Vprašanja in odgovori za anatomijo 2013 vaja

SPLOŠNA ANATOMIJA

1. Anatomski položaj je položaj, v katerem telo: STOJI, IMA OBRAZ IN DLANI OBRNJENI NAVZPRED

2. Glede na anatomski položaj uporabljamo pri opisovanju: TRI OSNOVNE ORIENTACIJSKE RAVNINE,

STA DVE VZDOLŽNI IN ENA PREČNA

3. Glede na anatomski položaj uporabljamo tri osnovne orientacijske ravnine: ENA JE PREČNA IN DVE

STA VZDOLŽNI, ENA JE FRONTALNA, DRUGA SAGITALNA, TRETJA PA JE PREČNA.

4. Mediana ravnina poteka: NAVPIČNO PO SREDINI, RAZDELI TELO V LEVO IN DESNO POLOVICO.

5. Glede na mediano ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov naslednje izraze: MEDIALIS,

LATERALIS, DEX IN SIN

6. Glede na frontalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov naslednje izraze: VENTRALIS IN

DORSALIS, ANTERIOR IN POSTERIOR

7. Glede na transverzalno ravnino uporabljamo pri opisovanju lege organov naslednje izraze: SUPERIOR IN

INFERIOR, CRANIALIS IN CAUDALIS

8. Pri zgornjih in spodnjih udih uporabljamo posebne izraze: DISTALNO IN PROKSIMALNO

9. Pri zgornjih udih uporabljamo: RADIALNO IN ULNARNO LEGO

10. Pri spodnjih udih uporabljamo: TIBIALNO IN FIBULARNO LEGO

11. Fleksija je : UPOGIBANJE, ZMANJŠUJE

12. Abdukcija: ODMIKANJE OD MEDIANE RAVNINE V LATERALNO SMER, POVEČUJE

13. Ekstenzija je: IZTEZANJE, POVEČUJE

14. Addukcija je: PRIMIKANJE K MEDIANI RAVNINI, ZMANJŠUJE

15. Rotacija je: VRTENJE OKOLI VZDOLŽNE OSI

16. Cirkumdukcija je: KROŽENJE, UD OPISUJE S SVOJIMI GIBANJEM STOŽEC, FLEKSIJA,

EKSTENZIJA, ABDUKCIJA IN ADDUKCIJA

17. Pri pronaciji sta kosti v podlaktu: PREKRIŽANI, NAVZAD

18. Pri supinaciji sta kosti v podlaktu: VZPOREDNI, NAVZPRED

19. Opozicija je: POSTAVLJANJE PALCA PROTI DRUGIM PRSTOM

20. Repozicija je : ODMIKANJE PALCA OD DRUGIH PRSTOV

21. Sistemsko anatomijo delimo: PO SISTEMIH, PO SKUPINAH ORGANOV, KI IMAJO ISTO FUNKCIJO

22. Topografska anatomija deli telo: NA GLAVO, VRAT, TRUP IN ZGORNJE TER SPODNJE UDE, NA

REGIJE

23. Trup- truncus delimo na: THORAX, ABDOMEN, PELVIS, DORSUM

24. Trebušno steno delimo v regije z: DVEMA VODORAVNIMA IN DVEMA NAVPIČNIMA ČRTAMA

25. Trebušno steno delimo na: DEVET REGIJ

26. Trebušno steno delimo na: TRI ZGORNJE, TRI SREDNJE IN TRI SPODNJE REGIJE

27. Medioklavikularna linija: JE SAGITALNA RAVNINA, POTEKA SKOZI SREDINO KLJUČNICE

28. Subkostalna ravnina: S TRANSTUBEKULARNO RAVNINO DELI TREBUH NA TRI POLJA, LEŽI V

VIŠINI SPODNJIH TOČK OBEH REBRNIH LOKOV

29. Transtuberkularna ravnina: JE SPODNJA VODORAVNA ČRTA, KI DELI TREBUŠNO STENO NA

REGIJE, S SUBKOSTALNO RAVNINO RAZDELI TREBUH NA TRI POLJA, LEŽI V VIŠINI OBEH

GRČIC NA GREBENIH ČREVNIC

30. Subkostalna in transtuberkularna ravnina razdelita trebuh na: EPIGASTRIJ, MEZOGASTRIJ IN

HIPOGASTRIJ

31. Zgornje srednje polje trebušne stene je: EPIGASTRIJ

32. Zgornje levo polje trebušne stene je: LEVI HIPOHONDRIJ

33. Zgornje desno polje trebušne stene je: DESNI HIPOHONDRIJ

34. Spodnje srednje polje trebušne stene je: PUBIČNA REGIJA

35. Levo srednje polje trebušne stene je: LEVA LATERALNA REGIJA

36. Desno spodnje polje trebušne stene je: DESNA INGVINALNA REGIJA

37. Zgornji ud – membrum superius delimo na: BRACHIUM, ANTEBRACHIUM IN MANUS

38. Spodnji ud – membrum inferius delimo v: FEMUR, GENUM, CRUS IN PES

CELICA

1. Debelina citoplazmatske membrane je približno: 40 – 50, FOSFOLIPIDOV IN BELJAKOVIN

2. Pri modelu tekočega mozaika so: BELJAKOVINSKE MOLEKULE RAZPOREJENE ASIMETRIČNO,

MAŠČOBNE MOLEKULE RAZPOREJENE KOT DVOJNA PLAST

3. Vse celice so zgrajene iz: CITOPLAZMETSKE MEMBRANE, CITOPLAZME Z ORGANELI

4. Citoplazma vsebuje: 70 – 90% VODE, SO SAMO NEKATERI OBDANI Z MEMBRANO

5. Med organele, ki niso obdani z membrano, uvrščamo: RIBOSOME, CILIJE

6. Organeli, ki so obdani z membrano, so: GOLGIJEV APARAT, LIZOSOMI

7. Za granularni endoplazmatski retikulum velja: JE ORGANEL Z MEMBRANO, RABI ZA SINTEZO

BELJAKOVIN, IMA RIBOSOME

8. Za agranularni endoplatmatski retikulum velja: DRUGO IME ZANJE GLEDKI ER.,JE ORGANEL Z

MEMBRANO, NIMA RIBOSOMOV

9. Ribosomi so strukture, ki merijo: PRIBLIŽNO 15 NM, IZ RNK IN BELJAKOVIN

10. Za ribosome velja: SO VEZANI NA GRANULARNI ER. ALI PROSTO V CITOPLAZMI, SODELUJEJO

PRI SINTEZI BELJAKOVIN IZ AMINOKISLIN

11. Golgijev aparat je: SISTEM 4 – 8 KANALOV, KI SO VEZANI NA GRANULARNI ER., SODELUJE PRI

VEZAVI OGLJIKOVIH HIDRATOV NA BELJAKOVINE

12. Za mitohondrije velja: SO ORGANELI Z MEMBRANO, IMAJO GLADKO ZUNANJO MEMBRANO IN

NAGUBANO NOTRANJO MEMBRANO

13. Lizosomi so: ORGANELI, KI VSEBUJEJO PREBAVNE ENCIME, ŠTEVILNI V CELICAH S HITRO

PRESNOVO IN V CELICAH

14. Med citoskelet uvrščamo: INTERMEDIARNE FILAMENTE, MIKROFILAMENTE, MIKROTUBULE

15. Za celično jedro velja: PRAVILOMA JE OKROGLO ALI ELIPSOIDNO, MERI V PREMRU OD 10-40

16. Za celično jedro velja: VSEBUJE RNK, DNK IN NUKLEOLE, SAMO DNK SE NAHAJA V OBLIKI

KROMATINA

TKIVA

1. Tkiva sestavljajo: SKUPINA ENAKIH CELIC Z RAZLIČNO FUNKCIJO TER MEDCELIČNINA

2. Razlikujemo več vrst tkiv: OPORNO, KOSTNO, ŽIVČNO, MIŠIČNO IN CEMENT

3. Za epitelj je značilno, da: SESTAVLJA ŽLEZNI PARENHIM, LAHKO NASTANE IZ SREDNJEGA

KLIČNEGA LISTA

4. Za epitelj je značilno, da: JE ZGRAJEN IZ CELIC IN MEDCELIČNINE, POKRIVA ZUNANJE IN

NOTRANJE POVRŠINE TELESA, LAHKO NASTANE IZ EKTODERMA

5. Prehodni epitelj: JE VEČVRSTNI PRIZMATSKI EPITELJ, SE LAHKO PRILAGODI PROSTORNINI

ORGANA

6. Epitelj, ki ima izrazito zaščitno funkcijo: JE VEČSKLADNI, SE HITRO OBNAVLJA, JE ZNAČILEN ZA

KOŽO

7. Enoskladni ploščati epitelj je značilen za: PLEVRO, PERITONEJ, PERIKARDIJ

8. Eksokrine žleze: IZLOČAJO SVOJE PRODUKTE NA PROSTO, IMAJO IZVODILA

9. Mezotelij: LAHKO NASTANE IZ MEZODERMA, JE ENOSKLADNI PLOŠČATI EPITELJ, OBDAJA

SEROZNE VOTLINE, JE PREPUSTEN V OBEH SMERI

10. Serozna tekočina: NIMA CELIC, SE NAHAJA V SEROZNIH VOTLINAH V MANJŠI KOLIČINI

11. Fibroblasti: SO GLAVNE CELICE V VEZIVNEM TKIVU, SINTETIZIRAJO KOLAGEN,

SINTETIZIRAJO KISLE MUKOPOLISAHARIDE

12. Fibroblasti sintetizirajo: HIALURONSKO KISLINO, ELASTIČNA VLAKNA, RETIKULINSKA

VLAKNA

13. Fibroblasti sintetizirajo: NEOBLIKOVANO MEDCELIČNINO

14. Mezanhim: NASTANE TUDI IZ EKTODERMA, GA NAJDEMO SAMO PRI PLODU, JE MREŽJE

ZVEZDASTIH CELIC, JE MATIČNO TKIVO ZA VSE VRSTE VEZIVA

15. Zdrizovina: JE PODOBNA MEZANHIMU, POPKOVNICI

16. Retikularno vezivo: TVORI OGRODJE KRVOTVORNIH ORGANOV, SESTOJI IZ RETIKULINSKIH

CELIC IZ RETIKULINSKIH VLAKEN

17. Maščobno tkivo: JE VRSTA VEZIVNEGA TKIVA, PREDSTAVLJA DO 20 % ALI VEČ TELESNE

TEŽE O.ČLOVEKA, JE TERMIČNI IZOLATOR, JE POMEMBEN REZERVOAR ZA ENERGIJO,

NADOMEŠČA INVOLBIRANO TKIVO

18. Maščobne celice so številne v: HIPODERMISU, PERATIROIDNIH ŽLEZAH, V RUMENEM KOSTNEM

MOZGU

19. Celice rumenega maščobnega veziva odraslega č.: VSEBUJEJO OBILO MAŠČOBE V OBLIKI ENE

VELIKE KAPLJE, IMAJO JEDRO OB CITOPLAZEMSKI MEMBRANI

20. Celice rjavega maščobnega tkiva: VSEBUJEJO OBILO MAŠČOBE V OBLIKI ŠTEVILNIH KAPLJIC,

SO PRI FETUSU, SO PRI NOVOROJENČKU, VSEBUJEJO VEČ MITOHONDRIJEV

21. Kolagenska vlakna so v: MEDCELIČNINI VEZIVNEGA TKIVA, KOSTNEM MOZGU, ZOBOVINI,

HRUSTANČEVINI

22. Kolagen je v : KITAH, VEZEH, POKOSTNICI, APONEVROZAH

23. Elastin je pomembna struktura v: KOŽI, ŽILAH, VEZIVNEM TKIVU

24. Retikulinska vlakna so številna v : VRANICI, BEZGAVKAH, RDEČEM KOSTNEM MOZKU, JETRIH,

LEDVICAH

25. Rahlo vezivo vsebuje: VELIKO CELIC, FIKSNE IN MOBILNE CELICE

26. Fiksne celice v vezivnem tkivu so: FIBROBLASTI, FIBROCITI, MAŠČOBNE CELICE

27. Mobilne celice v vezivnem tkivu so: MONOCITI, LIMFOCITI, PLAZMATKE

28. Čvrsto vezivo najdemo v: VEZEH, DERMISU, BELOČNICI, DURI MATER, TUNIKI ALBUGINEI –

