SLO – površina; 20256 km2; 1965980 prebivalcev, BDP 10,119 USD/preb. (1.2000), stičišče Alp, Panonske nižine, dinarsko-kraškega sveta in Sredozemlja, v povprečju več kot 2% BDP letno za naravne nesreče, nove nevarnosti civilizacijskih nesreč
IZREDNE RAZMERE – kdaj nastopijo izredne razmere za zdravstvo
Nastopijo za zdravstvo takrat, ko pride (običajno nenadno) do nesorazmerja med potrebami po zdravstvenih storitvah in zmožnostjo zdravstvene službe, da na določenem območju in v določenem času adekvatno reagira na te potrebe in razmere obvladuje.
V osnovi gre za izvajanje zdr. oskrbe vendar praviloma pod drugačnimi pogoji.
PP v izjemnih razmerah (izpitno vprašanje):
– Iz vidika organizacije: jasna hierarhija odločanja/ da se zmanjša nevarnosti, do katerih lahko pride v paniki/ brezvladju,
– Iz vidika telesnega zdravja: prva medicinska pomoč/ delaj tisto kar znaš in kar je nujno,
– Iz vidika duševnega zdravja: prva psihološka pomoč/ debriefing v prvih 24 urah, za preprečitev/ omilitev trajnih duševnih posledic,
– Iz vidika socialnega zdravja: prva psihosocialna pomoč/ osebna pomoč in pomoč za samopomoč.
NAČRT ZiR
Vsaka (zdr.) ustanova mora imeti izdelan načrt za ukrepanje v izrednih razmerah določitev rezervnih lokacij, aktiviranje dodatnih (materialnih, kadrovskih) virov, določitev rezervnih voznih poti, evakuacija bolnikov, organiziranje prostora za trupla, informacijsko pisarno.
Načrti so dobri in uporabni samo, če so usklajeni z načrti drugih organizacij, se preigravajo in stalno obnavljajo. Poznati jih morajo vsi, ki so vključeni v reševanje.
Sestavni del načrtov so tudi priloge z imeni članov enot z njihovimi kontakti.
Psihološki vidiki ob izjemnih razmerah
Vloga stresa: – stresorji in stres – dober (en) stres in konstruktivna sprememba
– slab (di) stres in destruktivna sprememba, – travmatski dogodek in šok ali travma
Primeri izjemnih razmer/ travmatskih dogodkov:
– delovne nesreče (sevanja, puščanje strupenih snovi, eksplozije naprav)
– prometne nesreče (vlak, letalo, avtomobili), – naravne nesreče (potres, poplave, plazovi)
– terorizem (atentat, ugrabitve letal, podstavljanje bomb, ugrabljanje talcev)
– vojna (učinki eksplozivnih sredstev, nasilja, anarhija)
– nasilja in zlorabe ( begunstvo, ropanje, izsiljevanje)
NESREČE
Nesreča je resna motnja v delovanju družbe, ki povzroči tako obširne izgube človeških življenj, materialne škode ali prizadene okolje v taki meri, da ji prizadeta družba ni kos z obstoječimi lastnimi viri. Nesreča je velika takrat, kadar pride do potreb po večjem številu ekip in opreme in je potrebno vključevanje dodatnih virov. Katastrofa – pride do motenj v skupnosti, ki zahteva aktiviranje vseh služb v posebno velikem obsegu.
1. Navedite eno od opredelitev množičnih nesreč (katastrof).
So nepričakovani dogodki, pri katerih je poškodovanih ali umre večje število ljudi hkrati (Derganc). Polič imenuje nesreče tiste dogodke, v katerih se pojavljajo poškodbe in škoda, pri čemer sam dogodek ni namerno izzvan, za razliko od vojn, umorov ali vandalizma (1994). Ogrozijo nas nenadoma in pahnejo v hude neugodne razmere, izpostavljeni smo škodljivim vplivom, pojavijo se še drugi problemi, ki povečajo nevarnost za zdravje ljudi. Praviloma nastane tudi velika materialna škoda. Reševanje presega zmožnosti prizadete družbe, potrebno je aktivirati večje število ekip, opreme in dodatnih virov.
2. Kakšne so bistvene značilnosti množičnih nesreč (katastrof)?
Značilnosti: nenadnost, ne-napovedljivost, moč, razdejanje, vrhunec.
– ogrozijo nas nenadoma in v trenutku pahnejo v izredno hude neugodne okoliščine
– izpostavljeni smo številnim škodljivim vplivom
– praviloma je povzročena tudi velika materialna škoda
– pojavijo se še drugi problemi in povečana nevarnost za zdravje ljudi, zlasti za ranljive skupine prebivalcev.
3. Kaj je katastrofna medicina?
Katastrofalna medicina je kombinacija medicinskih in organizacijskih znanj, ki omogočajo zdr. delavcem, da v primeru katastrof učinkovito poskrbijo za zdr. oskrbo poškodovanih in obolelih. Organizirana mora biti tako, da lahko v kratkem času oskrbi veliko število poškodovanih in bolnih, zato je potrebno usposabljanje v času, ko ni katastrof. Organizirana mora biti tudi zaloga materiala za primer katastrofe.
DAJANJE PP: PP je neposredna zdr. oskrba. ki se jo nudi poškodovanemu oz. obolelemu na kraju dogodka. Prizadeti jo mora dobiti čim prej, z uporabo preprostih pripomočkov. predvsem pa hitro, pravilno in v pravem zaporedju.
Naloge: – zagotavljanje organiziranosti JZS za delo v izjemnih razmerah (vojni)
– priprava sprememb organizacije,
– priprava in nakup potrebne opreme
– usposabljanje za delo zdravstva v nesrečah, izjemnih razmerah (vojni), ter nekatere druge naloge.
IZVAJANJE ZDRAVSTVENE OSKRBE
Izvajanje dejavnosti se praviloma odvija pod drugačnimi pogoji.
– Kako hitro lahko delavci pridejo do zdravstvene ustanove?
– Ali imajo dovolj osebja?
– Kako hitro lahko na kraj dogodka pridejo zdravstvene enote?
– Ali je objekt v katerem poteka dejavnost varen?
– Ali je v objektu na voljo elektrika, voda,…? Ima objekt sposobnost samo-napajanja?
– Ali je oprema ustrezna za uporabo ali je poškodovana?
NUDENJE PSIHOSOCLALNE POMOČI:
– stres + soočenje s situacijo, – ustrezen način komunikacije
– podpora lokalne skupnosti, – populacija s posebnimi potrebami
– podpora svetovalcev
POMEMBNO! Za nudenje vseh vrst pomoči morajo biti izvajalci ustrezno izobraženi in biti seznanjeni z interdisciplinarnim pristopom nudenja pomoči.
4. Naštej naloge zdravstvene reševalne službe v primeru množične nesreče!
– Razvoj delovišča zdravstvene oskrbe,
– Pomoč pri izvajanju triaže,
– Sodelovanje pri oskrbi ponesrečenih na zdr. postaji oz. v sektorjih delovišča zdr. oskrbe
– Izvajanje koordinacije prevozov
– Organizacija in nadzor zbirnega mesta za reševalna vozila
– Organizacija in nadzor zbirnega mesta opreme in sanitetno potrošnega materiala
– Izvajanje prevozov ponesrečenih oseb
– Prenos informacij s terena v centralo – terenski dispečer
– Koordinacija delovanja reševalne službe z bolnišnicami ter ostalimi reševalnimi službami, skrb za lastno varnost in za zdravje članov intervencijskih ekip
– Neposredna zdr. oskrba (PP) poškodovanega ali zbolelega na kraju dogodka in sicer čim prej, z uporabo preprostih pripomočkov, hitro, pravilno in v pravem zaporedju. Vsaka zdr. ustanova mora imeti izdelan načrt za ukrepanje v izjemnih razmerah
5. Utemeljite pomen ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami!
– naravne in druge nesreče so pogost pojav
– ocena ogroženosti so podlaga za kvalitetnejšo varstvo pred nesrečami
– na osnovi poznavanja dogodkov v preteklosti in preučevanju razmer ob nesrečah, lahko predvidimo ukrepe za njihovo preprečevanje oz. zmanjševanje škode.
6. Naštej primere naravnih nesreč in kaj je zanje značilno!
Naravne nesreče zajamejo močne in nenadne meteorološke in klimatske spremembe (tornado, orkan), geofizikalne spremembe (potres) in biološke spremembe (epidemije). Naravne nesreče so: potresi, poplave, obilne snežne padavine, snežni plazovi, erozije, nevihte, viharji, suša, pozeba, žleb, požari, epidemije, nalezljive bolezni, insekti, podlubniki, zoonoze.
Zanje je značilno: nenadnost, ne-napovedljivost, moč, razdejanje, vrhunec.
7. Naštej primere tehnoloških nesreč in kaj je zanje značilno!
Tehnološke nesreče se pojavijo povsod, kjer deluje tehnologija (npr. KK).
Tehnološke nesreče so: – nesreče z nevarnimi snovmi (s Cl), – jedrske in druge radiološke nesreče, – nesreče v cestnem prometu, – železniške nesreče, – nesreče na morju, – letalske nesreče, – utopitve
Značilnosti so: nenadnost (ne) napovedljivost, moč, razdejanje, vrhunec.
Naravne nesreče Tehnološke oz. civilizacijske nesreče
POJAVLJANJE Nenadno hiter in nepričakovan začetek Nenadno, le izjemoma obstaja razpoložljiv čas za opozorilo
NAPOVEDLJIVOST Nekatere vrste nesreč so postale bolj napovedljive Je praktično nemogoče
MOČ Imajo veliko moč in lahko usmrtijo veliko ljudi ter povzročijo veliko škode Imajo precejšno moč, izgube in škodo, ki jo prinašajo, že dosegajo naravne nesreče (npr. nesreča v Černobilu)
VRHUNEC Obstaja nekakšna točka ali trenutek po katerem je vse najhujše že za nami Z povsem jasnim vrhuncem (npr. eksplozije v tovarnah, nesreče v prometu)
Brez jasno izraženega vrhunca (npr. jedrske nesreče)
DOMINO UČINEK –
Posamezna nesreča lahko sproži eno ali več drugih nesreč, ki stopnjuje ogroženost ali prizadetost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja na območju, kjer se je zgodilo.
Glede na pogostost, posledice ter možnosti odpravljanja razlikujemo: ocena ogroženosti
1. Nesreče, ki se pojavijo zelo pogosto, tako rekoč vsak dan, njihove posledice pa so lokalno omejene in prizadenejo predvsem posameznika ali manjše skupine ljudi (npr. požar, prometna nesreča, nesreča pri delu, v prostem času).
2. Nesreče, ki se pojavijo bolj poredko, vendar so njihove posledice obsežne in vsestranske, prizadenejo skupnost, ker onemogočijo delovanje bistvenih delov družbe (npr. rušilni potres, katastrofalna poplava, vojne)
3. Nesreče, ki se prav tako dogajajo poredkoma, ki neposredno ne vplivajo na socialno strukturo, a imajo lahko zelo hude vseobsežne in dolgoročno nepredvidljive posledice (npr. jedrske nesreče)
8. Predstavite poseganje človeka v naravo kot vzrok za nesrečo (npr. na primeru zdrsa zemeljskega plazu v akumulacijsko jezero)!
Pri gradnji akumulacijskega jezera je bil opravljen premalo premišljen poseg v naravo bilo narejeno premalo geoloških raziskav, opravljene pa so bile premalo upoštevane zaradi ekonomskih koristi. Jezero je preprečilo odtekanje talne vode z gore, ki se je kopičila nad plastjo gline. Zaradi velikega pritiska je začelo pobočje počasi drseti. Ko so med deževjem nenadno močno znižali gladino jezera, je ogromna gmota zaradi sprostitve pritiska izbruhnila v jezero. Voda je v trenutku z ogromno silo pljusknila čez jez in porušila spodaj ležeče naselje.
