Spletna stran študentov VŠZNJ. Portal za izobraževanje, druženje in zabavo. Bodite kreativni in kolegialni!

  • Domov
  • POŠILJANJE GRADIVA in PISANJE
  • ZDRAVSTVENI FORUM
  • SKUPNOST
  • VIDEO
  • SITEMAP
  • KONTAKT
  • Registracija


← Ogljikovi hidrati, hormoni, Hem, Železo, Zlatenica, Ultrazvok…
Nekaj zapiskov iz kliničnih vaj biokemije →

Vprašanja in odgovori biokemija vaja

december 16th, 2007 in 1.Letnik.Biofizika in biokemija | Natisni si ! Natisni si !

watson-and-creek.JPGKateri so temeljni dogodki biokemije, kot vede?
17. in 18. stoletje – pod vplivom Paracelsusa so biologi v študij bioloških materialov začeli vključevati molekularni pristop.
1828 – nemški kemik Frederic Wohler sintetizira sečnino ( uporabil je amoniak in cianovo kislino)
1938 – uradniki Rockfellerjeve fundacije prvič uporabijo izraz molekularna biologija
1952 – Watson in Creek odkrijeta zgradbo dvojne vijačnice molekule DNA

V 20. stoletju je Linus Pauling uporabljal rentgensko difrakcijo za preučevanje amidov in peptidov.

Kaj proučuje biokemija?

Vključuje znanja s področja biologije in kemije. Opisuje procese znotraj živega organizma na ravni molekul. Preučuje tudi bioenergetiko ( veda o prenosu in pretvorbi energije v celici).

Na biokemijo gledamo iz konformacijske in informacijske perspektive. Biokemija pomembno vpliva na naše razumevanje medicine, zdravja, prehrane in okolja. Pomembno sodeluje pri razvoju biotehnologije ( uporabo celic, celičnih komponent in bioloških procesov za različne namene ).


Koliko kemijskih elementov je biološko pomembnih?

Od več kot 100 jih je biološko pomembnih 31 ( 28%).


Kateri elementi so sestavni del vsakega živega bitja?

Ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor in žveplo.


Definicija bioloških makromolekul!

Mnoge molekule, ki sestavljajo živa bitja so zelo velike, če jih primerjamo z molekulami s katerimi se ukvarjata organska in anorganska kemija.

Te tako imenovane biološke makromolekule razdelimo v tri večje skupine:

- nukleinske kisline,

- proteine

- polisaharide.

Sodelujejo pri različnih procesih, kot so:

- shranjevanje in prenos genetske informacije,

- kataliza pri biokemijskih reakcijah,

- transport manjših molekul skozi celično membrano

- obramba organizma pred boleznijo.
Definicija kondenzacije. Kakšne vrste reakcija je?
Gre za kemijsko reakcijo, kjer se povežeta dve monomerni enoti, odcepi pa se manjša molekula, največkrat voda.

Kot primer reakcije: povezava spojine s karboksilno skupino s spojino z aminsko skupino. Nastane spojina z amidno vezjo.
Kaj je hidroliza?
Gre za obraten proces od kondenzacije, imenovan cepitev ali hidroliza ( če je vključena voda).
Kaj so homopolimeri?
To so makromolekule sestavljene iz enakih monomernih enot. V bistvu imajo vse molekule enako zgradbo in lastnosti. ( npr. škrob, celuloza…).
Kaj so heteropolimeri?
Tu gre za veliko število molekul, ki se lahko med seboj razlikujejo v fizikalnih, kemijskih in bioloških značilnostih. ( npr. protein, nukleinska kislina).


Naštej deoksiribonukleotid monofosfate!

DNA je sestavljena iz štirih vrst monomernih enot: deoksiadenozin- 5/ - monofosfata ( dAMP), dGvaninMP, dCitozinMP, dTiminMP.


Naštej RNK (ribonukleotid) fosfate!

AdeninMP, GvaninMP, CitozinMP, Uracil,MP.

Navedi strukture v kateri se prenašajo makromolekule!

Celične membrane, kromatin, ribosomi, citoskelet.


Najvišja stopnja organizacije makromolekul?

Celica

Naštej vlaknaste strukture citoskeleta!