MODA

29. APONEVROZE SO: KITE PLOŠČATIH MIŠIC, ZGRAJENE IZ ČVRSTEGA VEZIVA

30. Ligamenti (vezi): VEŽEJO KOST S KOSTJO, LAHKO VSEBUJEJO MNOGO ELASTINA, SO IZ

ČVSTEGA VEZIVA

31. Oporna tkiva nastanejo iz: MEZENHIMA

32. Oporna tkiva so: HRUSTANČEVINA, CEMENT, KOSTNINA

33. Medceličnina hialinega hrustanca vsebuje: KOLAGENSKA VLAKNA, KERATANSULFAT,

HONDROITINSULFAT

34. Vloga hialinega hrustanca: PRI EMBRIJU JE OSNOVA ZA NASTANEK DOLGE KOSTI, OMOGOČA

RAST DOLGE KOSTI V DOLŽINO, GRADI SKLEPNI HRUSTANEC

35. Sklepni hrustanec: HRANI SE Z DIFUZIJO KRVNIH ŽIL, HRANI SE IZ SINOVIJE

36. Elastični hrustanec: JE MAKROSKOPSKO RUMENE BARVE, NAJDEMO GA V UHLJU, NAJDEMO

GA V MALIH HRUSTANCIH GRLA

37. Medceličnina elastičnega hrustanca vsebuje: ELASTIČNA VLAKNA, KOLAGENSKA VLAKNA,

HODROITINSULFAT

38. Vezivni hrustanec najdemo v: SIMFIZI, MEDVRETENČNI PLOŠČICI, MINISKUSU

39. V medceličnini vezivnega hrustanca najdemo: ČVRSTO VETIVO IN KOLAGENSKA VLAKNA

40. Medvretenčna ploščica vsebuje: ANULAS PULUSUS, NUELEUS FIBROSUS, VEZIVNI HRUSTANEC

41. Simfiza vsebuje: VEZIVNI HRUSTANEC

42. Osnovna enota urejene kostnine je: OSTEON

43. Dolge kosti: NASTANEJO Z ENHONDRALNO OSIFIKACIJO, ZAČNEJO NASTAJATI V 7

PRENATALNEM TEDNU, VSEBUJEJO MOZGOVNO VOLTLINO

44. Ploščate kosti: NASTANEJO Z VEZIVNO OSIFIKACIJO, ZAČNEJO NASTAJEATI V 6

PRENATALNEM TEDNU, VSEBUJEJO DIPLOO

45. Diploo najdemo v: PLOŠČATIH LOBANJSKIH KOSTEH

46. Dipoa je. SPONGIOZA

47. Osteon: NAJDEMO V UREJENI KOSTNINI, IMA CENTRALNO HAVERSOV KANAL, IMA

KONCENTRIČNE LAMELE

48. Koncentrične lamele najdemo v: UREJENI KOSTNINI

49. Osifikacija pri embiju poteka v: HIALINI HRUSTANČEVINI, VEZIVNEM TKIVU

50. Volkmannovi kanali: POVEZUJEJO HAVERSOVE KANALE, VSEBUJEJO ŽILE, SO V UREJENI

KOSTNINI

51. Haversovi kanali: LEŽIJO CENTRALNO V OSTEONU, OKOLI NJIH SO KONCENTRIČNE LAMELE,

VSEBUJEJO ŽILE IN ŽIVCE

52. Enhondralna osifikacija: JE ZNAČILNA ZA RAST DOLGE KOSTI, POTEKA V RASTNEM

HRUSTANCU

53. Dolga kost raste v dolžino zaradi: RAZMNOŽEVANJA CELIC V RASTNEM HRUSTANCU

54. Kost raste v dolžino zaradi: AKTIVNOSTI POD POKOSTNICA

55. Dolga kost raste v širino zaradi: AKTIVNOSTI POKOSTNICE, RAZGRADNJE KOSTNINE

56. V dolgi kosti se primarno jedro osifikacije razvije v: DIAFIZI

57. V dolgi kosti se sekundarno jedro osifikacije razvije v : EPIFIZI

58. Pri razgradni kostnine sodelujejo: SAMO OSTEOKLASTI

59. Pokostnica: ODEVA ZUNANJO POVRŠINO KOSTI IN MOZGOVNO VOTLINO, SE NADALJUJE

KOT FIBROZNI LIST SKLEPNE OVOJNICE, NE VSEBUJE ŽIVČNIH KONČIČEV

60. Rdeči kostni mozek: JE KRVOTVORNI KANAL, JE PRI ODRASLEM SAMO V PLOŠČATIH KOSTEH,

JE RETIKULARNO VEZIVO, PRI DOLGIH KOSTEH ODRASLEGA GA NADOMEŠČA MAŠČOBNO

VEZIVO

61. Rastni hrustanec zakosteni: PO PUBERTETI, KOST NE RASTE VEČ V DOLŽINO

62. V širino dolga kost raste: Z ENHONDRALNO OSIFIKACIJO, S PERIHONDRALNO OSIFIKACIJO, Z

REZORPCIJO KOSTNINE, S POMOČJO POKOSTNICE

63. Gladko mišičje leži: V STENI ŽIL, ŽELODCA, VEGETATIVNEGA ŽIVČEVJA

64. Gladko mišičje najdemo: V STENI SEČNEGA MEHURJA, V STENI ŽIL, V ŠARENICI, V STENI

DIHAL

65. Celica gladkega mišičja ima : SAMO ENO JEDRO, KI JE CENTRALNO LEŽEČE

66. Celica gladkega mišičja: VSEBUJE AKTIN, MIOZIN, TROPOMIOZIN, JE VRETENASTA

67. Katere celice so večjedrne: OSTEOKLASTI, CELICE SKELETNEGA MIŠIČJA, CELICE VELIKANKE

68. Skeletno mišičje leži v : ZUNANJIH OČESNIH MIŠICAH, MIMIČNIH MIŠICAH, ZUNANJEM

SFINTRU ANUSA

69. Za skeletno mišično celico velja: IMENUJEMO JO MIŠIČNO VLAKNO, IMA SARKOPLAZMO, 30 cm

70. V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo : SARKOSOME, MIOFIBRILE, BOGATO RAZVITI

SARKOPLAZEMSKI RETIKULUM

71. Rdeča skeletna vlakna imajo glede na bela skeletna vlakna več: MIOGLOBINA, SARKOSOMOV,

KRVNIH ŽIL, POČASNEJE VENDAR VSTRAJNO

72. V sarkoplazmi skeletne mišične celice najdemo: MIOGLOBIN, GLIKOGEN, SARKOPLAZEMSKI

RETIKULUM, AKTIN, ŠTEVILNA JEDRA

73. Miozin je: DEBELI MIOFILAMENT, V ANIZOTROPNEM PASU

74. Aktin je: TANKI MIOFILAMENT, V ANIZOTROPNEM IN IZOTROPNEM PASU

75. Srčna mišična celica: JE AVTONOMNA, JE PREČNO PROGASTA, IMA CENTRALNO LEŽEČE

JEDRO, IMA STOPNIČASTO OBLIKOVANE STIČNICE

76. Prevodno srčno mišičje se od delovnega razlikuje po tem, da vlakna: VSEBUJEJO VEČ GLIKOGENA,

VSEBUJEJO MANJ MIOFIBRIL, OVIJA VEČ VEZIVA

77. Prevodno srčno mišičje sestavljajo: PURKYNEJEVA VLAKNA, ATRIOVENTRIKULARNI VOZEL,

HISOV SNOP

78. Celice sinoatrijalnega vozla so: POSEBNE MIŠIČNE CELICE, SO MESTO NARAVNEGA

SPODBUJEVALNIKA ( PACE MAKER), OBDANE Z GOSTO MREŽO VEZIVA

79. Srčne zaklopke so zgrajene iz: ENDOKARDIJA

80. Sarkomera je osnovna gradbena enota med: DVEMA ČRTAMA Z

81. V pasu I sarkomere: SO SAMO TANKI MIOFILAMENTI, JE ČRTA Z

82. V pasu A sarkomere: SO DEBELI IN TANKI MIOFILAMENTI

83. Za nevron je značilno: SPREJEMANJE DRAŽLJAJA, PREVAJANJE DRAŽLJAJA, DA IMA

PODALJŠKE

84. Za axone velja: SO ODRASTKI NEVRONA, PRAVILOMA SO DALJŠI KOT DENDRITI, STRAN OD

PERIKARDIONA

85. Axoni prevajajo vzburjenje do: žlezne celice, mišične celice, živčne celice

86. Schwannove celice obdajajo: ŽIVČNE CELICE, MIELIN

87. Mielin je produkt: SCHWANNOVIH CELIC

88. Mielin je: LIPOPROTEIN

89. Mieliniziran nevrit je: BELO VLAKNO, 120 m/s

90. Nemieliniziran nevrit je: SIVO VLAKNO, 0,5 m/s

91. Za celice nevroglije velja: SO OPORNO TKIVO, SE LAHKO RAZMNOŽUJEJO PO ROJSTVU,

HRANIJO IN ŠČITIJO NEVRON, SO ŠTEVILNEJŠE OD NEVRONOV

92. Ranviejovi zažetki omogočajo: SALTATORNO ŠIRJENJE VZBURJENJA, HITREJŠE ŠIRJENJE

VZBURJENJA, V CENTRALNEM IN PERIFERNEM ŽIVČEVJU

93. Pseudounipolarni nevron: IMA EN NEVRIT, KI SE HMALU RAZDELI NA DVA, NAJDEMO GA V

SPINALNEM GANGLIJU

94. Multipolarni nevron: IMA VEČ DENDRITOV, JE NAJBOLJ NAVADEN TIP NEVRONOV, V

SPREDNJEM ROGU HRBTENJAČE

95. Bipolarni nevron je v: MREŽNICI, VOHALNEM EPITELJU

96. Dendriti so: ŠTEVILNEJŠI OD AXONOV, KRAJŠI OD AXONOV, PREVAJAJO VZBURJENJE PROTI

PERIKARIONU

97. Axoni so: LAHKO MIELINIZIRANI, STRAN OD PERIKARIONA

OKOSTJE – OSTEOLOGIJA

1. Skelet odraslega človeka: IMA PRIBLIŽNO 208 KOSTI, SKELET ZGORNJEGA IN SPODNJEGA UDA

2. Kostnina je pomembna ker: VSEBUJE ZALOGE SOLI (KALCIJ IN FOSFOR), IMA RDEČ KOSTNI

MOZEK, KI JE KRVOTVORNI ORGAN, V RDEČEM KOSTNEM MOZGU NASTAJAJAO PO

ROJSTVU ERITROCITI IN ZNATEN DEL LEVKOCITOV

3. Za kostnino velja da je: ŽIVA SNOV, SESTAVLJENA IZ CELIC, MEDCELIČNINE IN RAZMEROMA

DOBRO PREKRVAVLJENA, TRDNA IN PROŽNA

4. Za kosti velja: PO PRELOMU SE PRAVILOMA POPOLNO OBNOVIJO, VSEBUJEJO MNOGO VODE,

VENDAR MANJ KOT DRUGA TKIVA

5. Organske snovi ki sestavljajo kostnino so: KOLAGENSKA VLAKNA, MUKOPOLISAHARIDI

6. Anorganske snovi, ki sestavljajo kostnino so: KALCIJ, FOSFOR, FLUOR

7. Med ploščate kosti prištevamo: ČREVNICO, PRSNICO

8. Med kratke kosti prištevamo: MARTNICE, ZAPESTNICE

9. Med dolge kosti prištevamo: NADLAHTNICO IN STEGNENICO

10. Med kosti nepravilnih oblik prištevamo: NEKATERE LOBANJSKE KOSTI, VRETENCA

11. Dolge kosti imajo: ENO DIAFIZO IN DVE EPIFIZI, RASTNI HRUSTANEC

12. Za kompaktno kost velja: DRUGO IME JE SUBSTANTIA COMPACTA, NAHAJA SE NA POVRŠINI

KOSTI IN V DIAFIZAH

13. Za rahlo kost velja: DRUGO IME JE SUBSTANTIA SPONGIOSA, NAHAJA SE V EPIFIZAH DOLGIH

KOSTI

14. Značilnosti periosta so: POKRIVA KOST SAMO ODZUNAJ, NOTRANJA PLAST POKOSTNICE IMA

PLAST ASTEOBLASTOV

15. Za možganski del skeleta glave je značilno: IMENUJE SE CRANIUM CEREBRALE, JE VEČJI OD

OBRAZNEGA DELA SKELETA GLAVE

16. Za obrazni del skeleta glave je značilno: OBKROŽA NOSNO IN USTNO VOTLINO, IMENUJE SE

SPLANHNOKRANIJ, JE MANJŠI OD MOŽGANSKEGA DELA SKELETA GLAVE

17. Kosti možganskega dela lobanje so: ČELNICA, ZAGOZNICA, SENČNICA, ZATILNICA

18. Kosti obraznega dela lobanje so: OS ZYGOMATICUM, OS NASALE, OS PALATINUM