9. Kakšna je ocena ogroženosti RS pred naravnimi in drugimi nesrečami?
Slovenija leži na stičišču Alp, Panonske nižine, dinarsko kraškega sveta ter Sredozemlja. Ogrožajo jo: naravne nesreče, tehnološke in druge nesreče, onesnaževanje in premalo premišljeni posegi v okolju, vojaško ogrožanje, terorizem, druga nevarna tveganja.
Vse navedene oblike so mogoče (so se v manjšem ali večjem obsegu že zgodile). Večino izmed njih sproži določen poseg v naravo. Grobe napake, neznanje, malomarnost, neodgovornost lahko pripelje do stanj, ki ima za posledico množične nesreče. SLO letno nameni >2% BDP za odpravo posledic naravnih nesreč.
– SLO je zaradi geotektonskih razmer potresno ogrožena in sicer najbolj gorenjsko – Ljubljansko in Dolenjsko – Notranjsko – Belokranjsko območje. Tretjina prebivalcev živi na področju, kjer so možni potresi VIII ali IX stopnje po MSK lestvici (rušenje objektov).
– Poplavno je ogroženih 14,8 % ozemlja predvsem vzdolž hudourniških rek in potokov. Na teh območjih živi 24% prebivalcev.
– Požari v naravi ogrožajo predvsem obalno/kraško in notranjsko območje
– 1400 zemeljskih plazov ogroža okoli 7000 km2 ozemlja RS, pogost vzrok premalo premišljeni posegi v okolje
– v RS je evidentiranih 1264 možnih snežnih plazov
Ogroženost s tehnološkimi nesrečami je velika predvsem zaradi:
– prometnih nesreč in prevoza velikih količin nevarnih snovi po Slovenskih cestah
– nevarnost izpusta nevarnih snovi v okolje zaradi zastarele opreme, neznanja in malomarnosti
– jedrske in radiološke nevarnosti: JE Krško, reaktor v Beričevem, radiološke snovi v bolnišnicah, laboratorijih…
10. Kaj obsega varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami?
– spremljanje in proučevanje nevarnosti ter možnost zaščite
– ustrezno načrtovanje na lokalni in državni ravni za primere nesreč
– usposabljanje in vzdrževanje usposobljenosti ekip in vzdrževanje opreme za RiZ
– ozaveščanje, obveščanje in alarmiranje prebivalcev glede nesreč
– učenje, usposabljanje prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito in pomoč
– tehnični ukrepi za preprečevanje nastanka nesreč (nasipi…)
– poučimo se o tem, kako se zavarujemo pred nesrečami
– pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radio, osebne dokumente
– vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdih in negorljivih kasetah
– reševalna oprema in orodje ter pribor za PP morajo biti dosegljivi ob vsakem času
– imeti moramo zaloge hrane in pitne vode, zdravil
– ob grozeči poplavi umaknemo hrano, predmete, stroje, poskrbimo za živali
– ob grozeči nesreči izklopimo plin, elektriko in vodovod
11. Kakšna je ocena ogroženosti R Slovenije glede potresov?
Ozemlje SLO je zaradi geotektonskih razmer potresno ogroženo. Na razmeroma velikem delu ozemlja so možni rušilni potresni sunki. Vsako leto zatrese SLO nekaj 10 šibkih do zmernih potresnih sunkov, iz preteklosti pa poznamo nekaj zelo močnih rušilnih potresov (1591 – Idrija, 1895 – Lj). Najaktivnejši seizmogeni območji v SLO sta gorenjsko – ljubljansko in dolenjsko – notranjsko – belokranjsko območje. Najbolj ogrožena mesta so Idrija, LJ, KK, Brežice, Tolmin, Ilirska Bistrica, Litija. 33,1% vseh prebivalcev prebiva na območjih, kjer so možni potresi VIII. ali IX. stopnje po MSK- potresni lestvici.
Značilnosti: – potres neposredno ne vpliva na ljudi
– poškodbe in smrti so posledice porušene zgradbe požara, explozije, nenadzorovanega uhajanja nevarnih snovi v okolje, visokih voda…., ki jih povzroči potres
– izkušnje kažejo, . da potresi porušijo ali zelo poškodujejo predvsem starejše zgradbe
12. Kakšni so preventivni ukrepi glede potresne nevarnosti kaj storimo pred potresom?
– poučimo se o tem, kako se zavarujemo pred njim
– pri roki imejmo žepno svetilko, baterijski radio, osebne dokumente
– vrednostni predmeti naj bodo shranjeni v trdih in negorljivih kasetah
– reševalna oprema in orodje ter pribor za PP morajo biti dosegljivi ob vsakem času
– imeti moramo zaloge hrane,vode in nujnih zdravil
– reševalna oprema in pripomočki za PP naj bodo na znanem, dosegljivem mestu
– poslušamo in upoštevamo opozorila CZ
13. Naštej splošna navodila za ravnanje med potresom!
– ohranimo mirno kri, če nas potres preseneti v poslopju ostanemo v njem
– iščemo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, podboji vrat, na hodniku se pritisnemo k notranjim stenam, izogibamo se steklenim površinam in zunanjim zidovom
– ne uporabljamo dvigal/stopnišč, ne prižigamo vžigalic in ne uporabljamo odprtega ognja
– na prostem se oddaljimo čimbolj od poslopij, električnih daljnovodov in drugih napeljav
Kaj storiti po potresu?
– če smo ostali nepoškodovani, priskočimo na pomoč
– če smo ujeti med ruševino, ostanimo mirni, varčujmo z energijo, v enakomernih presledkih udarjamo s kakšnim predmetom ob zid ali cevovodno napeljavo, občasno kličemo na pomoč, da nas reševalci lažje najdejo
– v stanovanju zapremo ventile za plin, vodo, izklopimo električno napetost
– če je zgradba v kateri živimo poškodovana takoj odnesemo morebitne nevarne snovi na za ta namen določeno mesto
– v gorah se pri hoji izogibamo krušljivih sten in območij skalnih podorov
Naloge po potresu, ki jih moramo razrešiti v najkrajšem času:
– iskanje žrtev, organiziranje zdr. službe, identifikacija mrtvih, pokop,
– preskrba s hrano, pitno vodo, evakuacija p.p.
– zaščita pred neugodnimi vremenskimi vplivi in začasna nastanitev
– preskrba z najnujnejšimi potrebščinami (obleka, obutev, posteljnina, sredstva za os. higiena), organizirano odstranjevanje odpadnih snovi
– uvedba najnujnejših ukrepov za preprečevanje pojava nalezljivih bolezni
– sanacija naselja in dokončna nastanitev
14. Kako učinkuje potres pri IX. Stopnji po MSK potresni lestvici?
Učinkuje rušilno – zavlada splošna panika, ljudi pomeče na tla, poškodbe in smrti so posledica porušene zgradbe, požara, eksplozije, nevarnih snovi…, ki jih povzroči potres. Podzemna napeljava se trga, površje valovi in razpoka… Izkušnje kažejo, da so huje prizadete starejše zgradbe.
15. Kakšna je zdravstvena problematika ob potresu? Posledice potresa
Veliko je poškodovanih, mrtvih, prisotne so množične psihične motnje, poslabšanje kroničnih bolezni, prehladna obolenja, nevarnost izbruhov epidemij, nalezljivih bolezni in množičnih zastrupitev zaradi oteženega odstranjevanja trupel, motene preskrbe s pitno vodo in osnovnimi življenjskimi potrebščinami (prekinjeni vodovodi, ceste…) ter kopičenja odpadnih snovi. Nastopi problem dostopa do poškodovancev, problem nastanitve in pomanjkanje zdr. osebja ter sanitetnega materiala in zdravil.
16. Naštej naloge zdravstvene službe po potresu!
Primarna naloga je reševanje življenj, pri tem ne ogrožati lastnega. Reševalne ekipe izvajajo NMP po načelih, ki veljajo za množične nesreče, hitro in v pravem zaporedju. Organizira se JZS. Ki skrbi za nudenje zdr. pomoči poškodovanim, psihično motenim, bolnim, skrb za zdravje rizičnih skupin prebivalstva, ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni – organizacija epidemiološke službe, identifikacija mrtvih…
17. Predstavite ukrepe po potresu na primeru potresa ! «. aprila 1998v Posočju!
– Obveščanje javnosti preko radia (CZ), organizacija zbiranja sredstev
– Zagotovitev preskrbe s hrano in vodo, – Organizacija zdravstvene pomoči
– Zagotovitev osnovnih pogojev za bivanje vseh (kontejnerji), ki so ostali brez strehe nad glavo
– Označevanje zgradb, ki so bile nevarne za bivanje oz ki so bile primerna za rušenje
– Ko je bila zagotovljena varnost ljudi in premoženja, so prihajale komisije in pričele ocenjevati škodo
– Dejanski začetek obnove se je zakasnil, sanacija še ni končana
POPLAVE SE RAZLIKUJEJO:
– po tipu vodotoka (gorski, dolinski, ravninski.)
– glede na relief zemljišča (ježa = izbočen teren, depresija = vdor)
– po obsegu, – glede na moč in razporejenost padavin (neurje, naliv…)
– glede na letni čas (spomladanske, jesenske), po tipu visokovodnega vala,
– po trajanju, – po pogostosti (npr. 20-letne poplave)
– glede na vrsto zemljišča in na poplavljen objekt
18. Kakšna je ogroženost R Slovenije glede poplav?
– v SLO je ogroženo več kot 300 000 ha površine (14,8% ozemlja); predvsem doline vzdolž hudourniških rek in potokov
– na območju običajnih manjših poplav prebiva 132 000 (7%), na območju velikih pa 480 000 (24%) vseh prebivalcev
– ogroženost ni odvisna le od višine vodnega vala, temveč tudi od njegovega trajanja
Vsakoletne poplave zalijejo okrog 23 000 ha površin:
– več kot polovica (54%) vsega poplavnega sveta pripada porečju reke Save
– ostalo pripada Dravi (42%) in Soči (4%)
19. Razloži pojem »poplavne linije«!
Poplave se na posameznih vodotokih pojavljajo v določenih časovnih presledkih.
Glede na povratno dobo visokih voda ločimo naslednje poplavne linije:
– poplavna linija s povratno dobo v obdobju 5-ih let (pogoste poplave)
– poplavna linija s povratno dobo 10 – 20 let (10 do 20 letne poplave)
– poplavna linija s povratno dobo 50 let in več (katastrofalne poplave)
20. Razložite pojem rečni režim in naštejte osnovne tipe rečnih režimov v Sloveniji (podkrepite s primeri)!
Rečni režim pomeni nihanje vodnega stanja med letom. Je predvsem posledica časovne razporeditve padavin, izhlapevanja, in zadrževanja podzemnih voda. Višek tega vodnega stanja se zato ne ravna povsod in povsem po višini padavin.