Citoskelet sestavljajo predvsem proteini. Vlaknaste strukture tvorijo mikrotubuli, mikrofilamenti, srednje veliki filamenti.
Kateri protein sestavlja mikrofilamente?
Protein aktin
Funkcija jedra evkariontske celice?
Shranjevanje genetske informacije, mesto, kjer poteka podvojevanje DNA in prepisovanje v RNA,  sestavljanje ribosomskih podenot, popravljanje DNA.
Naštej funkcije mitohondrijev!
Sinteza večine ATP, celično dihanje, metabolizem aminokislin, oksidacija maščobnih kislin.


Naštej 5 razlik med prokariontsko in eukariontsko celico!

OBLIKA ( prokarionti: kroglaste,palične in spiralne) ,  Eukarionti: različnih oblik
MEMBRANA:  ( prokarionti: celična stena z mezosomi, pokrita z bički in piliji) ,  Eukarionti: plazmalema iz lipidov, proteinov in ogljikovih hidratov
CITOPLAZMA ( prokarionti: suspenzija molekul, encimov, ribosomov in DNA ) ,  Eukarionti ( citosol – proteini, encimi, hranila, prostor, kjer poteka mnogo metaboličnih reakcij )
JEDRO ( prokarionti: nimajo jedra, imajo samo nukleotid v katerem je zvita DNA),   Eukarionti: (imajo jedro z jedrno ovojnico v katerem je shranjena genetska informacija)

ORGANELI ( prokarionti: nimajo organelov),   Eukarionti: imajo organele
CITOSKELET ( prokarionti ga nimajo,imajo samo celično steno),   Eukarionti ga imajo
Zakaj služijo mikrotubuli in intramedialni filamenti v evkariontski celici?
Uravnavanje gibanja organelov, oblika celice in celici omogočajo premikanje. CITOSKELET.
Kako se prenaša genetska informacija iz DNA?
Informacija se iz DNA prevede v RNA in preko nje na proteine. Z generacije v generacijo se informacija prenaša s podvojevanjem.


Katere biokemijske interakcije so značilne za povezovanje biomolekul?

Nekovalentne vezi med biomolekulami:  - vodikove vezi – van der Waalsove vezi – ionske vezi – hidrofobne interakcije
Naštej vrste RNA!
Obstajajo tri vrste RNA.  – Ribosomska RNA ( rRNA), - Prenašalna RNA ( tRNA),  - Informacijska RNA ( mRNA).


Kako se pomikajo ribosomi po molekuli mRNA?

Ribosomi se premikajo od 5 črtica do 3 črtica. ( 5′  do 3′ ).


Kaj je proteom?

Je množica vseh proteinov, ki v telesu obstajajo.


Kaj je genom?

Celotno količino genetske informacije določene celice, ki je shranjena v makromolekuli DNA imenujemo genom.
Kaj so kodirajoče regije gena?
Kodirajoče regije gena imenujemo EKSONI, ki nosijo informacijo. Povprečen ekson vsebuje od 120 do 150 nukleotidnih baz, kar pomeni, da kodira od 40 do 50 aminokislin v proteinu.


Kako imenujemo nekodirajoče regije genov?

INTRONI – vrinjena zaporedja. Niso ključni nosilci dedne informacije.
Kako se imenuje napaka  v podvajanju DNA, če se vgradi napačen nukleotid?
Mutacija.


Naštej signalne molekule na membrani celic!

Prostaglandini ( lipidi) in Hormoni ( peptidi, proteini, steroidi).
Na kakšne molekule se vežejo signalne molekule?
Vežejo se na receptorske molekule.
Naštej sekundarne obveščevalce!
Molekula cAMP,  cGMP, Ca2+,  diacilglicerol.


Zakaj je pomemben prenos signalov na celice?