19. Latinsko ime za sitko je : OS ETHMOIDALE

20. Katera od naslednjih kosti tvori okostje čela: OS FRONTALE

21. Lobansko dno razdelimo v: TRI KOTANJE

22. Streho zadajšnje lobanjske kotanje (fossae cranii paserior)tvori: TENTORIUM

23. V sprednji lobanjski kotanji ležijo: ČELNA REŽNJA VELIKIH MOŽGANOV

24. V srednji lobanjski kotanji ležijo: SENČNA REŽNJA VELIKIH MOŽGANOV

25. V zadajšni lobanjski kotanji ležijo: MALI MOŽGANI IN MOŽGANSKO DEBLO

26. Katera struktura loči male možgane od velikih: TENTORIUM

27. Katera od naslednjih NI kost stopala: VSE SO KOSTI STOPALA

28. Katera od naslednjih struktur NI del senčnice: VSE STRUKTURE SO DEL SENČNICE

29. Sella turcica ima obliko: SEDLA

30. Pelvis je latinsko ime za: MEDENICO

31. Patella je latinsko ime za: POGAČICO

32. Axis je latinsko ime za: OKRETAČ

33. Izberi pravilno trditev: REBRA SO NA PRSNICO PRIPETA S HRUSTANCI, POKOSTNICA JE

POMEMBNA ZA PREHRANO IN MERVACIJO KOSTI

34. Celice, ki razgrajujejo kostnino so: OSTEOKLASTI

35. Najdaljši del golenice je: DIAFIZA

36. Lamina cribrosa je del: SITKE

37. Katero izboklino lahko tipljemo pod koleni pri zdravem človeku: TUBEROSITAS TIBIAE

38. Sella turcica, kjer leži hipofiza, je del: SFENOIDALNE KOSTI

39. Sternum delimo na: MANUBRIUM, CORPUS IN PROCESSUS XIPHOIDEUS

40. Največja kost v zapestju je. OS CAPITALUM

41. S katerim delom humerusa artikulira proksimalni del radiusa: CAPITULUM

42. Celice, ki deponirajo oz. tvorijo kostnino so: OSTEOBLASTI

43. Fissura orbitalis superior je del: ZAGOZDNICE

44. Katera struktura NI del intervertebralnega diskusa: SINOVIALNA TEKOČINA, BURSA SYNOVIALIS

45. Olecranon se nahaja na proksimalni epifizi: ULNE

46. Processus coracoideus se nahaja na : LOPATICI

47. Zlom etmoidalne kosti lahko okvari: VOH

48. Strukture čelnice so: PARS ORBITALIS

49. Strukture sitke so: LAMINA CRIBROSA, CONCHA NASALIS MEDIA

50. Strukture temenice so: TUBER PARIETALE

51. Strukture zagozdnice so: DORSUM SELLAE, FOSSA HYPOPHYSEALIS

52. Strukture čelnice so: SKUAMA FRONTALIS, PARS ORBITALIS

53. Strukture sitke so: LAMINA ORBITALIS, CELLULAE

54. V kateri kosti se nahaja processus pterygoideus: SFENOIDALNI

55. Med slušne koščice uvrščamo: VSE ZGORAJ NAVEDENE

56. Tuberculum majus, tuberculum minus in collum chirurgicum so celi: HUMERUSA

57. Kosti obraza ki vsebujejo zobe so: MANDIBULLA IN MAXILLA

58. Distalni oz. kavdalni del hrbtenice je: COCCYX

59. Forame magnum je odprtina v: OKCIPITALNI KOSTI

60. Katera od naslednjih NI kost noge: OS CAPITATUM

61. Čvrsto vezivno tkivo, ki pokriva kost je: PERIOSTEUM

62. Katera struktura se nahaja med radiusu in ulno: MEMBRANA INTEROSSEA ANTBRACHII

63. Strukture senčnice so: FOSSA MANDIBULARIS, PROCESSUS MASTEIDEUS, PROCESSUS

ZYGOMATICUS

64. Pri sindromu karpalnega kanala je utesnjen: N. MEDIANUS

65. Strukture zgornje čeljustnice so: SINUS MAXILLARIS, PROCESSUS ALVEOLARIS, PROCESSUS

ZYGOMITICUS

66. Distalni del terminalnih falang se imenuje: TUBEROSITAS

67. Strukture spodnje čeljustnice so: CORPUS MANDIPULAE, PROCESSUS CONYLARIS

68. Strukture podjezične kosti so: CORNU MAJUS

69. Pri ličnici opisujemo naslednje dele: PROCESSUS MAXILLARIS

70. Parne kosti lobanje so: OS ZYGOMATICUM, CHONCHA NASALIS INFERIOR, OS PALATINUM

71. Neparne kosti lobanje so: VOMER, OS HYOIDEUM, MANDIBULA

72. Parne kosti lobanje so: MAXILLA, OS TEMPORALE, OS PARIETALE

73. Neparne kosti lobanje so: OS OCCIPITALE, OS FRONTALE, OS SPHENOIDALE

74. Najpomembnejši mečavi sta: FONTICULUS ANTERIOR, FONTICULUS POSTERIOR

75. Hrbtenica je zgrajena iz: 5 KRIŽNIČNIH VRETENC, 4 –5 TRTIČNIH VRETENC, 12 PRSNIH

VRETENC

76. Latinsko ime za vratna vretenca je : VERTEBRAE CERVICALES

77. Latinsko ime za prsna vretenca je: VERTEBRAE THORACICAE

78. Latinsko ime za ledvena vretenca je: VERTEBRAE LUMBALES

79. Latinsko ime za trtična vretenca je: VERTEBRAE COCCYGEAE

80. Latinsko ime za križnična vretenca je: VERTEBRAE SACRALES

81. Strukture atlasa so: FOVEA ANTICULARIS SUPERIOR IN INFERIOR, MASSA LATERALIS, ARCUS

ANTERIOR

82. Strukture prsnih vretenc so : FOVEA COSTALIS SUPERIOR IN INFERIOR, FASETE

83. Strukture ledvenih vretenc so:PROCESSUS COSTARIUS

84. Strukture križnice so: FACIES AURICULARIS, HIATUS SACRALIS,FORAMIA SACRALIA

85. Strukture rebra so: ANGULUS, SALCUS

86. Strukture prsnice so: MANUBRIUM

87. Strukture lopatice so: CAVITAS GLENOIDALIS, SPINA SCAPUALE

88. Strukture ključnice so: FACIES ARTICULARIS STERNALIS, FACIES ARTICULARIS ACROMIALIS

89. Za rebra velja naslednja trditev: JIH JE 12 PAROV, PRVIH 7 SO PRAVA REBRA, 9.REBRO JE

NEPRAVO REBRO

90. Križnica je zgrajena iz: 5 SAKRALNIH VRETENC

91. Za ledvena vretenca velja: IMAJO DOLGE STRANSKE ODRASTKE, IMAJO VELIKA TELESA

92. Za prsna vretenca velja: IMAJO FASATE, IMAJO SRČASTA TELESA, IMAJO DOLGE TRNE

93. Vertebra proines je: 7. VRATNO VRETENCE

94. Fissura orbitalis superior je del: SFENOIDALNE KOSTI

95. Lamina cribrosa je del: ETMOIDALNE KOSTI

96. Promontorium je kot med: 5. LEDVENIM VRETENCEM IN BAZO KRIŽNICE

97. Processus pterygoideus je del: SFENOIDALNE KOSTI

98. Katera struktura NI del medvretenčne ploščice: SYNOVIA, SINOVIALNA OVOJNICA, VEZIVNA

OVOJNICA

99. Odprtina, ki jo omejujeta veji dimeljnice, je: FORAMEN OBTURATORIUM

100.Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo: OS LUNATUM, OS TRIQUETRUM, OS NAVICULARE

101.V distalno vrsti zapestnih kosti se nahajajo: OS CAPITATUM, OS HAMATUM

102.Strukture podlahtnice so: OLECRAANON, CAPUT ULNAE, INCISURA RADIALIS

103.Strukture koželjnice so: INCISURA ULNARIS RADII, PROCESSUS STYLOIDEUS RADII

104.Strukture nadlahtnice so: TUBERCULUM MAJUS, SALCUS N. ULNARIS, FOSSA OLECRANI

105.Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje: SALCUS CARPI, EMINENTIA CARPI RADIALIS

106.Struktura, ki jo oblikujejo zapestne kosti, se imenuje: EMINENTIA CARPI ULNARIS

107.Strukture nadlahtnice so: TUBERCULUM MAJOS IN MINUS, CAPUT HUMERI

108.Strukture nadlahtnice so: MEDIALNI IN LATERALNI EPIKONDIL, FOSSA OLECRANI

109.Proksimalno vrsto zapestnih kosti tvorijo: OS NAVICULARE, OS LUNATUM, OS TRIQETUM

110.V distalni vrsti zapestnih kosti se nahajajo: OS HAMATUM, OS TRAPEZIUM, OS CAPITATUM

111.Za kolčnico velja naslednja trditev: IMA FORAMEN OBLURATORIUM, JE KOST NEPRAVILNE

OBLIKE, JE ZGRAJENA IZ TREH ZASNOV, VSI DELI OSTANEJO SAMOSTOJNI DO PUBERTETE.

112.Za črevnico velja naslednja trditev: SE ZGORAJ KONČA Z GREBENOM, NA NOTRANJI STRANI JE

LINEA ARCUATA, NA ZGORNJEM GREBENU SE NARAŠČAJO TREBUŠNE MIŠICE

113.Strukture sednice so: TUBER ISCHIADICUM, SPINA ISCHIADICA

114.Strukture dimeljnice so: FACIES SYMPHYSIALIS

115.Za medenico velja naslednja trditev: MOŠKA MEDNICA IMA OŽJI IZHOD KOT VHOD, ŽENSKA

MEDENICA IMA PREČNO OVALNI VHOD, MOŠKA MEDENICA JE VIŠJA

116.Latinsko ime za stegnenico je: FEMUR

117.Latinsko ime za kolčnico je : OS COXAE

118.Strukture kolčnice so: CRISTA ILIACA, OS ILII

119.Strukture kolčnice so: ACETABULUM, OS ISCHII

120.Strukture kolčnice so: SYMPHYSIS PUBICA, LINEA ARCUALA, SPINA ILIACA ANTERIOR

SUPERIOR IN SPINA ILIACA POSTERIOR SUPERIOR

121.Strukture medenice so: LINEA TERMINALIS, CRISTA ILIACA, OS ILII

122.Strukture medenice so: OS ISCHII, PELVIS MINOR

123.Strukture medenice so: APERTURA PELVIS SUPERIOR IN INFERIOR, SYMPHYSIS PUBICA,

ACETABULUM, LABIUM INTERNUM IN EXTERNUM

124.Strukture stegnenice so: CAPUT FEMORIS, TROCHANTER MAJOR IN MINOR

125.Strukture stegnenice so: FOVEA CAPITIS FEMORIS

126.Strukture stegnenice so: EPICONDYLUS MEDIALIS IN LATERALIS, LINEA

INTERTROCHANTERICA

127.Strukture golenice so: CANDYLUS MEDIALIS IN LATERALIS

128.Strukture golenice so: MALLEOLUS MEDIALIS, INCISURA FIBULARIS

129.Strukture golenice so: FACIES ARTICULARIS FIBULARIS, EMINENTIA INTERCONDYLARIS