Osnovni rečni režimi v SLO: – snežni, – snežno-dežni, – dežno-snežni, – dežni
Snežni režim (Mura, Drava)
– najvišjo raven dosežejo pozno pomladi ter ostanejo vse do julija
Snežno – dežni režim: – značilni sta 2 najvišji in 2 najnižji ravni – pozno pomladi (maj, junij) in novembra (običajno manj)
Dežno – snežni režim: – primarni višek je aprila – marec, celo maj
– sekundarni pa vedno novembra, nato še decembra
Dežni režim:
– vode postanejo velike novembra in ostanejo take do aprila, najvišje so novembra
21. Naštej vzroke katastrofalnih poplav!
– padavine so razporejene v področju, kjer gravitira neposredno v naseljena območja
– pred pojavom ekstremnih padavin so poplavna območja že zelo namočena
– tla so slabo prepustna (geološka sestava) ali pa so zmrznjena
– regulacija in prevodni sistem za zadrževanje vode še niso opravljeni
– majhna poraščenost vodotokov, – zamašeni jezovi in mostovi
22. Opiši zdravstveno problematiko ob poplavah!
– veliko smrtnih žrtev ob katastrofalnih poplavah
– najbolj so ogroženi otroci, bolni, invalidi, člani reševalnih ekip
– motena je oskrba s pitno vodo in hrano
– značilne poškodbe:- mehanske, – utopitve, – drugi škodljivi vplivi: psihične motnje: strah, panika, hujše psihične reakcije; zdr. težave zaradi vlage, vode, znižane temperature: prehladna obolenja, podhladitev, poslabšanje zdr. stanja že bolnih; zdr. problemi zaradi spremenjenih higienskih in epidemioloških razmer
23. Opiši problematiko oskrbe z zdravo pitno vodo ob katastrofalnih poplavah!
Ogroženo je zagotavljanje zadostne zdrave pitne vode zaradi:
– vdora poplavne vode v zajetje pitne vode
– okvar na vodnih zajetjih in vodovodnem omrežju
– velike količine površinskih voda, ki v sorazmernem kratkem času ponikne v zemljo in vpliva na kakovost talnih voda
– zalitje kanalizacij čistilnih naprav, raznih skladišč z kemičnimi snovmi obstaja možnost zastrupitve in izbruha bolezni (predvsem črevesne)
– omejen oz. onemogočen dostop za preskrbo
– problemov, ko se voda umakne (naplavine: potrebno čiščenje, popravila in dezinfekcija naprav)
24. Opiši osnovna merila za določanje zdravstvene ustreznosti živil in jedi, ki so bila v stiku s poplavljeno vodo!
Uporabnost poplavljenih živil in jedi določamo po ustaljenih merilih:
– živila v pločevinkah ali nepredušno zaprti posodi so uporabna, če ustrezajo še drugim pravilom (preden le-te odpremo, jih temeljito očistimo)
– živila v hladilniku, skrinjah (katere je zalila voda) so praviloma neuporabna
– poplavljene gotove jedi, tudi kruh so neuporabne
– povrtnine in določena živila rastlinskega izvora so pogojno uporabna s tem, da jih je potrebno mehanično očistiti in sprati z užitno pitno vodo
ODTOČNOST REK IN IZHLAPEVANJE PADAVIN
Odtočnost rek je razmerje med količino padavin in odteklo vodo ob upoštevanju povprečne količine padavin.
– v Pomurju, kjer je malo padavin in veliko izhlapevanja (evapotranspiracija) je najmanjši odtočni količnik 25 %, v Posočju pa znaša povprečni odtočni količnik 7%
– v SLO pade na leto 31 693 680 000 m5 H20, od tega izhlapi 41,5% vseh padavin
25. Naštejte zaščitni ukrepi pred poplavo!
Potrebno je pripraviti prenosni radio, žepno svetilko (baterije) vključiti radijski sprejemnik ter spremljati poročila HM službe in štabov CZ:
– umakniti hrano, premičnine, dokumente, denar, druge dragocenosti v višje prostore
– pripraviti zalogo s pitno vodo, hrano, zdravili, pribor za PP
– poskrbeti za živali, strojno opremo, pospraviti dvorišče, zavarovati predmete, ki jih voda lahko odplavi
– pravočasno evakuirati dobrine (k sosedu, sorodniku) oz. vzeti najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke)
– izklopimo elektriko, plin in vodovod, vsaj živino odvezati
26. Naštejte osnovna navodila za ukrepanje med poplavo!
Če evakuacija ni možna:
– se umikati v višje predele stavbe in klicati na pomoč (ponoči s svetili)
– imeti vsaj kakšen predmet, ki dobro plava, – izogibati se območij, ki jih lahko nenadno poplavi, – ne prečkati vodnega toka (peš, z avtom), – ne preblizu rečnim brežinam
– po radiu spremljati aktualne informacije
27. Naštejte splošna navodila za ukrepanje po poplavi!
– ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo
– ne piti vode dokler ni sporočeno, da je neoporečna (tudi ne iz vodnjaka)
– ne uporabljati električne napeljave in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak
– obvestiti pristojne službe o prekinitvi telefonskih, električnih, vodovodnih, plinskih omrežij
28. Naštejte naloge zdravstvene službe ob poplavi!
– PP poškodovanim, psihična podpora zaradi stresa, – Skrb za lastno varnost
– Organizacija JZS za prizadeto področje, – skrb za zdravje rizičnih skupin prebivalstva
– organizacija epidemiološke službe
Med in po poplavi potrebujemo:
– nujne zaloge sveže H2O in konzervirane hrane, – pribor za PP, – zalogo nujnih zdravil,
– gumijaste škornje in drugo primemo obutev, – gumijaste rokavice
– vodoodporno torbo za obleko in dragocenosti.
OBVLADOVANJE NEVARNOST POPLAV
Obsega ukrepe za: – preprečitev nastanka poplav: tehnični ukrepi (regulacija vodotokov, priprava obrambnih nasipov) za ↓ njihovih posledic
– priprava ustreznih načrtov na lokalni in državni ravni: urejajo se ukrepi in dejavnosti za ZRP, ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje na prizadetih območjih.
POPLAVE – SKLEP:
– Poplavam in povodnjim se tudi v prihodnje ne bo moč izogniti (podnebne spremembe)
– V RS merimo čas med padavinami in poplavami v urah
– Pravočasna opozorila (v povprečju nekako 34 ur pred poplavami pripomorejo k boljši zaščiti prebivalstva)
29. Kakšna je ocena požarne ogroženosti Slovenije?
Letno zabeležijo povprečno 2700 požarov, od tega jih je 1000 v naravi.
OGROŽENO OBMOČJE: – obalno/kraško in notranjsko področje
GLAVNE ZNAČILNOSTI: – požari prevladujejo med naravnimi nesrečami
– od l. 1987-97 je bilo v povprečju 2712 požarov/leto:
– 1080 v naravnem okolju ~ gl. vzrok je malomarnost: najpogosteje mar. – avg.
– 1337 na gradbenih objektih, – 295 na prometnih sredstvih
DEJAVNIK OGROŽENOSTI IN UKREPI:
– dejavnik ogroženosti: − podnebje
– ukrepi za ↓ nevarnosti: − pogozdovanje, − osveščenost, − zakonodaja(z. o varstvu pred požarom). Najnevarnejši je požar v podrasti – zato pogozdujejo (preprečevanje).
– ukrepi za pripravljenost: − spremljanje in proučevanje nevarnosti, − povečati zavednost ljudi, − ustrezno načrtovanje za primere nesreč (na lokalni ravni), − vzdrževanje usposobljenosti (npr. PGD) Oktober je mesec požarne varnosti.
NARAVNE NESREČE
požari v naravi, zemeljski plazovi, snežni plazovi,…
30. Predstavite splošna navodila za ravnanje v primeru požara v naravi!
Potrebno je : – ohraniti razsodnost, – paziti na lastno varnost
– manjši začetni požar skušati pogasiti s priročnimi sredstvi:
– najuspešnejše z vodo (polivanje do popolne pogasitve)
– z brinovimi ali smrekovimi vejami (udarjati po goreči površini ali vleči po robu goreče trave)
– prekopavanje ruše (preprečevanje širitve), posipavanje s peskom ali zemljo, dokler ogenj povsem ne ugasne
– sami gasimo, če to ne presega naših zmožnosti
– kličemo na 112 oz. najbližjo gasilsko enoto oz. policijo 113
KAKO RAVNAMO V PRIMERU POŽARA NA OBJEKTU?
– za gašenje veljajo splošna pravila kot pri požaru v naravi (+ uporaba ročnega gasilnega aparata)
– v visokih objektih je največja nevarnost dim na stopnišču (otežuje ali celo onemogoča umik)
– z mokrimi krpami zatesniti spodnji del vrat in v stanovanju počakati na pomoč
– če ni dim preveč gost, lahko dihala zaščitimo z mokrimi krpami, robci pred usta
– gasilce takoj opozorite nase
– odpiranje oken oz. vrat pospeši širjenje požara, predvsem dima
– splošni preventivni ukrepi: − na stopnišču ne odlagajte gorljivih materialov, predvsem pa ne vnetljivih tekočin in plinov
– redno čiščenje dimnikov v stanovanjski hiši
ZEMELJSKI PLAZOVI
Zemeljski plaz imenujemo pojav, ko se velika količina zemlje, blata, kamenja, skalovja in drobirja pomika po pobočju navzdol.
Poznamo tri vrste plazov: padajoči, drseči, tekoči.
DEJAVNIK OGROŽENOSTI IN UKREPI:
– dejavnik ogroženosti: − deževno vreme, − poplave
– ukrepi za ↓ nevarnosti: − tehnični ukrepi v okolju,
– ukrepi za pripravljenost: − spremljanje in proučevanje nevarnosti, − ustrezno načrtovanje za primere nesreč (na lokalni in državni ravni), − usposobljene posebne enote za proženje plazov, – povečati zavednost ljudi o nevarnosti, – GRS
31. Kakšna je ogroženost R Slovenije glede zemeljskih plazov?
V SLO je ogroženo okoli 7000 km2 ozemlja (1400 plazov). Dejavnik ogroženosti je deževno vreme in poplave, nepremišljeni posegi v naravo, potresi.
32. Predstavite zdravstveno problematiko na primeru plazu v Logu pod Mangartom!
– Organizacija dostopa do poškodovanih
– Varnost prebivalcev in reševalcev
– Evakuacija in oskrba osnovnih življenjskih pogojev (hrana, voda, streha)
– Telesno poškodovani, psihične travme
– Identifikacija mrtvih
– Nevarnost povečanja prehladnih obolenj
– Nevarnost zastrupitev in infekcij
– Skrb za rizične skupine prebivalcev
– Ovirana preskrba prebivalcev s pitno vodo in hrano
33. Kakšna je ogroženost R Slovenije glede snežnih plazov?
V SLO je evidentiranih 1264 možnih snežnih plazov. Potrebno je spremljanje in proučevanje nevarnosti, povečati zavedanje ljudi o nevarnosti ter usposabljati enote za proženje plazov.
34. Kakšni so splošni preventivni ukrepi glede snežnih plazov?
– pred vsako turo se seznanimo z vremensko napovedjo in s stanjem snežne odeje (internet, telefonski odzivnik 9822, radio…)
– plazovi se sprožijo kadar je nagib večji od 25°
– največ nesreč se zgodi na pobočju nagiba 30° in 35°
– posebno nevarne so vzhodne strmine: tu je zaradi plazov 63% vseh nesreč
– PRAVILA ZA RAVNANJE V PLAZOVNEM IZPOSTAVLJENEM SVETU: upoštevanje opozoril, navodil, hoditi v družbi, v primerni razdalji, primerno opremljeni (plazna žolna, snežna lopata, plazna sonda), preizkus stabilnosti snežne odeje, izogibanje nevarni predelom, posamično prečenje pobočja
Kako spoznati nevarnost snežnih plazov?
Opazovati (npr. ostanki plazov), – napihan sneg, – globinski srež, – moker sneg
35. Naštej ukrepe za ravnanje v primeru nesreče v snežnem plazu!
– potegni zapestja iz pentelj smučarskih palic, odvezati lovilne jermene, vključiti plazno žolno (vklop oddaja)
– ustrezna razdalja med enim in drugim gornikom
– zaščitimo obraz, skušamo ustvariti prostor za dihanje in čakamo pomoč
– za uspešno reševanje je potrebna pomoč GRS, uporaba plazne žolne, snežne lopate in plazne sonde.
– zapomnite si mesto, kjer je plaz zajel zasutega in mesto kjer ste zasutega nazadnje videli, saj to bistveno olajša delo reševalcem,
– o nesreči takoj obvestite reševalce na št. 112 in organizirajte pomoč (iskanje) – PREVIDNOST
– če vas zajame plaz, takoj ko opazite premike snežne odeje poskušajte poravnati smuči in se odpeljite po plazu ven
– če padete, se borite s plazom! Upirajte se da vas ne potegne v plazovino. Če ugotovite, da se hitrost plazu manjša, dajte roke pred obraz. Če ste neuspešno poskušali predreti plazovino, poskusov ne ponavljajte, ker s tem samo po nepotrebnem tratite moči in zrak.
Da bi preživeli, mora biti izpolnjenih nekaj pogojev:
– da niste smrtno nevarno poškodovani (kar je zelo pogosto)
– ustvariti si morate dihalni prostor (roke pred obraz, kar ne uspe, če vas vežejo pentlje smučarskih palic)
– da so sotovariši hitri in vajeni reševanja iz plazu.
Pogoj za uspeh so plazne žolne, snežne lopate in plazne sonde. Če ne bo uspešna tovariška pomoč, bo uspešen hiter poseg GRS. V plazu kričite samo če čutite, da so reševalci nad vami.
TEHNOLOŠKE NESREČE
OCENA OGROŽENOSTI
– hitro naraščanje števila nevarnih kemikalij (za okolje, za ljudi)
– smo vsakodnevno v stiku z njimi
– se uporabljajo v industriji, proizvodnji plastičnih mas, izolacijskih sredstvih, lesni, kovinski, metalurški in drugi predelovalni industriji, sredstvih za varstvo rastlin, dodatkih hrani,…
– v RS v povprečju vsak dan vsaj ena tovrstna nesreča
– tovrstne nesreče imajo običajno hude zdravstvene in ekonomske posledice
– malo smrtnih primerov
– prednost ima korist – negativni učinki se pogosto pokažejo šele kasneje.
Tehnološke in druge nesreče: – nesreče z nevarnimi snovmi: − nesreča s klorom
– jedrske in druge radiološke nevarnosti, – nesreče v cestnem prometu, – železniške n.
– nesreče na morju, – letalske nesreče, – utopitve.
NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI + INDUSTRIJSKE NESREČE S POSLEDICAMI ZA OKOLJE
– ukrepi za ↓ nevarnosti: − spoštovanje predpisov
– ukrepi za pripravljenost: − obveščanje ljudi
– ustrezno načrtovanje za primere nesreč (v gospodarskih družbah)
– zagotavljanje operativnosti ustreznih enot
NESREČA S KLOROM
ZNAČILNOSTI: – CI je zelo strupen, dražeč plin
– že v majhnih koncentracijah ga zaznamo (izrazito oster vonj)
– je 2,4 krat težji od zraka in se zadržuje pri tleh
– pri izpustu v okolje se oblikuje viden oblak
– pri majhnih koncentracijah je BELE barve, pri velikih pa ZELENKASTO-RUMENE
36. Kakšne so posledice delovanja večje koncentracije Cl na človeka, živali rastline?
Ob povečani koncentraciji plinastega Cl pride do: ZNAKI:
– draženja nosne sluznice in oči (kašljanje, kihanje, solzenje, pekoča bolečina v žrelu)
– poškodbe kože in sluznice
– vdihavanje poškoduje dihala in povzroči pljučni edem (pospešeno dihanje, hropenje, motnje zavesti, nezavest, smrt)
– na živali deluje Cl enako kot na človeka, rastline ožge, zemlja postane kisla {zastrupitev s CI vpliva tudi na kakovost talnih voda}
37. Kakšni so zaščiti ukrepi v primeru nesreče s klorom?
Zaščitni ukrepi:
– takoj se umaknemo v višje ležeče kraje, v smeri proti vetru oz. stran od Cl oblaka (iz neposredne bližine najbolje peš ali s kolesom – zastoj!)
– po možnosti uporabiti osebna zaščitna sredstva in upoštevati, da je čas glavni dejavnik
– zapreti okna, vrata stanovanjskih objektov (zakleniti)
– odvezati živali, vse premoženje pustiti doma
– po umiku poiskati najbližje zbirališče CZ (pomoč in informacije)
– ! Cl je težji od zraka, zato se ne zateči v zaklonišča, saj le ta pred Cl ne varujejo!!!
Zaščitna sredstva:
– uspešno zaščito omogoča maska (običajna oznaka je B2) ter z zaščitnim kombinezonom, ogrinjalom, gumijasti škornji in zaščitne rokavice
– lahko si pomagamo tudi s priročnimi zaščitnimi sredstvi (vlažni robci, krpami, brisačami, z vodo prepojenimi obvezami deli oblačil…, da si z njimi zavarujemo dihala
– uporaba zaščitnih sredstev je časovno omejeno, saj filtri absorbirajo le določeno količino strupenih snovi
38. Kakšna je PP v primeru nesreče s klorom?
– reševalci morajo biti ustrezno zaščiteni
– poškodovane umikati na območje, ki ni onesnaženo, jih zavarovati pred mrazom
– nezavestnim sprostiti dihalne poti (obrniti na bok) in po potrebi TPO
– mrtve pustimo na kraju nesreče, takoj odstranimo kontaminirano obleko, obutev
– kožo umivamo, oči spiramo 10-15 minut
– poiskati zdravniško pomoč (znaki zastrupitve se lahko ponovno pojavijo tudi čez več ur – nepričakovano poslabšanje)
IONIZIRAJOČE SEVANJE
je sevanje delcev ali energije v obliki žarkov visoke frekvence. Zaradi svoje energije delci ali žarki lahko prodrejo v telo in povzročijo razpad molekul in tvorbo prostih radikalov. Izpostavljenost IO sevanju lahko vodi do kromosomskih okvar DNA.
39. Kateri so viri potencialne nevarnosti jedrskih in sevalnih nesreč za R Slovenijo?
Največjo nevarnost predstavljajo:
– jedrski objekti (na svetu je 437 jedrskih reaktorjev, v SLO JEK; v krogu 1000 km okoli SLO je 50 elektrarn z 109 reaktorji od tega 32 v krogu 500 km)
– objekti, ki uporabljajo radioaktivne vire radioaktivnosti (bolnice – preiskave)
– prevoz nevarnih substanc
– zrušitev satelita na jedrski pogon ali satelita z radioaktivnimi snovmi
– jedrski terorizem (jedrsko »umazana« bomba
OCENA VERJETNOSTI ZA JEDRSKO NESREČO:
Pričakovana verjetnost poškodbe sredice za večino JE, kakršna je Krško, znaša med 1.0×10-8 in 1.0×10-6 /leto [enkrat na milijon let do enkrat na deset tisoč let].
SISTEMI IN NAPRAVE ZA PREPREČEVANJE JEDRSKIH NESREČ IN POSLEDIC V JEK:
1. varnostni sistem, 2. tehnične varnostne naprave
3. zadrževalni sistem, 4. sistemi za napajanje v sili.
UKREPI ZA ZMANJŠANJE NEVARNOSTI
– upoštevanje mednarodnih varnostno-tehničnih predpisov
– vzdrževanje radiološkega monitoringa
– sodelovanje z mednarodnimi institucijami (obveščanje)
UKREPI ZA PRIPRAVLJENOST:
– obveščanje ljudi o nevarnosti, povečati zavedanje ljudi o nevarnosti
– ustrezno načrtovanje za primere nesreč v gospodarskih družbah in občinah
– usposabljanje posebnih enot
STOPNJE JEDRSKE NEVARNOSTI V JEK
– nenormalni dogodek – Ko dogodki potekajo v smeri nenormalnega obratovanja elektrarne.
– začetna nevarnost – Se razglasi ob pojavu ali razvoju nenormalnega dogodka zaradi katerega se ali bi lahko zmanjšala varnost v elektrarni.
– objektivna nevarnost – Večja odpoved varnostnih funkcij, bolj ogroženo osebje elektrarne in okoliško prebivalstvo (pas evakuacije 0,5 km)
– splošna nevarnost – Grozi ali se je že zgodila poškodba ali taljenje sredice z možnostjo izgube (pas evakuacije 10 – 15km) Černobil
40. Kakšna je zaščita pred radioaktivnimi snovmi, sevanjem?
– sevanje ne moramo zaznati s čutili (ugotoviti ga je možno le s posebnimi inštrumenti)
– o zvečanem sevanju obvestijo organi, ki spremljajo onesnaženost zraka in okolja z radioaktivnimi snovmi (CZ, pristojni štabi…); sevanje bi se lahko zvečalo bodisi zaradi nesreče v JE, potovanje radioakt. oblaka skozi SLO, bodisi zaradi uporabe J orožja…
– POMEMBNO! Bolj kot smo oddaljeni od vira sevanja in krajši čas, manjše so posledice! Če umik ni možen – zaščita pred sevanjem.
– dosledno upoštevati navodila CZ
– na prostem si pokriti glavo s plastično folijo ali oblačili, nos in usta pa z robcem; poiskati zaprt prostor
– najboljšo zaščito pred sevanjem nudijo zaklonišča pod zemljo, kletni prostori v masivnih stavbah
– čimbolj omejiti gibanje na prostem in zadrževanje na prostem; zapreti okna, vrata, izklopiti zračenje, uporabljati prostore s čim manj okni in vrati; izogibanje prepihu
– uporabljamo hrano, ki je le v hiši (ne sadja zelenjave z vrta, ne mleka, živil živalskega izvora z ogroženega območja vse do preklica)
– piti vodo le iz vodovoda oz. zalog
– takoj po obvestilu o nevarnosti spraviti živež v zaprte prostore, če je nezaščiteno na prostem pa pokriti s plastično folijo ali drugim podobnim materialom
– zaščititi vodnjake (plastična folija)
– ne sušiti perila na prostem
– pred vstopom v stanovanje očistiti prah z obleke ali pa zgornje dele oblačil pustiti v pred prostoru (takoj se oprhati, posebej temeljito lase in roke)
– ne kaditi (s kajenjem se povečuje vnos radioaktivnih snovi)
– ne hoditi v vrtec ali šolo po otroke, saj bodo zanje poskrbeli vzgojitelji, učitelji
– živino, ki se pase spraviti v hlev in jo krmiti s krmo, ki je bila uskladiščena v zaprtem prostoru ali v silosu
– živino pustiti v hlevu in jo oskrbeti s krmo in vodo za dva dni (teleta in druge živali, ki še sesajo, pustiti odvezane ob materah, da se nahranijo)
– enote CZ in pooblaščene organizacije bodo opravljale meritve in sproti obveščale o rezultatih in potrebnih ukrepih
– ko je nevarnost sevanja mimo, očistiti stanovanja in okolico (ob čiščenju ne dviguj prahu)
– čimbolj pogosto se prhati
41. Naštejte ukrepe za zaščito pred učinki kemičnega orožja in ublažitev posledic!
– takojšna uporaba zaščitne maske (tudi respirator ali priročna sredstva; robec, ruto, rokav, plašč, odejo)
– za zaščito pred kapljicami bojnih strupov uporabiti zaščitni ogrinjalo, rokavice, pokrivala, odejo, PVC vrečko, šotorsko platno
– poiskati najbližje zaklonišče ali kakšen drug zaprt prostor (avto, bus, pod nadstrešnico)
– pri začetnih simptomih z živčnimi bojnimi strupom takoj uporabite ampulo atropina ali avtoinjektor
– pomagati poškodovanemu, da si nadene zaščitno masko in drugo zaščitno opremo
– z odkritih delov odstraniti kapljice strupov (popivnati z vato, tamponom, robcem – ne drgniti in ne brisati), kontaminirana mesta posuti s sredstvom za dekontaminacijo
– kontaminirano sluznico (oči, nos, usta, grlo) spirati z2% raztopine sode bikarbone
– kontaminirano obleko čim prej odvreči v plastično vrečko – preoblačenje
– takoj, ko je možno izvršiti popolno dekontaminacijo telesa v kopalnici (topla voda, milo, šampon, detergent) ali pa poiskati najbližjo dekontaminacijsko postajo
– poskrbeti za živali: zapreti jih v hlev, zapreti vse odprtine, izključiti vso ventilacijo, nato jim nadenete zaščitne maske – z mehkimi krpami, ki jih namočite v 2% raztopino sode bikarbone, zatisnete jim tudi oči
42. Katere so bistvene razlike v zaščitnih ukrepih v primeru radioaktivnega sevanja in nesreč s klorom?
Cl zaznamo s čutili, ker draži sluznice in kožo, pojavi se kot oblak, RA sevanja s čutili ne zaznamo in smo odvisni od obvestil pristojnih organov. Cl je težji od zraka, zato ne smemo uporabljati zaklonišč, kletnih prostorov, ki so primerni za primer RA nevarnosti. Pri nesreči s Cl živali odvežemo, pri RA sevanju pa jih zapremo v hlev.
