Spirometrija ali merjenje pljučnih volumnov je neinvazivna preiskava, s katero ocenimo kapaciteto in funkcijo pljuč. Izmeri se FVC (forsirana vitalna kapaciteta) in FEV1 (forsiran ekspiratorni volumen izdihanega zraka v prvi sekundi). Pacient preiskavo opravi v sedečem položaju. Vsak parameter se izmeri vsaj trikrat, razlike dveh najvišjih izmerjenih vrednosti pa ne smejo biti večje kot 5% ali 60ml zraka, da je meritev veljavna (Šuškovič, 2002).
Podatki, ki jih potrebujemo za spirometrijo so: starost, višina, spol ter ali oseba kadi al ne. Pred izvedbo spirometrije morajo pacienti počivati 10minut pred testom, ne smejo piti alkohola 4 ure pred testom, 24ur ali vsaj 1 uro pred testom ne smejo kaditi, brez tesnih oblačil, 2 uri po obroki ali tešči, ne smejo vzeti kratkodelujočih bronhodilatatorjev (Berodual, Ventolin) 4 ure pred testom, ne smejo biti tik po operacijah – brez šivov, ne smejo biti po operacji sive mrene, zobno protezo jim pustimo v ustih, uporabljamo nosni stišček (Tršan, 2009).
Pri spirometriji največji poudarek dajemo izmeri vitalne kapacitete (VC), ki predstavlja ves zrak, ki ga po predhodnem maksimalnem vdihu lahko izdihnemo iz pljuč. Izmerimo jo lahko počasi (počasna VC) ali hitro (forsirana VC). Najvažnejši med pretoki pa je pretok zraka v prvi sekundi izdiha (FEV1), ki nam pove tisto količino zraka, ki ga je oseba v prvi sekundi izdiha sposobna izdihati iz pljuč po predhodnem maksimalnem vdihu. Razmerje med obema (FEV1 in VC) pa pomeni indeks obstrukcije v dihalih, kar pomeni, da oseba z zmanjšanim indeksom ne more tako hitro izdihniti zraka iz pljuč, kot bi želela (prav tam).
Problem z vidika zdravstvene nege:
Pri merjenju se poslužujemo osebne normalne vrednosti. Pri obstruktivni motnji je VC normalna, FEV1 znižan in tiff. znižan. To je posledica povečanega upora v dihalnih poteh zaradi zoženosti v dihanlih poteh. Pri restriktivni motnji je VC znižana, FEV1 znižana, tiff. pa normalen. To pa je posledica zmanjšane popustljivosti pljuč ali prsnega koša, šibkosti dihalnih mišic ali kirurške odstranitve dela pljuč. Lahko je tudi kombinacija obeh motenj pri tem pa so vse tri vrednosti znižane. Vse to ugotovimo iz krivulj (Tršan, 2009).
Zelo pomembna je psihična in fizična priprava bolnika. Spodbujanje zelo pripomore k bolšim rezultatom. Potrebno je da je medicinska sestra oz. zdravstveni tehnik ustrezno usposobljen za to preiskavo in bolniku natančno razloži postopek, kar sem tudi sama videla.
[wp_ad_camp_1]
Kritično mnenje:
Menim, da je na kliniki Golnik, natančneje v pnevmološki in alergološki ambulanti zelo dobro poskrbljeno za paciente ki pridejo tja na pregled. Osebje je zelo prijazno in zelo dobro usposobljeno za takšno delo. Vloga medicinske sestre pri spirometriji je zelo pomembna saj mora pacientu razložiti kakšen je postopek preiskave ter obtem tudi spodbuja pacienta da se čimbolj potrudi, ter da so rezultati čim boljši.
Literatura:
Šuškovič S., Košnik M., Fležar M., Šifrer F., Eržen D., Kern I. (2002). Strokovna izhodišča za smernice za obravno bolnika s KOPB.
Tršan J. (2009). Vloga medicinske sestre pri spirometriji. Bolnišnica Golnik, klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo.