnik. Maribor: Obzorja, založništvo in izobraževanje; 2003: 72.