43. Železniška nesreča – ocena ogroženosti v R Sloveniji in bistvene značilnosti!
Ocena ogroženosti: Železniški promet je 24x varnejši od cestnega. Slovenijo prečka železniški promet predvsem v smereh SZ – JV in JZ – SV.
– posebno nevarnost v tovornem prometu pomeni prevoz nevarnih snovi, zlasti ko zaradi posledic nesreče pride do nenadzorovanega uhajanja teh snovi v okolje
– Vzroki: tehnični in drugi vzroki v sistemu železniške infrastrukture; naravne in druge nesreče (potres, zemeljski plazovi, požari v naravi, človeški dejavnik)
Značilnosti: – običajno se zgodi brez opozorila, nepričakovano
– lahko je veliko mrtvih in ranjenih, – pritegne pozornost medijev
– povzroča psihološke težave tako pri preživelih kot pri reševalcih in svojcih
– večja gostota prometa pomeni več nesreč
44. Letalska nesreča – ocena ogroženosti v R Sloveniji in bistvene značilnosti!
Zaradi številnih zračnih poti, ki prepletajo zračni prostor SLO, je s stališča letalske nesreče ogrožen ves Slovenski prostor. 95% letalskih nesreč se zgodi pri vzletanju in pristajanju. 26% Slovenskega prebivalstva živi na območju letaliških con. Letališke cone zavzemajo 5,65% celotnega ozemlja SLO.
Značilnosti: – običajno se zgodi brez opozorila, nepričakovano
– lahko je veliko mrtvih in ranjenih, – pritegne pozornost medijev
– povzroča psihološke težave tako pri preživelih kot pri reševalcih in svojcih
– večja gostota prometa pomeni več nesreč
45. Nesreča na morju – ocena ogroženosti v R Sloveniji in bistvene značilnosti!
Ocena ogroženosti:
– nesreče z nevarnimi snovmi, nafto in naftnimi derivati (ekološke nesreče)
– požari na ladjah, – brodolomi
Vzroki: vreme, neznanje, nepazljivost, neupoštevanje opozoril HMS.
Značilnosti: – običajno se zgodi brez opozorila, nepričakovano
– lahko je veliko mrtvih in ranjenih oz. pride do onesnaženja morja (vode)
– pritegne pozornost medijev
– povzroča psihološke težave tako pri preživelih kot pri reševalcih in svojcih
– večja gostota prometa pomeni več nesreč
– reševanje zahteva posebno usposobljene ekipe za reševanje na vodi in posebne pripomočke (npr omejitev naftnega madeža)
[wp_ad_camp_1]
46. Naštejte bistvena načela organiziranja zaščite, reševanja in pomoči (ZRP)?
– Vsakdo ima pravico do ZRP, če je zaradi nesreče ogroženo njegovo življenje
– ZRP je človekoljubne narave
– Organi in sile ZRP delujejo v skladu z zakonodajo
– Prednost ima zaščita in reševanje človeških življenj
– Vsakdo je dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih
– Pri nudenju pomoči poskrbeti za varnost lastnega življenja
– Vsakdo mora o nesreči ali nevarnosti takoj obvestiti najbližji center za obveščanje ali policijo (112)
– Pomembno je izvajanje preventivnih ukrepov
– Pomembna je vloga lokalne skupnosti pri preprečevanju, obveščanju, zaščiti in reševanju (najprej uporabi lastna sredstva in sile)
ORGANI IN SILE V SISTEMU ZRP:
– organi: so pristojni za vodenje ZRP
– sile: so pristojni za izvajanje ZRP – prostovoljne, poklicne, CZ.
FINANCIRANJE NALOG ZRP:
– državni proračun, – proračun lokalne skupnosti, – požarna taksa,
– zavarovalnice, – donacije, – mednarodne pomoči
Pomoč je za državljane brezplačna razen v primerih, ko je bila ogroženost ali nesreča povzročena namenoma ali iz malomarnosti.
RK SLO KOT SILA ZNOTRAJ SISTEMA ZRP:
– neprofitna nacionalna organizacija, – delno ne-vladna org.
– kot sila v sistemu ZRP nastopa s 3 nastanitvenimi enotami RKS (Stacionarij MB in nastanitveni enoti v LJ in NG), krvodajalstvo, poizvedovalna služba, ekipe PP
NAMEN – STACIONARIJ IN NASTANITVENI ENOTI RKS:
Stacionarij in nastanitveni enoti RKS so aktivirani v primeru naravnih in drugih nesreč za nudenje nege in oskrbe najbolj ranljivih skupin prebivalstva (nosečnice, matere z otroki, invalidi, starejše osebe…) ter jim nuditi začasno nastanitev.
Enote delujejo na celotnem področju države in tujine, v kolikor pride do poziva.
Stacionarij imajo RK. Nastanitvene enote pa ne.
– Stacionarij MB – 36 ljudi, – Nastanitvena enota LJ in NG – vsaka po 22 ljudi
– ključni kadri – tehnično osebje, kuhar, bolničar, ekonomist, administrator, svetovalno osebje,vodja
– skupne kapacitete nudijo nastanitev za 300 ljudi – vsaka 100
47. Kaj so nevarne snovi?
Nevarne snovi so snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti:
– eksplozivnost (smodnik, vžigalica za eksplozive), oksidativnost, vnetljivost (bencin, aceton), strupenost (arzen, strihnin), jedkost (mravljična kislina), dražljivost (nekatera organska topila), rakotvornost, mutagenost, • gabljivost, kužnost, • nevarne za okolje…
Nevarna snov se uporablja kot nevarna, dokler se ne dokaže da ni nevarna.
OPREDELITEV NESREČ Z NEVARNIMI SNOVMI
Je vsak dogodek pri katerem je zaradi stika z nevarno snovjo oseba obolela ali bila poškodovana oz. je prišlo do škodljivega vpliva na okolje.
Pripravki: So zmesi ali raztopine, sestavljene iz 2 ali več snovi. Nevarni pripravki so pripravki, ki imajo 1 ali več nevarnih lastnosti. Nevarno blago: So snovi, materiali, predmeti, ki so po predpisih razvrščeni v razrede; so tudi odpadki, pripravki in jedrski material.
RAZVRSTITEV NEVARNIH SNOVI:
– plini, – vnetljive tekočine, – gorljive trde snovi, – snovi, ki pospešujejo gorenje,
– jedke snovi, – strupi, – radioaktivne snovi, – kužne in gabljive snovi,
– druge snovi s posebnimi nevarnostmi, – pretečena zdravila, kužne pretečene igle.
PRAVNA UREDITEV – PODROČJA: – zakon o kemikalijah, – zakon o prevozu nevarnega blaga, – zakon o varnosti in zdravju pri delu, – podzakonski akti
VRSTE NESREČ:
1. razsutja 2. razlitja
3. uhajanja: − v transportu {nepredvidljivo}, − v proizvodnji, skladiščenju {predvidljivo}
VZROKI KEMIČNIH NESREČ
– nepravilno projektiranje tehnoloških procesov, neustrezni prezračevalni sistemi
– nestrokovno ravnanje, neupoštevanje statične elektrike
– neprimerno orodje (ki povzroča iskre), površni opisi varnega načina dela
– opustitev varnostnih naprav, neustrezen prevoz,…
PRVI POSREDOVALCI OB NESREČI:
– policija, gasilci, reševalci
48. Razložite ukrepanje ob nesreči z nevarno snovjo po principu »PIRS«!
P – prepoznati l – izolirati R – rešiti, omejiti S – sanirati
1. korak – prepoznati: z varne razdalje prepoznati oznake na vozilu, objektu, embalaži
– z označb preveriti, za katero nevarno snov gre
2. korak – izolirati: določiti direktno cono nevarnosti
– zavarovati jo v vseh smereh (trakovi), ustrezno povečati cono v smeri vetra
– postaviti vstopno točko (v nevarno območje)
– označiti servisno izolacijsko cono (nudenje NMP)
– zagotoviti prometno zavarovanje
3. korak – reševati, omejiti: prva naloga je reševanje ponesrečencev
– preprečitev iztekanja, uhajanja, preprečitev širjenja, – požarno zavarovanje
4. korak – sanirati: odstraniti, nevtralizirati posledice v okolju
– očistiti, dekontaminirati vso opremo uporabljeno na intervenciji
– načine določi inšpektor za varstvo okolja
49. Predstavite shemo razmejitve prostora za intervencijo ob nesreči z nevarno snovjo!
Smer vetra
Servisno izolacijska cona Vroča cona direktne nevarnosti
Vhod. kontr. točka Mesto nesreče
Komandno mesto (vodja)
Mesto za reševanje Izstopna dekontaminacijska cona
PP
Evidenca prehodov
DELO V DIREKTNI CONI: temeljna skupina so 3 operativci
– vodja skupine presodi stopnjo nesreče, odredi načine omejitve in
– je na vezi s kontrolorjem na vstopni točki
DELO NA VSTOPNI TOČKI: evidenca vstopov
– skrb za dostavo ustrezne opreme do vstopne točke
– stalna zveza z vodjo na območju direktne nevarnosti
– skrb za pravočasno zamenjavo ekipe
DELO NA IZSTOPNI TOČKI:
– prostor za uporabljeno opremo, grobo čiščenje
– čiščenje, dekontaminacija (oseb, opreme)
DELO NA SERVISNO-IZOLACIJSKI CONI:
– postavitev con, opremljanje operativcev, dostava opreme do vstopne točke,
– požarno zavarovanje, vzpostavitev dekontaminacije, prva pomoč, NMP
SPLOŠNE NALOGE ZDRAVSTVENE SLUŽBE
– razvoj delovišča zdr. oskrbe, nudenje NMP članom intervencijskih ekip
– zagotovitev reševalnega avtomobila (reanimobil) , izvajanje preventivnih pregledov članov intervencijskih ekip, pooblastilo glavnega zdravnika (možnost prepovedi vstopa v vročo cono), sodeluje z vodstvom intervencije, centrom za zastrupitve.
DELO VODJE INTERVENCIJE:
– odredi postavitveno površino, določi mesto za reševalce
– Je na vezi s kontrolorjem na vstopni točki
– komunicira s centrom za obveščanje, policijo, mediji, inšpektoratom za varstvo okolja
50. Predstavite posebnosti množične nesreče z nevarnimi snovmi!
– Na kraju dogodka in v njegovi bližini ostaja nevarnost zaradi nevarnih snovi za preživele in reševalce, kar zahteva posebne taktične prijeme, opremo, znanje
– Delovni pogoji na mestu in v bližini nesreče so odvisni od vremena (smer vetra) in se zato lahko stalno spreminjajo, zato je osebje intervencijskih služb, ki ni primerno zaščiteno, primerno oddaljeno od kraja dogodka
– Na prizorišču dogodka so vse aktivnosti primarno podrejene varnosti udeležencev na intervenciji
– Vse, osebe, oprema, vozila…, ki so bili kontaminirani ali v vroči coni, je potrebno pred odhodom dekontaminirati (zahteva čas – izguba resursov)
– Zdravstvene reševalne službe poleg pomoči ponesrečenim zagotavljajo dodatno zdr. zaščito reševalcem iz vroče cone (dehidracija, izčrpanost)
– Zahtevajo večje število intervencijskih ekip različnih specialnosti.
51. Naštejte naloge zdravstvene službe v primeru množične kemične nesreče!
– Razviti delovišče na kraju dogodka (hladna cona), ki ga vodi glavni zdravnik
– Izvajanje zdravstvene oskrbe vseh članov intervencijskih ekip na kraju dogodka ter v nesreči ponesrečenih oseb
– Eno reševalno vozilo mora biti vedno prisotno, ko je intervencijska ekipa v vroči coni
– Izvajanje preventivnih pregledov intervencijskih ekip pred vstopom v in po izstopu iz vroče cone, po potrebi omejitev vstopa ali napotitev na zdravljenje,
– Izvajanje prevozov ponesrečenih oseb
– Povezava med vodstvom intervencije in pristojnim centrom za zastrupitve
– Neposredna zdr. oskrba (PP) poškodovanega na kraju dogodka in sicer čimprej, z uporabo preprostih pripomočkov, hitro pravilno v pravem zaporedju.
52. Čemu služi informacijski sistem o naravnih in drugih nesrečah?
– Zbiranje in obdelava informacij, shranjevanje, posredovanje informacij
– V informacijskem sistemu se zbirajo informacije o hidrometeorološkem, radiološkem, seizmološkem, ekološkem, epidemiološkem stanju, o stanju v prometu, o motnjah v oskrbi z vodo, energijo… , Pomoč pri preprečevanju in prepoznavanju nevarnosti
– Pomoč pri načrtovanju reševalnih akcij
– Podatki za načrtovanje potrebnih sredstev za primer nesreč
53. Predstavite vlogo centrov za obveščanje!
– Uporablja informacije informacijskega sistema, Sprejema informacije o dogodkih, odziva se na št. 112, Sproži reševalno akcijo, Obvesti pristojne intervencijske ekipe
– Obvešča, alarmira prebivalce o začetku, stopnji in prenehanju nevarnosti
– Prebivalcem posreduje napotke, kako ravnati v nevarnosti
– Povezujejo se z drugimi centri za obveščanje
54. Kdaj pokličemo ReCO (Regijski center za obveščanje)?
V Sloveniji je 13 ReCO. Pokličemo, ko zaznamo nevarnost za življenje, nesrečo, katastrofo.. Npr ob nevarnosti ali nesreči v gorah, v prometu, okolici – ob nevarnosti naravnih in tehnoloških nesreč.
55. Opišite sistem javnega alarmiranja RS! Kakšni so opozorilni znaki?
Pisk sirene, različni toni (zavijanje, prekinitve), opozorilni znaki so shematično izrisani in izpostavljeni na vseh javnih krajih, podjetjih…
Za delovanje sistema javnega alarmiranja skrbijo: občina, uprava RS za zaščito in reševanje, gospodarske družbe, vlada je uvedla uredbo o organiziranju in delovanju sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje ter enotne znake – klic 112
Opozorilo na nevarnost – enoličen zvok sirene ki traja 2 min. (nevarnost visoke vode, požar, ekološke in druge nesreče) Ukrepi: po radiu spremljati obvestila o nevarnosti. In ustrezno ukrepati.
Neposredna nevarnost – zavijajoč zvok sirene traja 1 min. (nevarnost poplave, večji požar, radiološka, kemična nevarnost, nevarnost vojaškega napada). Ukrep: vključiti TV
Neposredna nevarnost nesreče s klorom – zvok sirene 100 sek, 30 s zavijajoč, 40 s navaden, 30 s zavijajoč. Ukrepi: zaščitna sredstva, umik v višje ležeče kraje, od vetra stran. Neposredna nevarnost poplavnega vala – 100 sek, 4 s interval, nato 4 s premora.. Ukrepi: takoj zapustiti ogroženo območje, umik na označeno mesto, kamor val ne more.
Konec nevarnosti – enoličen zvok sirene 30 s. Ukrepi: TV
56. Klic v sili – kdaj in kako?
Ko preti ali se zgodi nesreča, ohranimo mirno kri in hitro presodimo, če situacijo lahko rešujemo sami ob pomoči najbližjih prisotnih. Če ne, takoj pokličemo 112. Povemo svoje ime, kraj, vrsto in obseg dogodka, koliko je ponesrečencev, kakšne poškodbe, kakšne so okoliščine, kakšno pomoč potrebujemo. Upoštevamo, da je čas pomemben dejavnik, ki odloča o obsegu posledic.
57. Sile za zaščito, reševanje in pomoč – kdo jih sestavlja, kako se razlikujejo glede na sodelovanje državljanov?
Sestavljajo jih: – prostovoljne in poklicne reševalne službe, – civilna zaščita (CZ)
– določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki glede na naravo svoje dejavnosti na podlagi pogodbe opravljajo določene naloge zaščite, reševanja in pomoči
Glede na način vključevanja in sodelovanje državljanov se deli na:
– prostovoljne; poklicne, dolžnostne
58. Katere so javne reševalne službe (naštejte)?
Javne reševalne službe so: gorska, jamarska, podvodna, gasilska, zdravstvena r. s.
59. Katere so enote za posebne namene?
Enote za posebne namene so: enote kinologov z reševalnimi psi
– rudniške reševalne enote, enote za reševanje ob nesrečah z jedrskimi snovm
– mobilna meteorološka enota HMZ RS, mobilni ekološki laboratorij IJŠ LJ, mobilni ekološki laboratorij ZZV MB, enote tabornikov in skavtov za postavljanje zaščitnih prebivališč, stacionarji RK SLO, nastanitvene enote RK SLO
60. Katere so enote in službe CZ?
Enote in službe za CZ so: enote za PP, enote za veterinarsko pomoč
– tehnične reševalne enote za RKB zaščito, enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, službe za podporo (logistiko), službe za vzdrževanje in uporabo zaklonišč, enota za hitre intervencije
61. Predstavite vlogo ene izmed humanitarnih organizacij v sistemu sil za zaščito, reševanje in pomoč s poudarkom na predstavitvi vloge v izjemnih razmerah?
RKS je neodvisna nevladna humanitarna organizacija nacionalnega pomena,ki deluje na podlagi ŽK in deluje predvsem na zdr., soc. področju, s programi soc. pomoči, PP, krvodajalstva ter pomoči posebno ogroženim skupinam. Usposablja pripadnike CZ za prvo medicinsko pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, za zbiranje krvi in oskrbo brezdomcev in drugih ogroženih. Potres in RK Sl. RK skrbi predvsem za PP ponesrečenim in poskrbi za dovoz zdravil, pripomočkov ter hrano in vodo. Preživele premesti v zasilna bivališča ter jim priskrbi vodo, obleko ter hrano. Skrbi za preprečitev okužb in za ustrezno higieno v zasilnih naseljih. Poskrbi za starejše, otroke, invalide. RK poskrbi tudi za označenje transporta ob evakuaciji na naseljena območja.
62. Kakšne so značilnosti izjemnih razmer z vidika higiene prebivalstva?
– Evakuacija, načrtovanje evakuacije
– začasna namestitev – iskanje in urejanje prostora za bivanje
– izbira prostora, načrt za zgraditev in razporeditev objektov in naprav
– zagotovitev in gradnja stanovanjskih prostorov
– preskrba z zdravo pitno vodo, preskrba z živili in pripravljanje hrane
– preskrba z živili zunaj naseljenega kraja, nadzor nad preskrbo s hrano
– osebna higiena (zagotoviti osnovne pogoje)
– higiensko odstranjevanje odplak in odpadnih snovi
– razkuževanje in uničevanje škodljivih zajedalcev
HIGIENA PREBIVALSTVA V IZJEMNIH RAZMERAH
– poleg človeških žrtev pride skoraj vedno tudi do velike gmotne škode in hudih soc. problemov, spremenijo se življenjske razmere
– higiensko-epidemiološke razmere se razlikujejo od nesreče do nesreče
– vojne naseljene kraje (rušilni učinki okolja, RKB dekontaminacija…) v hipu spremene hig.- epidemiol. razmere.
64. Kateri so najpomembnejši preventivni – medicinski ukrepi v izjemnih razmerah?
Najpomembnejši preventivno – medicinski ukrepi so:
– asanacija prizadetega, napadenega kraja (naselja) , začasna nastanitev prebivalcev
– oskrba z zdravo pitno vodo, oskrba z zdravo hrano
– zagotavljanje možnosti za osebno higieno in RKB dekontaminacijo
– higienske razmere v zakloniščih
65. Evakuacija – kaj je, vrste in načrtovanje?
Evakuacija je nujno preseljevanje prebivalcev ob nekaterih nesrečah. Je ukrep CZ s katerim načrtno premestimo prebivalce iz ogroženih v manj ogrožene kraje.
Vrste evakuacije: pravočasna, delna, popolna
Popolna evakuacija – le izjemoma; npr. iz večjih mest, naselij, ki jih nenadoma ogroža vodna stihija, obsežnejša zastrupitev, poplava…
Načrtovanje evakuacije: + kaj upoštevano (vpr 67)
– Posebej skrbno predvidimo za zagotovitev naslednjih potreb: stanovanja, vodo, prehrano, zdr. varstvo, soc. varstvo (starejše osebe, otroci, invalidi)
– Izhajamo iz ocene dejanskega stanja na določenem območju – določimo: območje s katerega bo nujno evakuirati prebivalstvo (npr. poplave); kraj za sprejem in razmestitev (najprej sorodstvo); zbirališče; način prevoza, prevozna sredstva ter pot; potrebna gmotna in tehnična sredstva za preskrbo; varnostne ukrepe (označeno z znakom RK)
– Prostor določimo glede na: prizadetost naselja, število prizadetega prebivalstva oz. družin, glede na nadaljne nevarnosti
– Za vse naloge jasno določimo nosilce in načine za njihovo izvajanje. Pri zavarovanju evakuacije sodelujejo: zdr. služba, RK, soc. služba, policija, prebivalstvo; ki je evakuirano. Naloge opravlja ekipa strokovnjakov
– Vse dejavnosti usklajuje štab CZ (evakuacija poteka pod okriljem CZ). Pri načrtovanju evakuacije moramo še posebej poskrbeti, da se ne bi razmere še bolj poslabšale, še bolj kot če evakuacije ne bi bilo.
– Praviloma evakuiramo: na naseljeno območje (koristimo obstoječe stanovanjske stavbe), v manjšem obsegu (izjemoma) v začasne objekte.
Načrt za zgraditev in razporeditev objektov in naprav:
– Stavbe razvrščamo na: čisto stran (stanovanja, pitna voda, kuhinja, skladišča z živili, ambulante, prostor za otroke); nečista stran: (prostor za odpadke, sanitarije, parking)
– Pri določanju čiste in nečiste strani upoštevamo: lego vodnih virov, nagnjenost zemljišča, smer glavnih vetrov, obstoječe poti.
66. Kaj upoštevamo pri izbiri prostora za začasno namestitev prebivalstva v IR?
– Če razmere dopuščajo izberemo takšen kraj, ki omogoča: izkoriščanje že obstoječih naprav in stavb (npr. posameznih hiš, električne napeljave, obratov za množično prehrano); to so lahko: večji mestni park, športni teren, avtokampi,
– Teren mora biti: predvsem suh, zavarovan pred močnimi vetrovi, oddaljen od močvirja (v bližini uporabe vodnih virov, vira električne energije, dobrih prometnih povezav).
ZAGOTOVITEV IN GRADNJA STANOVANJSKIH PROSTOROV:
O vrsti zasilnih stanovanjskih prostorov odloča:
– letni čas, razpoložljiva sredstva oz. gradivo, razpoložljiva delovna sila
Običajno uporabimo:
– šotore, barake, naravne jame, votline, nagibe zemljišča
– preurejena prevozna sredstva, bivalne kontejnerje
68. Kakšni so kriteriji za preskrbo z zdravo, pitno vodo v izjemnih razmerah?
Kriteriji za preskrbo z zdravo pitno vodo:
– Zagotoviti moramo zadostno količino zdrave pitne vode. To je: minimalno možno dnevno količino vode – 3l/osebo, srednje 3 – 15l/osebo, primerno za izjemne razmere – 60l/osebo. Za: pitje, pripravo hrane, osebno higieno, skupno higieni in higiensko odstranjevanje odpadnih snovi ter RKB dekontaminacijo (v vojnem času)
– Preskrbo s pitno vodo zagotavlja posebej določena ekipa, ki skrbi za: preglede in čiščenje vodnih virov, improvizacijo, higienizacijo, hranjenje, razdeljevanje, prevoz, pregled osebja, ki dela pri vodi
– Kakovost vode popravljamo na več načinov: prekuhavanje (15 – 20 minut), precejevanje (s filtri, improvizacija), kloriranje
– RKB dekontaminacijo izvajajo usposobljene ekipe.
69. Kako dvigujemo kakovost pitne vode v izjemnih razmerah?
– prekuhavanje (15 – 20 minut), precejevanje (s filtri, improvizacija), kloriranje
70. Kakšne so bistvene značilnosti preskrbe z živili v izjemnih razmerah?
Preskrba z živili in pripravljanje hrane – osnovne značilnosti:
– motnje v proizvodnji (še zlasti, če prebivalci nimajo zalog)
– uničene zaloge, okužene, zastrupljene zaloge, motnje pri prevozu
– motnje v proizvodnji, pri pripravljanju (npr. zaradi pomanjkanja delavcev)
Preskrba z živili zunaj naseljenega kraja:
– Bivanje zunaj naseljenega kraja še zaostri posebej navedene težave: širjenje in prenašanje nalezljivih bolezni, prebavne motnje (otroci, stari ljudje, bolniki), poslabšanje splošnega zdr. stanja bolnikov, motnje v normalnem razvoju otrok
– Na začetku koristimo zaloge (posameznik, družina), dokler ne uredimo ustreznih prostorov, uporabljamo konzervirano hrano, s poljskimi kuhinjami poskrbimo vsaj za en topel obrok na dan.
71. Kako zagotavljamo nadzor nad preskrbo s hrano v izjemnih razmerah?
Nadzor nad preskrbo s hrano:
– Dovažanje: meso (zaprti avtomobili, zaprti čisti zaboji, PVC vrečke), kruh (zaprti avtomobili, zaboji, pokrite košare), mleko, mlečni izdelki (v ustrezni embalaži, v čistem prevoznem sredstvu, pokrito)
– Skladiščenje: posebej urejeni prostori, shramba skopana v zemljo (hitro pokvarljiva živila); lesene barake, šotori: zavarovati pred vlago, dvignemo od tal; omejimo dostop (samo zdrave, pregledane osebe z umitimi rokami)
– Kuhanje: začasno v poljskih kuhinjah, kasneje osebno (individualni) ali skupinsko (kolektivno); kuhinja mora biti zgrajena po načelu čisti, nečisti del z enosmernim prometom; jedilnica; prostor za pranje posode (posoda, jedilni pribor); zadostna količina vode; paziti na red in čistočo (nadzor!!!)
72. Kakšni so minimalni kriteriji za zagotavljanje osebne higiene v izjemnih razmerah?
Osebna higiena: je v največji meri odvisna od kulture posameznika
– zagotoviti moramo vsaj osnovne pogoje za osebno higieno: jutranje umivanje, umivanje rok, večerno umivanje, tedensko kopanje in preoblačenje, higiena ust (vsaj splakovanje), pranje perila
73. Kako zagotovimo higiensko odstranjevanje odplak in odpadnih snovi v IR?
Higiensko odstranjevanje odplak in odpadnih snovi:
– je najpomembnejši ukrep, da preprečimo okužbo zemljišča, vode, zraka ter širjenja nevarnosti nalezljivih in zajedavskih bolezni, hkrati pa tudi zatiramo škodljivi mrčes, podgane, miši
– vrste odpadnih snovi: iztrebki in seč ljudi (že v začetku preprečimo onesnaževanje terena, osvetljena stranišča, umivanje in razkuževanje rok – nadzor); odplake pri umivanju, pranju (izkopljemo ponikovalnice); smeti (zbiramo, zakopavamo, sežigamo); kuhinjske odpadne snovi (zakopavamo, uporabljamo za prehrano živali)
74. Kako izvajamo razkuževanje in uničevanje škodljivih zajedavcev v IR?
Razkuževanje in uničevanje škodljivih zajedavcev je pomožen ukrep, kjer skušamo popraviti zamujeno in izboljšati učinek drugih ukrepov.
Vrsta razkuževanja so: – mehanična dezinfekcija (tj. odstranjevanje kužnega materiala)
– prekuhavanje, uporaba kemičnih razkužil
– zavarovanje pred mrčesom in podganami, SNITARNI NADZOR!!!
75. Kako zagotovimo obvladovanje epidemij v primeru hudih nesreč?
Epidemije obvladamo tako, da poskrbimo za mrtve, za osebno higieno prebivalcev, za nadzor nad hrano in pitno vodo, poskrbimo za evakuacijo na primeren teren ter skrbimo za higienske ukrepe glede hrane, prostora, osebja, vode, odpadkov in preprečimo dostop zajedavcem. Zdr. služba organizira nadzor nad zdr. stanjem ljudi (epidemiološka služba) in poskrbi za bolne in ranjene.
90. Predstavite vlogo solidarnosti kot imunskega sistema na socialni ravni! primerom.
Solidarnost je vzajemna pomoč po načelu vsi za enega eden za vse. Vsak je deležen pomoči glede na potrebo in ne glede na njegovo materialno stanje, zavarovanje… Tako so največ pomoči deležni najbolj šibki, kar zagotavlja večjo zdr. varnost tudi za ostale. Gre za skupno odgovornost in korist. Vključuje aktivno sodelovanje ljudi, ki žive skupaj v neki obliki družbene ureditve. Solidarnost se kaže na vseh področjih, za ohranjanje zdravja, povrnitev zdravja, preskrba s stanovanji, hrano ter pitno vodo. Ljudje so sposobni pomagati sebi ter svoji okolici. Gre za reševanje socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin. Socialno varstvo nudi naslednje storitve: soc. preventivo, soc. pomoč, osebno pomoč, pomoč družinam, institucionalno varstvo, zaposlitev. Podpira razvoj samopomoči, dobrodelnosti, prostovoljno delo. Prim.: pomoč pri nastanitvi in os. higieni onemoglemu zagotavlja manjšo možnost začetka epidemij, ki bi prizadele tudi ostale.
91. Utemeljite »vprašanje preživetja« skozi eno od naslednjih teoretičnih perspektiv: Podkrepite s svojim primerom.
1. povečanje adaptivne sposobnosti (Parsons), Oseba razvije več možnosti prilagajanja
2. ohranjanje Autopoiesis in zmožnost prilagajanja (Maturana in Varela) Zmožnost samoproizvajanja in prilagajanja
3. zadostna raznolikost možnih odgovorov (Beer). Model biabilne možnosti preživetja – oseba razvije več možnih odgovorov – isto stvar zaradi izkušenj lahko doseže na različne načine. Če npr nima strehe, šotora, zna narediti zavetje iz naravnih materialov, vej, suhe trave… ,na dopust smo pozabili vzeti čaje in sirupe. Odločili smo se, da bomo preživeli brez njih. Nabirali smo zelišča v naravi (ki smo jih poznali) in iz njih kuhali domači čaj.
76. Zakaj je pomembna bitka pri Solferinu? Kaj je sprožila?
– Po bitki pri Solferinu leta 1859 je Henry Dunant (HD) videl in doživel neizmerno trpljenje tisočev ranjencev, ki so brez pomoči umirali na bojišču (okoli 40 000 mrtvih). Zato je okoliško prebivalstvo organiziral, da so jim preskrbeli streho nad glavo in dali vsaj zasilno PP in oskrbo (ne glede na državno pripadnost).
– HD je bil utemeljitelj organizirane pomoči ranjencem in napisal je knjigo Spomini na Solferino, ki je bila nato pobuda za ustanovitev mednarodne humanitarne organizacije RK (1863) in za ustanovitev ŽK. H. Dunant je l. 1901 dobil Nobelovo nagrado za mir.
77. Naštejte Ženevske konvencije! Koga ščitijo? Ženevske konvencije iz leta 1949:
– I. ŽK za izboljšanje položaja ranjencev in bolnih oboroženih sil na bojnem polju
– II. ŽK za izboljšanje položaja ranjencev in bolnih in brodolomcev oboroženih sil na morju
– III. ŽK o ravnanju z vojnimi ujetniki, IV. ŽK za zaščito civilnih oseb med vojno
Dopolnilna protokola iz leta 1977:
– Protokol I.: dopolnilni protokol o zaščiti žrtev mednarodnih oboroženih spopadov
– Protokol II.: dopolnilni protokol o zaščiti žrtev ne mednarodnih oboroženih spopadov
ŽK ščitijo: ranjence in bolnike oboroženih sil na bojnem polju, ranjence, bolnike in brodolomce oboroženih sil na morju, vojne ujetnike, zdr. osebje in civilne osebe med vojno.
Prepovedano je moriti, mučiti, pohabljati, izrekati skupinske kazni (pravica do sodišča in zagovora), usmrtiti človeka brez sodne odločitve, nikoli niso dovoljeni povračilni ukrepi.
78. Naštejte področje uporabe Ženevskih konvencij!
Področje uporabe ŽK: vojna ali oboroženi spopadi, okupacija, kolonialna prevlada, podpisnice konvencij, od začetka oboroženega spopada do zaključka vojaških operacij
80. Razložite razliko med človeškimi pravicami in MHP (mednarodno humanit. pravo)!
– Skupno obema – zaščita posameznika
– Človekove pravice: pravice posameznika, ki mu jih mora zagotoviti država in veljajo vedno – v vojni in miru (v izjemnih razmerah jih država lahko omeji)
– MHP: zaščita posameznika v oboroženih spopadih, uporaba osnovnih človekovih pravic v oboroženih spopadih (je nadgrajeno človekovim pravicam, teh država ne more omejiti)
– MHP se nanaša tudi na dobrine, okolje, objekte z nevarnimi snovmi
81. Naštejte ukrepe za preprečevanje zlorab in kršitev določil MHP!
Preprečevanje zlorab in kršitev določil MHP.
– države – določene kazenske sankcije, ad hoc sodišča
– mednarodno kazensko sodišče
82. Katera so temeljna načela MHP, veljavna v oboroženih spopadih?
Temeljna načela MHP: načelo razločevanja (vojak – civilist), načelo sorazmernosti (izguba – korist), prepoved uporabe orožij, ki povzročajo prekomerno trpljenje in poškodbe
– varstvo in spoštovanje kulturnih in naravnih spomenikov
RAZVOJ IN POMEN HUMANITARNEGA PRAVA
MHP – sopomenke: vojno pravo; pravo oboroženih sil. Kdaj se MHP uporabi? oboroženi spopad. MHP – ženevsko pravo – zaščiti žrtve vojne, – haaško pravo – pravni in tehnični vidiki vojskovanja
MHP: – JUS AD BELLUM (pravica do vojne) – pravica začeti vojno: prava, pravična in sprejemljiva vojna
– JUS IN BELLUM (pravica v vojni) – pravila in omejitve v vojni
– prva ženevska konvencija leta 1864 – zaščita vojakov in medicinskega osebja z znakom
– pri muslimanih – rdeči polmesec na beli podlagi – 40 držav: je enakovreden našemu rdečemu križu na beli podlagi – 1392 držav
NAMEN MHP: zaščita in spoštovanje zaščitenih oseb
– zaščita – nikdar nihče ne more odpovedat
– zaščitene osebe:pripadniki oboroženih sil (brodolomci in vojaki ranjenci oz. bolniki), zdr. osebje in službe, pripadniki CZ: vojni ujetniki: civilne osebe, civilne in kulturne dobrine; naravno okolje, vsi objekti, ki vsebujejo nevarne sile
– pravila za vse vpletene strani
MHP DANES: Problem je poznavanje in spoštovanje določb MHP, hude kršitve: Afganistan, Irak, Izrael, Javno kazanje fotografij vojnih ujetnikov je prepovedano
– vojnemu ujetniku se vzame orožje, ne sme se pa vzeti plinske maske, obleka se pusti – kot jo ima, vojni ujetniki imajo pravice in dolžnosti (pravica, da komunicirajo s svojci; pravica, da jih obiščejo delegati RK…), eden večjih problemov v svetu so otroci-vojaki v vojni
SISTEM ZRP IN VLOGA RKS – Varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami je del notranje varnosti RS. V okviru sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvajajo zaščitni ukrepi ter reševanje in pomoč.
ZAKONODAJA IN PRAVNI AKITI
– zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS, obrambna strategija RS, doktrina civilne obrambe RS, – doktrina ZRP
– nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
ZNAK RK KOT SREDSTVO OZNAČEVANJA IN SREDSTVO ZAŠČITE
ZGODOVINA ZNAKA: pred sprejemom znaka RK, 1859 – bitka pri Solferinu,
– 1863 – ustanovitev MORK (mednarodni odbor RK) v Ženevi
– 1864 – sprejet RK na belem ozadju (1. ženevska konvencija)
– 1876 – turška vlada sprejme rdeči polmesec (na beli podlagi)
– 1923 – rdeči lev s soncem (na beli podlagi) – Iran,
– 1929 – priznani vsi trije znaki (v Haagu),
– 1980 – Iran sprejme rdeči polmesec (namesto rdečega leva s soncem),
– 2000 – pobuda za sprejem dodatnega, tretjega znaka (rdeči kristal – opuščeno),
– 2001 – predlog SLO za tretji znak, sicer še več predlogov drugih držav,
– H. D. (1828 – 1910) – l. 1901 dobitnik 1. Nobelove nagrade za mir (RK na belem ozadju)
PRAVNA PODLAGA ZNAKA:
– IV. ženevske konvencije (1949), dopolnilna protokola (1977), dopolnilna protokola iz 2005 Ustava RS (1991), zakon o RKS (1993), zakon o obrambi (1994),
– zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (1994).
83. Razložite razliko med zaščitno in označevalno uporabo znaka RK – z. MIRU!
Uporaba znaka v zaščitne namene – velik znak na vidnem mestu – se uporablja med spopadi in pomeni vidno znamenje zaščite, ki jo dajejo ŽK:
– prostovoljcem RK, medicinskem osebju, delegatom MORK- a…
– medicinskim enotam, in prevoznim sredstvom ND, ki bodo med vojno uporabljala v medicinske namene in če taksno uporabo odobrijo vladne oblasti.
– bolnišnice, znak je večji kot v označevalne namene
V označevalne namene – manjši znak: se uporablja zlasti v miru
– poudarja, da je oseba ali objekt povezan z Mednarodnim gibanjem RK ali RP
– opozarja, da organizacije delujejo po temeljnih načelih RK (7)
– ne sme biti na traku okoli rokava ali na strehi predvsem nacionalna društva za RK, RP
– za označevanje reševalnih vozil in postaj PP (pod pogojem, da je znak rabljen v skladu z državno zakonodajo da ND izrecno dovoljuje njegovo uporabo in da je v označenih objektih mogoče dobiti brezplačno oskrbo)
UPORABA ZNAKA V MIRU: stavbe, naprave, sanitetni material ter prevozna in prenosna sredstva zdr. zavodov, zasebnih zdr. delavcev in zdr. sodelavcev
– prevozna in prenosna sredstva drugih pravnih oseb, ki se uporabljajo za prevoz ranjencev in bolnih, če dobijo za nošenje znaka dovoljenje ministra pristojnega za zdravstvo
– kraji določeni za prvo med. pomoč v naselju, na prometnicah, podjetjih, zavodih, organih
– znak, ki se uporablja kot sredstvo označevanja mora biti manjši od znaka, ki se uporablja kot sredstvo zaščite in ne sme biti na traku okrog rokava in ne na strehi stavbe.
UPORABA ZNAKA MED SPOPADl:
A) za označevanje (majhen znak)- samo ND, RK in RP (ne smejo namestiti znak-a na rokave ali na strehe stavbe)
B) za zaščito (velik znak) – medicinske službe OS (oborožene sile), ND, RK in RP (s pooblastilom države za pomoč medic. službam OS), civilne bolnišnice (s pooblastilom), vse civilne med. enote (H, postaje PP… s pooblastilom), druga društva za pomoč
84. Naštejte zlorabe znaka RK, podkrepite s primeri!
Zloraba znaka: posnemanje (imitacija)
– napačna raba/prilastitev (uzurpacija) (uporaba za označitev očiščenega prostora, oznaka sanitetnega materiala…)
– huda zloraba/zahrbtna raba (perfidnost) (na tanku, na helikopterju – ki potem napade)
85. Naštejte ukrepe za spoštovanje znaka RK? – Ukrepe za spoštovanje znaka RK:
– preventivni ukrepi (širjenje znanj, usposabljanje, zakonodaja, prevajanje ŽK, medsebojna pomoč držav)
– nadzor spoštovanja (MORK-a, pristojne državne službe, ND, delovne sile zaščitnice)
– represivni ukrepi (obveznosti držav, kazenska in disciplinska odgovornost, medsebojna pomoč držav)
SKLEP: znak RK je bistvenega pomena za vso humanitarno dejavnost – ščiti žrtve in tiste, ki jim pridejo na pomoč, zaščitno vrednost znaka je treba krepiti že v miru.
NAČELA ORGANIZIRANJA ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI
Vsakdo ima pravico do ZRP, če je zaradi nesreče ogroženo njegovo življenje, zdravje ali premoženje, Prednost imata zaščita in reševanje človeških življenj, Vse dejavnosti za ZRP so človekoljubne narave, Organi in sile ZRP delujejo v skladu z zakonodajo,
– Pomembno je izvajanje preventivnih ukrepov, Pri izvajanju ZRP se je treba izogibati nepotrebnim tveganjem, Vsakdo je dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih,
– Pri nudenju pomoči poskrbeti za lastno varnost, Vsakdo mora obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali ustrezni reševalno službo o vsaki nevarnosti ali nesreči takoj, ko jo je opazil ali je zanjo izvedel, Prebivalci morajo imeti dostop do informacij o nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter o varstvu pred njimi, Pomembna je vloga lokalne skupnosti o preprečevanju, obveščanju, zaščiti in reševanju. (ob nesreči uporabi najprej svoje sile in sredstva za ZRP). Vsaka fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz malomarnosti, povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, mora pokriti neposredno škodo, stroške zaščitnih ukrepov ter stroške zaščite in reševanja.
– Sile in sredstva za ZRP se organizirajo glede na ogroženost ter po prostorskem in funkcionalnem načelu. Sile za ZRP morajo biti organizirane, usposobljene in opremljene tako, da se na nesrečo lahko odzovejo v najkrajšem možnem času, Vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za ZRP, če razpoložljive sile in sredstva ne zadostujejo za nujno reševanje in pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog
– Načrti ZRP morajo biti enostavni, jasni in razumljivi, z njimi morajo biti seznanjeni vsi njihovi izvajalci, V vojnem stanju morajo izvajalci ZRP izpolnjevati pogoje, določene z ŽK,
– Pomoč ob nesreči je praviloma brezplačna.
TEMELJNA PRAVILA MHP, VELJAVNA V OBOROŽENIH SPOPADIH
1. Osebe zunaj spopada so v vseh okoliščinah so zaščitene, z njimi je treba ravnati brez kakršnegakoli neugodnega razlikovanja.
2. Prepovedano je ubiti ali raniti sovražnika, ki se preda ali ki je zunaj spopada.
3. Ranjence in bolnike je treba pobrati in stran v spopadu, ki jih ima v oblasti, jih mora negovati. Zaščiteni so tudi medicinsko osebje, zgradbe, prevozna sredstva in material.
4. Zajeti bojevniki pod oblastjo nasprotne strani so upravičeni do spoštovanja njihovega življenja, dostojanstva, prepričanja in osebnih pravic. Zaščiteni so pred vsakim nasilnim dejanjem. Pravico imajo do javljanja svojcem in prejemanja pomoči.
5. Vsak ima pravico do osnovnega pravnega varstva. Nikogar se ne sme telesno ali psihično mučiti, telesno kaznovati ali z njim kruto oziroma ponižujoče ravnati.
6. Strani v spopadu in pripadniki njihovih oboroženih sil ne morejo izbrati kateregakoli načina ali sredstva vojskovanja.
7. Strani v spopadu morajo vedno razlikovati med vojaki in civilisti ter prizanašati civilnemu prebivalstvu in dobrinam.
86. Vplivi/ posledice travmatskega doživetja: – PSIHOLOŠKI POTEK SOOČANJA Z NESREČO
– kratkotrajni: šok/panika in postopno vrnitev v običajne tirnice
– dolgotrajni: šok/ posttravmatske motnje
– vseživljenjski: šok/ neozdravljiva posledica (tri plastne krize)
– Pomembna je prva psihološka pomoč za preprečitev in omilitev trajnih posledic
87. Kaj je posttravmatska stresna motnja?
Post-travmatska motnja pomeni dolgotrajen šok, ki ga oseba doživi zaradi nesreče. Le ta traja dolgo časa in potrebuje tudi zdravljenje psihiatra ter pomoč družine ter ostalih zdr. delavcev. Je ozdravljiva, vendar na dolgi rok. Za razliko od kratkotrajnega šoka, ki nastopi ob nesreči ter se postopoma umiri.
88. Kako lahko koristimo socialne mreže in socialno oporo v izjemnih razmerah?
Izredno pomembna je pomoč prijateljev in znancev, ko doživimo stres. Predvsem je pomembna komunikacija, psih. ter materialna podpora (sprejetje pod svojo streho). Prizadeti potrebuje tudi pomoč širše skupnosti ( z obleko, hrano, adaptacijo stanovanja..) Posebno pozornost je potrebno nameniti populaciji s posebnimi potrebami (invalidi, otroci, ostareli). Potrebujejo soc. pomoč in pomoč svetovalcev, ki morajo biti ustrezno izobraženi.
89. Prikažite primere dejavnikov medsebojne pomoči v izrednih razmerah
Da bi lahko razvili pri ljudeh občutek za medsebojno pomoč, moramo delovati na vzgojnem področju, razvijati vrednote, gojiti dobre medsebojne odnose, komunikacijo, ljudi izobraziti za pomoč. Poleg neposrednega reševanja življenj so potrebne še druge oblike pomoči, kot so zagotavljanje in delitev hrane, vode, obleke, stanovanja ter drugih življenjsko nujnih stvari. V izrednih razmerah se najprej koristijo možnosti pri sorodnikih in prijateljih, nato pa še širše skupnosti. Posebno pozornost posvečamo nosečnicam, otrokom, invalidom…