130.Latinsko ime za stopalnice je: OSSA METATARSI

131.Latinsko ime za prstnice je: OSSA DIGITORUM

132.Latinsko ime za nartnice je: OSSA TARSI

133.K nartnicam prištevamo: TALUS, OS CUBOIDEUM, OSSA CUNEIFORMIA

134.K medialni vrsti nartnic prištevamo: TALUS, OS NAVICULARE, OSSA CUNEIFORMIA

135.K lateralni vrsti nartnic prištevamo: CALCANEUS, OS CUBOIDEUM

136.Atlas je latinsko ime za: NOSAČ

137.Epistropheus je grško ime za: OKRETAČ

138.Kost raste v dolžino zaradi: RASTNEGA HRUSTANCA

ZVEZE MED KOSTMI – ARTROLOGIJA

1. Sinartroza je: SKLEP BREZ SKLEPNE ŠPRANJE, HIALINI HRUSTANEC, VEZIVO

2. Pri sinhondrozi je med sklepnima površinama: HIALINI HRUASTANEC

3. Pri sindezmozi je med sklepnima površinama: VEZIVO

4. Pri simfizi je med sklepnima površinama: VEZIVNI HRUSTANEC

5. Značilna sinhondroza je: STIK PRVEGA REBRA S PRSNICO

6. Značilna sindezmoza je: SPODNJA TIBIOFIBULARNA ZVEZA, ŠIV

7. Šiv je: SINDEZMOZA

8. Sramnična zrast je: SIMFIZA, SINARTROZA

9. Sutura coronalis je med: TEMENICAMA IN ČELNICO

10. Sutura lamboidea je med: TEMENICAMA IN ZATILNICO

11. Sutura sagittalis je med: TEMENICAMA

12. Articulatio je: PRAVI SKLEP, GIBLJIVI SKLEP, DIARTROZA

13. Articulatio je: GIBLJIVA ZVEZA MED DVEMA ALI VEČ KOSTMI

14. Sklepnim površinam se prilega: HIALINI HRUSTANEC

15. Sklepni hrustanec: NIMA ŽIL, prehranjuje:Z DIFUZIJO, S SINOVIJO

16. Sklepna ovojnica je zgrajena: IZ ZUNANJE FIBROZE IN NOTRANJE SINOVIALNE OVOJNICE

17. Sinovialna ovojnica: IZLOČA SINOVIJO, VSEBUJE ČUTNE CELICE

18. Fibrozna ovojnica: JE IZ ČVRSTEGA VEZIVA, SE NADALJUJE V POKOSTNICO

19. Stalni elementi pravega sklepa so: SKLEPNA ŠPRANJA, SKLEPNI HRUSTANEC, SKLEPNA

OVOJNICA, SINOVIJA

20. Pomožne strukture pravega sklepa so: MENISCUS, KITA, DISCUS

21. Bursa synovialis je: SLUZNI MEŠIČEK, NAPOLNJENA S SINOVIJO

22. Meniscus: JE VEZIVNO-HRUSTANČNI VLOŽEK, ZMANJŠUJE TRENJE MED KOSTMI

23. Sklepni discus: JE VEZIVNO-HRUSTANČNI VLOŽEK, IZRAVNAVA NESKLADNOST SKLEPNIH

POVRŠIN, ZMANJŠUJE TRENJE MED SKLEPNIMI POVRŠINAMI

24. Jajčast sklep je: DVOOSNI SKLEP, ART. CONDYLARIS, FLEKSIJA, ESTENZIJA, ABDUKCIJA,

ADDUKCIJA IN CIRKUMDUKCIJA

25. Enarthrosis spheroidea: JE POSEBNA VRSTA KROGLASTGA SKLEPA, GIBI V TEMU SKLEPU SO

MANJ OBSEŽNI KOT PRI KROGLASTEM

26. Ginglymus je: TEČAJAST SKLEP, FLEKSIJA IN EKSTENZIJA

27. Čepasti sklep je: ENOOSNI SKLEP, PROKSIMALNI RADIOULNARNI SKLEP

28. Kroglasti sklep je: VEČOSNI SKLEP, ART. SPHEROIDEA

29. Drsni sklep je: SKLEP BREZ OSI, SKLEP MED ZAPESTNICAMI

30. Art. Plana je: DRSNI SKLEP, JE DRSENJE NEZNATNO

31. Art. Spheroidea je: KROGLASTI SKLEP

32. Art. Sellaris je: DVOOSNI SKLEP, PRVI KARPOMETAKARPNI SKLEP

33. Art. Condylaris je: JAJČAST SKLEP, VSI GIBI, RAZEN ROTACIJE

34. Art. Trochoidea: JE ENOOSNI SKLEP, IMA SKLEPNI POVRŠINI ENAKI KOT TEČAJAST SKLEP

35. Tečajast sklep je: ENOOSNI SKLEP

36. Pri tečajastem sklepu so možni naslednji gibi: FLEKSIJA IN EKSTENZIJA

37. Pri kroglastem sklepu so možni naslednji gibi: FLEKSIJA, ESTENZIJA, ABDUKCIJA, ADDUKCIJA IN

CIRKUMDUKCIJA

38. Pri čepastem sklepu so možni naslednji gibi: PRONACIJA IN SUPINACIJA

39. Vretenca so med seboj speta: V PRAVIH IN NEPRAVIH SKLEPIH, Z DISKUSI

40. Vretenca so med seboj speta v: PRAVIH IN NEPRAVIH SKLEPIH, PRAVI SKLEPI SO: MD

SKLEPNIMI ODRASTKI VRETENC

41. Discus intervertebralis tvori: ANALUS FIBROSUS IN NUCLEUS PULPOSUS, CENTRALNO

ZDRIZASTO JEDRO IN LAMERALNO ZGRAJEN OBOD, VEZIVNI HRUSTANEC

42. Debelina vseh medvretnčnih ploščic znaša: 1/5 DOLŽINE HRBTENICE

43. Medvretenčne ploščice ležijo: V VIŠINI MEDVRETENČNE LINE, OB IZSTOPU SPINALNIH ŽIVCEV

IZ HRBTENJAČNEGA KANALA

44. Lig. Flavum vsebuje razen čvrstega vezivnega tkiva še: ELASTIČNO VEZIVO, LOKA SOSEDNJIH

VRETENC

45. Lig. Longitudinale anterius: JE DOLGA HRBTENJAČNA VEZ, SPREDNJE STRANI TELES VRETENC

46. Lig. Longitudinale posterius: SPAJA ZADNJE STRANI TELES VRETENC, JE DOLGA HRBTENJAČNA

VEZ

47. Atlantoaksialni sklep je: SKLEP MED NOSAČEM IN OKRETAČEM, ČEPAST SKLEP, DRSNI SKLEP

48. Atlantookcipitalni sklep je: JAJČAST SKLEP, SKLEP MED NOSAČEM IN ZATILNICO

49. Gibanje med nosačem in zatilnico je: ANTEFLEKSIJA IN RETROFLEKSIJA, LATEROFLEKSIJA

50. Gibanje med nosačem in okretačem je: ROTACIJA

51. Hrbtenica ima: VRATNO LORDOZO, KRIŽNIČNO KIFOZO, PRSNO KIFOZO

52. Hrbtenica je najbolj gibljiva v: VRATNEM DELU

53. Kostovertebralni sklep je sklep: MED GRČICO REBRA IN STRANSKIM ODRASTKOM PRSNIH

VRETENC, MED GLACICO REBRA IN TELESOM PRSNIH VRETENC

54. Kostovertebralni sklepa sta: DRSNA SKLEPA, TEČAJAST SKLEP

55. Rebra so pripeta na prsnico: S HIALINIM HRUSTANCEM

56. Čeljustni sklep je: MED SPODNJO ČELJUSTNICO IN SENČNICO

57. Sklepni površini čeljustnega sklepa sta: CAPUT MANDIBULAE IN FOSSA MANDIBULARIS

SENČNICE

58. Med sklepnimi površinami čeljustnega sklepa je: DISCU ARTICULARIS

59. Ključnica je na prsnico pripeta: V DRSNEM SKLEPU, V KROGLASTEM SKLEPU PO FUNKCIJI

60. Ključnica je na lopatico pripeta: Z DRSNIM SKLEPOM

61. Kljun lopatice in ključnico povezuje: LIG. CORACOCLAVICULARE

62. Ramenski sklep je: KROGLAST SKLEP

63. Sklepno ponvico lopatice povečuje: HRUSTANČAST LABRUM GLENOIDALE

64. Pri ramenskem sklepu: SO MOŽNI VSI GIBI KROGLASTEGA SKLEPA

65. Lig. Coracoliumerale veže: PROCESSUS CORACOIDEUS Z NADLAHTNICO, ODMIK

NADLAHTNICE PREK 90 STOPINJ NAVZGOR

66. Ramenski sklep: JE KROGLAST S ŠTEVILNIMI OSMI, SKLEPNA PONVICA LOPATICE INGLAVA

NADLAHTNICE

67. Komolčni sklep je: TEČAJAS S PREČNO OSJO

68. V spodnjem skolčnem sklepu je: PLANTARNA FLEKSIJA POVEZANA Z INVERZIJO STOPALA,

DORZALNA FLEKSIJA POVEZANA Z EVERZIJO STOPALA

69. Značilno za komolčni sklep je: MOČNE KOLATERALNE VEZI, TRI KOSTI

70. V komolčnem sklepu so možni naslednji gibi: FLEKSIJA IN EKSTENZIJA

71. Proksimalni radioularni sklep je: ČEPAST

72. Distalni radioularni sklep je: ČEPAST

73. Proksimalni in distalni radioularni sklep: OBA STA ČEPASTA SKLEPA

74. Za radiolnarna sklepa je značilno, da je: DISTALNI KONEC ULNE Z RADIUSOM SPOJEN Z

DISCUSOM, PROKSIMALNI KONEC RADIUSA Z ULNO PRIPET Z ANULARNIM LIGAMENTOM

75. Pri obeh radioulnarnih sklepih so možni naslednji gibi: PRONACIJA IN SUPINACIJA

76. Zapestni sklep je sklep med: KOŽELJNICO IN PRVO VRSTO ZAPESTNIH KOSTI

77. Zapestni sklep je: JAJČAST

78. Katera sutura je med čelnico in temenicama: SUTURA CORONALIS

79. Katera sutura je med temenicama: SUTURA SAGITTALIS

80. Katera sutura je med zatilnico in temenicama: SATURA LAMBDOIDEA

81. Pri zapestnem sklepu: ULNA NI V STIKU Z ZAPESTNICAMI, KER JIH LOČUJE DISCUS

ARTICULARIS

82. Pri zapestnem sklepu so možni naslednji gibi: VSI GIBI RAZEN ROTACIJE, VOLARNA FLEKSIJA,

DORZALNA FLEKSIJA, ULNARNA IN RADIALNA ABDUKCIJA TER CIRKUMDUKCIJA

83. Sklepi med zapestnicami so: DRSNI

84. Pri palčnem karpometakarpalnem sklepu artikulirata: OS TRAPEZIUM IN PALČNA DLANČICA

85. Palčni karpometakarpalnem sklep je: SEDLAST S FUNKCIJO KROGLATEGA

86. Pri palčnem karpometakarpalnem sklepu so možni naslednji gibi: VSI GIBI RAZEN ROTACIJE

87. Karpometakarpalni sklepi razen palčnega so: DRSNI

88. Sklepi med dlančnicami in prstnicami so: KROGLASTI Z OMEJENO GIBLJIVOSTJO

89. Sklepi med prstnicami so: TEČAJASTI Z MOČNIMI OBSTRANSKIMI VEZMI

90. Križnica je s kolčnicama v stiku: S PRAVIM SKLEPU IN Z DRSNIM SKLEPOM

91. Kolčni sklep je: KROGLAST SKLEP Z OMEJENO GIBLJIVOSTJO, ENARTHROSIS SPHEROIDEA

92. Za kolčni sklep je značilno: ČVRSTA SKLEPNA OVOJNICA, LIGAMENT ZNOTRAJ SKLEPA,

ILIOFEMORALNA VEZ, PUBOFEMORALNA VEZ

93. Kolenski sklep je: MED KONDILOMA STEGNENICE, GOLENICO IN POGAČICO

94. Elementi kolenskega sklepa so: MENISCUS MEDIALIS IN LATERALIS, TIBIALNI IN FIBULARNI

KOLATERALNI LIGAMENT

95. Kolenski sklep je: TEČAJAST IN ČEPAST

96. V kolenskem sklepu lahko: UPOGIBAMO IN IZTEZAMO, KADAR STA OBSTRANSKI VEZI

SPROŠČENI, KADAR JE SKLEP V DELNI FLEKSIJI

97. Proksimalni sklep med golenico in mečnico je: DRSNI, Z OMEJENO GIBLJIVOSTJO

98. Distalni sklep med golenico in mečnico je: VEZIVNA ZRAST

99. Zgornji skočni sklep je: TEČAJAST, S PREČNO LEŽEČO OSJO

100.V zgornjem skočnem sklepu so možni naslednji gibi: PLANTARNA IN DORZALNA FLEKSIJA

101.Spodnji skočni sklep je sklep med: SKOČNICO, PETNICO IN ČOLNIČEM

102.Spodnji skočni sklep je: TEČAJAST, os leži: POŠEVNO

MIŠIČJE – MIOLOGIJA

1. Supinatorja podlakta sta: M. BICEPS BRACHII, M.BRACHIORADIALIS

2. Latinsko ime za narastišče mišice je: INSERTIO

3. Latinsko ime za izvor mišice je: ORIGO

4. Premična točka mišice je: PUNCTUM MOBILE, INSERTIO

5. Nepremična točka mišice je: ORIGO, PUNCTUM FIXUM

6. Latinsko ime za mišice je: VENTER

7. Za kito velja da: JE ZGRAJENA IZ KOLAGENSKIH VLAKEN, PRIPENJA MIŠICO NA POKOSTNICO

8. Latinsko ime za rep mišice je: CAUDA

9. Latinsko ime za glavo mišice je: CAPUT

10. Ovojnice mišice si sledijo od znotraj navzven: ENDOMYSIUM, PERIMYSIUM EXTERNUM,

EPIMYSIUM FASCIA

11. Ovojnice mišice si sledijo od zunaj navznoter: FASCIA, EPIMYSIUM, PERIMYSIUM EXTERNUM,

ENDOMYSIUM

12. Označi hrbtne mišice: M. ERECTOR TRUNCI, M. TRAPEZIUS

13. Označi hrbtne mišice: M. SERRATUS ANTERIOR, M. LEVATOR SCAPULAE

14. Označi hrbtne mišice: M. RHOMBOIDEUS MAJOR IN MINOR, M. LATISSIMUS DORSI

15. Označi mišice sprednje trebušne stene: M. TRANSVERSUS ABDOMINIS, M. RECTUS ABDOMINIS,

M. OBLIYUUS EXTERNUS ABDOMINIS

16. Označi mišice sprednje trebušne stene: OBLIYUUS INTERNUS ABDOMINIS

17. Označi mišice sprednje trebušne stene: M. RECTUS ABDOMINIS

18. Označi mišice glave: M. MASSETER, M. TEMPORALIS

19. Označi mišice glave: M. OCCIPITOFRONTALIS, MM. AURICULARIS SUPERIOR, ANTERIR IN

POSTERIOR

20. Označi mišice glave: M. LEVATOR ANGULI ORIS, M. ORBICULARIS OCULI

21. Označi mišice vratu: PLATYSMA, M. STERNOCLEIDOMASTOIDEUS

22. Označi mišice vratu: M. STYLOHYOIDEUS, MM. SCALENI

23. Označi mišice vratu: M. MYLOHYOIDEUS, M. STYLOHYOIDEUS

24. Označi žvečne mišice: M. MASSETER, MM. PTERYGOIDEUS MEDIALIS IN LATERALIS, M.

TEMPORALIS

25. Označi mimične mišice: M. TEMPOROPARIETALIS, M. LEVATOR LABII SUPERIORIS, M.

EPICRANIUS

26. Označi stranske vratne mišice: PLATYSMA, M. M. STERNOCLEIDOMASTOIDEUS, M. SCALENUS

POSTERIOR

27. Označi sprednje vratne mišice: M. DIGASTRICUS, M. OMOLIVOIDEUS, M. LONGUS CAPUTIS,

M. STYLOHYOIDEUS, M. LONGUS COLLI, M. GENIOHYOIDEUS

28. Označi prevertebralne vratne mišice: M. LONGUS COLLI, M. LONGUS CAPITIS

29. Označi globoke mišice hrbta: M. ILIOCOSTALIS, M. SPINALIS, M. ERECTOR TRUNCI

30. Označi povrhnje mišice hrbta: M. TRAPEZIUS, MM. RHOMBOIDEUS MAJOR IN MINOR, M.

LEVATOR SCAPULAE

31. Označi mišice sprednje trebušne stene: M. TRANSVERSUS ABDOMINIS, M. OBLIYUUS INTERNUS

ABDOMINIS, M. RECTUS ABDOMINIS

32. Označi dihalne mičice: MM. INTERCOSTALES INTERNI, DIAPHRAGMO ABDOMINIS, MM.

INTERCOSTALES EXTERNI

33. Označi mišice ramenskega sklepa: M. PECTORALIS MAJOR, M. DELTOIDEUS, M. SUPRASPINATUS,

M. SUBSCAPULARIS, M. LATISSIMUS DORSI, M. TERES MAJOR

34. Označi mišice komolčnega sklepa: M. BRACHIALIS, M. PRONATOR TERES, M. BICEPS BRACHII, M.

BRACHIORADIALIS

35. Označi mišice radioulnarnih sklepov: M. SUPINATOR, M. PRONATOR YUADRATUS, M. PRONATOR

TERES, M. BICEPS BRACHII, M. BRACHIORADIALIS

36. Označi mišice, ki izvirajo z medialnega epikondila nadlahtnice: M. FLEXOR DIGITORUM

SUPERFICIALIS, M. FLEXOR CARPI RADIALIS, M. FLEXOR CARPI ULNARIS, MM. FLEXOR

DIGITORUM SUPERFICIALIS IN PROFUNDUS

37. Označi mišice, ki izvirajo iz lateralnega epikondila nadlahtnice: M. EXTENSOR CARPI RADIALIS

BREVIS, M. EXTENSOR CARPI ULNARIS, M. EXTENSOR DIGITORUM

38. Ingvinalni ligament: POTEKA OD ČREVNICE DO PUBIČNE SIMFIZE, MAD NJIM JE INGVINALNI

KANAL, JE FORMACIJA APONEVROZE TREBUŠNIH MIŠIC

39. Označi mišice kolčnega sklepa: M. RECTUS FEMORIS, M. ILIOPSOAS, M. BICEPS FEMORIS, M.

GLUTEUS MAXIMUS, M. PIRIFORMIS, MM. ADDUCTOR LONGUS, MAGNUS IN BREVIS, M.

SEMIMEMBRANOSUS

40. Označi mišice kolenskega sklepa: M. SEMIMEMBRANOSUS, M. RECTUS FEMORIS, M. SARTORIUS,

M. YUADRICEPS FEMORIS, M. BICEPS FEMORIS, M. GASTROENEMIUS, MM. VASTUS

MEDIALIS, LATERALIS IN INTERMEDIUS, M. GASTROENEMIUS, CAPUT LATERALE

41. Označi mišice zgornjega in spodnjega skočnega sklepa: M. TIBIALIS POSTERIOR, M. SARTORIUS, M.

FLEXOR DIGITORUM LONGUS, M. GASTROCNEMIUS, M. GASTROCNEMIUS LATERALIS, M.