Mehanizem prenosa signalov je potreben, da se lahko začnejo celični procesi.
Naštej bolezni, ki so posledica motenj v celični signalizaciji!
HIV, Sladkorna bolezen tipa 2,  različne vrste raka
Naštej vlogo vode v celici!
- Je topilo in reaktant,

- uravnava telesno temperaturo,

- uravnava koncentracijo vodikovih ionov in pH,

. je glavna sestavina večine bioloških tekočin.
Napiši definicijo amfifilnih molekul!
Imajo dvojen značaj. Imajo nepolarne in ionske lastnosti. Polarna glava in nepolaren rep. V vodi se ne raztapljajo, ampak tvorijo skupke – micele. Primer: Natrijev stearat.
Zakaj so pomembni miceli?
Miceli so pomembni zaradi svoje sposobnosti solubiliziranja. Omogočajo, da se lahko nepolarne spojine transportirajo po vodi, potem, ko se raztopijo v nepolarni sredici micelov. Zato jih uporabljamo, kot detergente ali kot nosilce zdravilnih učinkovin. Pomembni za nastanek bioloških membran.
Definicija pH kislin in baz!
pH  - negativni desetiški logaritem koncentracije vodikovih ionov.

Vrednost pH raztopine je odvisna od nekaterih snovi ( kisline, baze), ki zvišajo ali znižajo koncentracijo vodikovih ionov  v vodi.
Kisline v vodni raztopini oddajo proton, baze pa sprejmejo proton.   Bolj je neka spojina kisla, nižji ima pH,bolj je alkalna višji ima pH.  pH vrednost nevtralne vode je 7.
Kaj so encimi?
Encimi so katalizatorji biokemijskih reakcij v živih organizmih. Usmerjajo in uravnavajo tisoče reakcij, ki omogočajo pretvorbe energije, sinteze in metabolične razgradnje. Po kemični strukturi so proteini.
Definicija encima in katere vrste encimov poznamo?
Encimi v celici: - membranski – citoplazmatski –organelospecifični – inkretorni – sekretorni
Standardna klasifikacija encimov: - oksidoreduktaze – transferaze – hidrolaze – liaze – izomeraze – ligaze

Kaj so kofaktorji encimov?  Kateri so pogosti?

Koencimi.  Koencimi so običajno vitamini: - niacin – B2 – B1 – pantotenska kislina – biotin – pridoxal fosfat – B12 – folna kislina
Koencimi se na encim vežejo samo začasno.


Definicija aktivnega centra encima!

Aktivni katalitični center encima je pomemben za njegovo katalitično delovanje.  Reagira z molekulami substrata, specifičen je za posamezen encim, substrat se nanj veže s kovalentnimi vezmi.



1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic (Oceni objavo / članek !)
Loading ... Loading ...

Napišite komentar

  • Navigazione

    • 1.Letnik.Biofizika in biokemija (14)
    • Pomoč pri pisanju člankov in objav (3)
    • Novice in obvestila (2)
    • Fotogalerija študentke in študenti predavanja, vaje, p (7)
    • 1.Letnik.Zdravstvena nega klinične vaje (16)
    • 1.Letnik Zdravstvena nega 1 (20)
    • 1. Letnik Prva pomoč (4)
    • 1.Letnik Anatomija (5)
    • 1.Letnik Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb (3)
    • Blogi študentov (2)
    • 1.Letnik Komunikacija v ZN teamu s supervizijo (1)
    • 1.Letnik Patologija (16)
    • 1.Letnik Fiziologija (5)
    • 1. Letnik Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi (9)
    • 1.letnik Psihologija (4)
    • 1. Letnik Etika in filozofija v zdravstveni negi (4)
    • 1.Letnik Informatika (2)
    • 1. Letnik Angleščina (2)
    • 2.Letnik ZN in Mentalno zdravje (4)
  • Anketa

    Pridete na novoletno žurko ?

    Oglej si rezultate

    Loading ... Loading ...
  • Najboljši članki:

    • Komunikacija v zdravstvenem in negovalnem timu s supervizijo odgovori na teme 5 votes, average: 5 out of 55 votes, average: 5 out of 55 votes, average: 5 out of 55 votes, average: 5 out of 55 votes, average: 5 out of 5
    • Predavanja mešane fotke Oktober 2007 4 votes, average: 5 out of 54 votes, average: 5 out of 54 votes, average: 5 out of 54 votes, average: 5 out of 54 votes, average: 5 out of 5
    • Latinske besede Anatomija 4 votes, average: 5 out of 54 votes, average: 5 out of 54 votes, average: 5 out of 54 votes, average: 5 out of 54 votes, average: 5 out of 5
    • Oblačenje rokavic 3 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 5
    • Vprašanja in odgovori biokemija 3 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 5
    • Možnost pisanja objav 3 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 5
    • Kožne bolezni in podrobneje maligni melanom kožni rak 3 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 5
    • Piknik VSZNJ 2008 slike in utrinki 3 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 53 votes, average: 5 out of 5
    • Veriga preživetja 2 votes, average: 5 out of 52 votes, average: 5 out of 52 votes, average: 5 out of 52 votes, average: 5 out of 52 votes, average: 5 out of 5
    • Najnovejši Bolonjski program 2 votes, average: 5 out of 52 votes, average: 5 out of 52 votes, average: 5 out of 52 votes, average: 5 out of 52 votes, average: 5 out of 5
  • Arhiv :

  • Ključne besede :

    • 1 letnik ZN 1.Letnik Anatomija 1.Letnik Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb 1.Letnik Fiziologija 1.Letnik Informatika 1.Letnik Patologija 1.Letnik Zdravstvena nega 1 1.Letnik fiziologija všznj 1.Letnik.Biofizika in biokemija 1.Letnik.Zdravstvena nega klinične vaje 1.letnik Psihologija 1.letnik ZN 1.letnik angleščina 1.letnik biokemija 1.letnik biokemija in biofizika 1.letnik etika in filozofija 1.letnik etika in filozofija v zdravstveni negi 1.letnik higiena in preprečevanje bolnišničnih okužb 1.letnik prva pomoč 1.letnik raziskovanje v zdravstveni negi 1.letnik raziskovanje v zn 1.letnik supervizija 1.letnik uvod v raziskovanje 1.letnik uvod v raziskovanje v zdravstveni negi 1.letnik zdravstsvena nega 1 1.letnik zn1 2.Letnik ZN in Mentalno zdravje 2.letnik zdravstvena nega in mentalno zdravje Alzheimerjeva bolezen Aplikacija kisika Blogi študentov Bolnišnična higiena Odvzem krvi Psihologija Umivanje rok acidoza adaptacijski model akademska discplina alkoholizem alt altruizem alzheimer alzheimerjeva aminokisline analitika anatomija anatomija vaja anatomija vaje anatomija vprašanja anatomija vprašanja in odgovori angleščina angleščina 1.letnik anksioznost apoptoza ast atipični povzročitelji bakterije biofizika biokemija biokemija 1. letnik vsznj biokemija in biofizika 1. letnik bolnišnične okužbe dnk etika etika in filozofija etika v zdravstveni negi etika v zdravstvu evkariontska celica fizio fiziologija fiziologija človeka higiena rok informatika kakovost v zdravstveni negi kakovost v zdravstvu komunikacija legionela mrsa patologija patologija vprašanja patologija vprašanja in odgovori patology prokariontska celica prva pomoč raziskovanje v ZN razkuževanje rok rnk uvod v raziskovanje uvod v raziskovanje v ZN uvod v raziskovanje v zdravstveni negi virginija henderson visoka zdravstvena vprašanja fiziologija vprašanja iz anatomije vsznj zdravstvena nega zdravstvena nega 1 zdravstvena nega in mentalno zdravje zn1

    Dodaj med priljubljene !Dodaj med priljubljene !

    Če potrebujete pomoč pri uporabi portala ali bi radi navezali stik z ustanoviteljem spletne strani ga lahko najdete na Spletni skupnosti Uporabniško ime: pacek123

    Registracija in prijava v sistem

    • Registracija
    • Prijava



    • Iskanje po strani :











Spletna stran študentov VŠZNJ. Portal za izobraževanje, druženje in zabavo. Bodite kreativni in kolegialni! © 2008


Powered by: Zdravstvena.info :::.::: Skupnost.eu ::.:: AvtoBlog.net :.: Verzi-vici.com :::.::: Unikaten blog ::.:: Zdravstveni iskalnik :.: Zgodbice.net ::.:: Zabavno.eu ::.:: SamoZate.com :::.::: Antonio stradivari in violine :.:

Vse informacije na spletni strani so namenjene študentom, študiju na visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in nacin jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.