FLEXOR HALLUCIS LONGUS

42. M. masseter: POMIKA SPODNJO ČELJUSTNICO NAVZGOR

43. M. orbicularis oculi: ZAPIRA OČESNO REŽO

44. M. levator anguli oris: VLEČE USTNI KOT NAVZGOR

45. M. zygomaticus minor: VLEČE USTNICO NAVZGOR

46. M. mentalis: NAGUBA BRADO

47. M. depressor anguli oris: VLEČE USTNI KOT NAVZDOL

48. M. orbicularis oris: ZAPIRA USTNO REŽO

49. M. auricularis superior: POTEZA UHELJ NAVZGOR

50. M. pterygoideus medialis: VLEČE SPODNJO ČELJUSTNICO NAVSPRED

51. M. temporalis: VLEČE SPODNJO ČELJUSTNICO NAVZGOR IN NAVZAD

52. M. levator labii superior alaeque nasi: DVIGA NOSNICO IN USTNICO

53. M. zygomaticus major: VLEČE USTNI KOT NAVZGOR

54. M. risorius: POTEZA USTNI KOT NAVZAD

55. M. depressor labii inferioris: VLEČE SPODNJO USTNICO NAVZDOL

56. M. auricularis anterior: VLEČE UHELJ NAVSPRED

57. M. a uricularis posterior: VLEČE UHELJ NAVZAD

58. M. pterygoideus lateralis: VLEČE SPODNJO ČELJUSTNICO NAVSPRED

59. Označi fleksorje kolčnega sklepa: M. RECTUS FEMORIS, M. SARTORIUS, M. BICEPS FEMORIS, M.

SEMIMEMBRANOSUS, M. GLUTEUS MAXIMUS

60. Označi adduktorje kolčnega sklepa: M. PECTINEUS, M. GRACILIS, M. GLUTEUS MAXIMUS

61. Označi zunanje rotatorje kolčnega sklepa: M. ILIOPSOAS, M. GLUTEUS MAXIMUS, M. GLUTEUS

MINIMUS, M. SARTORIUS

62. Označi fleksorje kolenskega sklepa: M. SEMIMEMBRANOSUS, M. GASTROCNEMIUS, CAPUT

MADIALE IN LATERALE, M. SARTORIUS

63. Označi extensorje kolenskega sklepa: MM. VASTUS MEDIALIS, LATERALIS IN INTERMEDIUS

64. Označi rotatorje (notranje in zunanje) kolenskega sklepa: M. SEMINTENDINOSUS, M. SARTORIUS, M.

BICEPS FEMORIS

65. Označi fleksorje zapestnega sklepa: M. FLEXOR CARPI RADIALIS LONGUS, M. FLEXOR

DIGITORUM SUPERFICIALIS, M. FLEXOR CARPI ULNARIS, M. FLEXOR DIGITORUM

PROFUNDUS

66. Označi ekstenzorje zapestnega sklepa: M. EXTENSOR CARPI RADIALIS LONGUS, M. EXTENSOR

CARPI RADIALIS BREVIS

67. Označi radialne abduktorje zapestnega sklepa: M. FLEXOR CARPI RADIALIS, M. EXTENSOR CARPI

RADIALIS LONGUS, M. EXTENSOR CARPI RADIALIS BREVIS

68. Označi ulnarne abduktorje zapestnega sklepa: M. FLEKSOR CARPI ULNARIS

69. Označi abduktorje spodnjega skočnega sklepa: M. PERONEUS LONGUS, M. PERONEUS BREVIS

70. Označi plantarne fleksorje zgornjega skočnega sklepa: M. FLEXOR HALLUCIS LONGUS, M. TRICEPS

SURAE, M. SOLEUS, M. FLEXOR DIGITORUM LONGUS, M. TIBIALIS POSTERIOR

71. Označi adduktorje spodnjega skočnega sklepa: M. FLEXOR HALLUCIS LONGUS, M. FLEXOR

DIGITORUM LONGUS, M. TIBIALIS ANTERIOR

72. Mišice, ki izvajajo everzijo stopala so: M. PERONEUS BREVIS, M. PERONEUS LONGUS

73. Mišice, ki izvajajo inverzijo stopala so: M. FLEXOR HALLUCIS LONGUS, M. FLEXOR DIGITORUM

LONGUS, M. TIBIALIS ANTERIOR

74. Označi adduktorje ramenskega sklepa: M. LATISSIMUS DORSI, M. PECTORALIS MAJOR

75. Označi notranja rotatorja ramenskega sklepa: M. SUBSCAPULARIS, M. TERES MAJOR

76. Označi mišice rotatorne manšete ramenskega sklepa: M. INFRASPINATUS, M. SUPRASPINATUS, M.

TERES MINOR

77. Označi fleksorje komolčnega sklepa: M. BRACHIALIS, M. BRACHIORADIALIS

78. Edini ekstenzor komolčnega sklepa je: M. TRICEPS BRACHII

79. Označi pronatorje podlahti: M. BRACHIORADIALIS.

ŽIVČEVJE – SYSTEMA NERVOSUM

1. Centralno živčevje tvori: CEREBRUM, CEREBELLUM, TRUNCUS CEREBRI IN MEDULLA

SPINALIS

2. Periferno živčevje tvori: 12 PAROV MOŽGANSKIH ŽIVCEV IN 31 PAROV HRBTENJAČNIH

ŽIVCEV, izhajajo iz: MOŽGANSKEGA DEBLA

3. Hrbtenjača sega pri odraslem od: ZATILNICE DO 2. LEDVENEGA VRETENCA

4. Označi strukture hrbtenjače: CONUS MEDULLARIS, SUBSTANTIA ALBA, FUNICULUS ANTERIOR

5. Označi strukture hrbtenjače: CORNU ANTERIUS, CORNU POSTERIUS, CANALIS CENTRALIS

6. Substantia grisea v hrbtenjači: JE PRETEŽNO IZTELES ŽIVČNIH CELIC, LEŽI V NOTRANJOSTI, IMA

NA PREČNEM PREREZU OBLIKO ČRKE H.

7. Substantia alba v hrbtenjači: LEŽI NA POVRŠINI, TVORI SVEŽNJE, FUNICULUS ANTERIOR,

POSTERIOR IN LATERALIS, JE ZGRAJENA IZ MIELINIZIRANIH AKSONOV

8. Celice v sprednjem rogu hrbtenjače so predvsem: MULTIPOLARNE

9. Truncus cerebri: JE ZGRAJEN IZ TREH DELOV, JE NAJBOLJ PODOBEN HRBTENJAČI

10. Označi strukture možganskega debla: OLIVA, MESENCEPHALON, FOSSA RHOMBOIDEA,

PIRAMIDA

11. Označi strukture možganskega debla: ROMBASTA JAMA, JEDRA SIVE SUBSTANCE, MOST,

PODALJŠANA HRBTENJAČA

12. Medulla oblongata je: PODALJŠANA HRBTENJAČA, KAVDALNI DEL MOŽGANSKEGA DEBLA

13. Za podaljšano hrbtenjačo je značilno da: JE PO ZGRADBI NAJBOLJ PODOBNA HRBTENJAČI, TVORI

DNO ČETRTEGA MOŽGANSKEGA PREKATA

14. Siva substanca v možganskem deblu: LEŽI V NOTRANJOSTI, JE RAZDELJENA V SIMETRIČNA

JEDRA

15. Bela substanca v možganskem deblu: POVEZUJE MOŽGANSKO DEBLO Z MALIMI IN VELIKIMI

MOŽGANI, POVEZUJE MOŽGANSKO DEBLO S HRBTENJAČO, JE PRETEŽNO NA POVRŠINI

16. Fossa rhomboidea je: DNO ČETRTEGA MOŽGANSKEGA PREKATA

17. Mali možgani ležijo: V ZADAJŠNJI LOBANJSKI KOTANJI, SIVO SUBSTANCO NA POVRŠINI IN V

NOTRANJOSTI, BELO PA V NOTRANJOSTI

18. Označi strukture malih možganov: VERMIS, ARBOR VITAE

19. Mali možgani: SO UDELEŽENI PRI VZDRŽEVANJU TELESNEGA RAVNOTEŽJA, URAVNAVAJO

GIBE

20. Označi strukture velikih možganov: TELENCEPHALON, DIENCEPHALON, INSULA

21. Thalamus: LEŽI V STENI TRETJEGA PREKATA, JE PREDVSEM RELEJNO JEDRO ZA

AFERENTNE PROGE

22. Thalamus je zgrajen pretežno iz: SIVE SUBSTANCE, leži v: DIENCEFALONU

23. Hypothalamus leži: POD TALAMUSOM, NA DNU TRETJEGA MOŽGANSKEGA PREKATA, V

DIENCEFALONU

24. Označi strukture hipotalamusa: TUBER CINEREUM, INFUNDIBULUM, CORPORA MAMILLARIA

25. Hypothalamus: SPODBUJA IZLOČANJE HORMONOV ADENOHIPOFIZE, JE NAJVIŠJI NIVO

VEGETATIVNEGA ŽIVČEVJA

26. Hypothalamus ima naslednje funkcije: SODELUJE PRI URAVNAVANJU TELESNE TEMPERATURE,

IZLOČA HORMONE NEVROHIPOFIZE, SODELUJE PRI URAVNAVANJU OBČUTKA ŽEJE,

SODELUJE PRI URAVNAVANJU OBČUTKA LAKOTE

27. Češarika je del: EPITALAMUSA, Žleza je: ENDOKRINA

28. Insula leži: MED TEMPORALNIM, FRONTALNIM IN PERIETALNIM REŽNJEM

29. V velikih možganih je siva substanca: NA POVRŠINI IN V NOTRANJOSTI, Pripada ji: CORPUS

STRIATUM

30. Katere trditve veljajo za simpatikus: IZVIRA IZ LATERALNEGA ROGA SIVE SUBSTANCE

HRBTENJAČE, PREGANGLIONARNO NITJE SE LAHKO KONČA V PREVERTEBRALNIH

GANGLIJIH, EDEN OD NJEGOVIH PLEKSUSOV JE PLEXUS COELIACUS

31. Glavna skupina jeder bazalnih ganglijev je: PROGASTO TELO

32. Progasto telo sestavljajo: LEČASTO JEDRO, REPATO JEDRO, PULAMEN

33. Katere trditve veljajo za parasimpatikus: IMA DOLGE PREGANGLIONARNE NEVRONE

34. Lečasto jedro delimo na: ZUNANJI DEL – PUTAMEN IN NOTRANJI DEL – GLOBUS PALLIDUS

35. Za komisurno nitje je značilno, da povezuje: LEVO IN DESNO HEMISFERO

36. Največji del komisurnega nitja je: CORPUS CALLOSUM

37. Asoviacijsko nitje povezuje: RAZLIČNE PREDELE IN REŽNJE ZNOTRAJ ENE HEMISFERE

38. Projekcijsko nitje povezuje: MOŽGANSKO SKORJO Z MOŽGANSKIM DEBLOM IN HRBTENJAČO

39. Capsula interna poteka med: TALAMUSOM, REPATIM JEDROM IN LAČASTIM JEDROM

40. Capsula interna se proti skorji razpre kot: CORONA RADIALA

41. Aferentne proge: SO ASCENDENTNE PROGE, k njim štejemo: OPTOČNO PROGO

42. Pri aferentnih progah je periferni nevron: PRVI ČLEN, poteka iz: RECEPTORJA V HRBTENJAČO ALI

MOŽGANSKO DEBLO

43. Pri aferentnih progah je centralni nevron: RUGI ČLEN, poteka iz: HRBTENJAČE ALI MOŽGANSKEGA

DEBLA DO TALAMUSA

44. Pri aferentnih progah je kortikalni nevron: TRETJI ČLEN, poteka iz: TALAMUSA V SKORJO VELIKIH

MOŽGANOV

45. Proge splošne somatske senzibilnosti prevajajo občutek: DOTIKA, MRAZA, TOPLOTE

46. Eferentne proge: SO DESCENDENTNE, ene od njih so: TRACTUS CORTICOSPINALIS, PIRAMIDNI

SISTEM

47. Označi strukture skozi katere poteka prvi člen piramidne proge: PONS, CORONA RADIALA, CAPSULA

INTERNA, MOŽGANSKA KRAKA

48. Piramidna proga: POTEKA SKOZI PIRAMIDO, SKOZI ŽARKASTO NITJE, CORONA RADIALA, se

imenuje: TRACTUS CORTICOSPINALIS, Sestavljajo jo: DVA ČLENA

49. Katere strukture so v zvezi s piramidno progo: MOTORIČNI KORTEKS VELIKIH MOŽGANOV,

CORONA RADIATA, MOTORIČNA DEGUSACIJA

50. Katere strukture so značilne za simpatični sistem: PTUNCUS SYMPATICUS, NN SPLANCHNICI

51. Število možganskih prekatov je: 4

52. V velikih možganih so: 3 MOŽGANSKI PREKATI, med njimi: STA DVA V LEVI IN DESNI

HAMISFERI IN EDEN V DIENCEFALONU

53. Četrti prekat leži: MED MALIMI MOŽGANI IN MOŽGANSKIM DEBLOM

54. Možgansko tekočino izloča: HOPOIDNI PLETEŽ, resorbira se: PREK ARAHNOIDNIH GRANULACIJ

55. Tretji možganski prekat: MEJI NA TALAMUS, AQUAEDUCTUS CEREBRI

56. Dura mater je: ZGRAJENA IZ ČVRSTEGA VEZIVA, DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA

57. Epiduralni prostor leži med: OBEMA LISTOMA DURE, v njem SO VENSKI SINUSI

58. Arachnoidea je: ZGRAJENA IZ RAHLEGA VEZIVA, sega do: DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA

59. Pia mater je: NOTRANJA MOŽGANSKA OVOJNICA, sega do: DRUGEGA LUMBALNEGA

VRETENCA

60. Subarahnoidni prostor leži med: PIO IN ARAHNOIDEO, v njem: JE MOŽGANSKI LIKVOR

61. Lumbalna cisterna je: V SUBARAHNOIDNEM PROSTORU, sega od: DRUGEGA LUMBALNEGA DO

DRUGEGA SAKRALNEGA VRETENCA

62. Možganski živci so: MOTORIČNI, SENZORIČNI IN MEŠANI

63. Možganski živci: RAZEN PRVIH DVEH IZHAJAJO VSI IZ MOŽGANSKEGA DEBLA

64. Možganskih živcev je: 12 PAROV, njihova motorična jedra ležijo: MEDIALNO

65. Vohalni živec je: SENZORIČNI, POTEKA SKOZI KRIBROZNO LAMINO SITKE

66. Vidni živec je: N. OPICUS, DRUGI MOŽGANSKI ŽIVEC

67. N. opticuss zapušča zrklo: MEDIALNO OD OPTIČNE OSI, NA SLEPI PEGI, OB PAPILI

68. Chiasma opticum: LEŽI PRED TURŠIM SEDLOM, LEŽI PRED HIPOFIZO, V NJEJ SE NITJE

OPTIČNEGA ŽIVCA DELNO KRIŽA

69. Pri optični kiazmi: NITJE TEMPORALNE POLOVICE MREŽNICE OSTANE NA ISTI STRANI, NITJE

NAZALNE POLOVICE MREŽNICE PRESTOPI NA DRUGO STRAN

70. Optično nitje, od kiazme do talamusa se imenuje: TRACTUS OPTICUS

71. N. oculomotorius je: MOTORIČNI, VEGETATIVNI, oživčuje: NOTRANJE MIŠICE OČESA, ZUNANJE

MIŠICE OČESA

72. N. trochlearis je: 4 MOŽGANSKI ŽIVEC, oživčuje: M. OBLIQUUS SUPERIOR

73. N. abducens: OŽIVČUJE MIŠICO, KI ZRKLO ABDUCIRA

74. 3 veni živec je: MEŠAN ŽIVEC, oživčuje: M. MASSETER, OČESNO VEZNICO

75. Senzorični del 3 vejnega živca se razdeli na: N. OPHTALMICUS, N. MAXILLARIS IN N.

MANDIBULARIS

76. Motorični del živca N. trigeminus oživčuje: VSE ŽVEČNE MIŠICE

77. Senzorični del 3 vejnega živca: JE MOČNEJŠI DEL, oživčuje: KORNEO, VEZNICO

78. N. mandibularis oživčuje: KOŽO ZUNANJEGA SLUHOVODA, SPODNJE ZOBE

79. N. ophthalmicus oživčuje: OČESNO VEZNICO, KOŽO NAD OČESNO REŽO, ROŽENICO

80. N. maxillaris oživčuje: PODROČJE KOŽE MED OČESNO IN USTNO REŽO, ZGORNJE ZOBE

81. N. facialis: JE MOTORIČEN, oskrbuje: OBRAZNE MIŠICE IN PLATIZMO

82. Obrazni živec poteka skozi: PIRAMIDO SENČNICE, OBUŠESNO SLINAVKO

83. N. intermedius: SENZORIČNO OŽIVČUJE SPREDNJI DEL JEZIKA, DEL NITJA IMENUJEMO

CHORDA TYMPANI

84. N. statoacusticus: JE 8 MOŽGANSKI ŽIVEC, JE SENZORIČEN

85. N. glossopharyngeus: IMA PARASIMPATIČNO NITJE ZA OBUŠESNO SLINAVKO, MOTORIČNO

OSKRBUJE ZUNANJE IN NOTRANJE MIŠICE JEZIKA

86. N. glossopharyngeus je: VEGETATIVNI, MEŠAN, senzorično ožuvčuje: KOREN JEZIKA, ŽRELO

87. Veja 9 možganskega živca: VODI IZ BARORECEPTORJEV

88. N. vagus je: NAJDALJŠI MOŽGANSKI ŽIVEC

89. N. vagus je sinonim: ZA PARASIMPATICUS, njegov večji del je: VEGETATIVNI

90. Klatež je: 10 MOŽGANSKI ŽIVEC

91. Veja vagusa je: N. LARYNGEEUS RECURRENS

92. N. vagus oživčuje: ŽLEZE DIHAL, TREBUŠNO SLINOVKO, NADLEDVIČNE ŽLEZE

93. 10 možganski živec oskrbuje: MIŠICE GRLA, GLADKO MIŠIČJE DIHAL

94. V trebušni votlini n. vagus oživčuje: ŽELODEC, DVANAJSTNIK, PROKSIMALNO TRETINO

DEBELEGA ČREVESA

95. Organi, ki jih vagus NE oživčuje so: SEČEVOD, MODA

96. 11 možganski živec je: N. ACCESSORIUS

97. N. accessorius oskrbuje: M. STERNOCLEIDOMASTEIDEUS, M. TRAPEZIUS

98. 12 možganski živec je: MOTORIČEN

99. N. hypoglossus oskrbuje: ZUNANJE MIŠICE JEZIKA, NOTRANJE MIŠICE JEZIKA

100.Del kože, ki ga oživčuje par spinalnih živcev, je: DERMATOM

101.Del skeletnega mišičja, ki ga oživčuje par spinalnih živcev, je: MIOTOM

102.Spinalnih živcev je: 31 PAROV, 8- VRATNIH, 12-PRSNIH, 5- LEDVENIH, 5- KRIŽNIČNIH IN 1-

TRTIČNI

103.Hrbtenjačni živci so: MEŠANI, SOMATSKI

104.Aferentno nitje spinalnega živca je: SENZORIČNO, RADIX POSTERIOR

105.Eferentno nitje spinalnega živca je: MOTORIČNO, RADIX ANTERIOR

106.Korenini spinalnega živca zapuščata hrbtenični kanal skozi odprtino: FORAMEN INTERVENTEBRALE

107.Najdaljši potek v hrbteničnem kanalu imaju: LEDVENI SPINALNI ŽIVCI, KRIŽNIČNI SPINALNI ŽIVCI

108.Cauda equina je zgrajena: IZ KORENIN LEDVENIH, KRIŽNIČNIH IN TRTIČNIH SPINALNIH

ŽIVCEV

109.Senzorični nevroni spinalnih živcev so: PSEVDOUNIPOLARNI, njihova telesa so zbrana v: SPINALNEM

GANGLIJU

110.Motorični nevroni so: MULTIPOLARNI, njihova telesa so zbrana v: SPREDNJEM ROGU SIVE

SUBSTANCE HRBTENJAČE

111.Ob izstopu iz hrbteničnega kanala se spinalni živec razdeli na: ŠIBKEJŠO DORSALNO VEJO IN

MOČNEJŠO VENTRALNO VEJO

112.Dorzalne veje spinalnih živcev oskrbujejejo: KOŽO IN MIŠICE HRBTNEGA PREDELA TRUPA

113.Ventralne veje spinalnih živcev oskrbujejo: KOŽO IN MIŠICE UDOV, KOŽO IN MIŠICE PRSTNE

STENE

114.Dorzalne veje vratnih živcev: NE TVORIJO PLETEŽEV, oskrbujejo: MIŠICE VRATNEGA DELA

HRBTENICE, KOŽO NA DORZALNI STRANI GLAVE

115.Ventralne veje vratnih živcev sestavljajo: PLEXUS CERVICALIS, PELXUS BRACHIALIS

116.Plexus cervialis sestavljajo: 1. DO 4. CERVIKALNI ŽIVEC

117.Najpomembnejši živec vratnega pleteža je: N. PHRENICUS

118.Motorične veje vratnega pleteža oživčujejo: PREVERTEBRALNE MIŠICE, INFRAHIOIDNE MIŠICE

119.Senzorične veje vratnega pleteža oživčujejo kožo: VRATU

120.N. phrenicus je: SPINALNI ŽIVEC, ŽIVEC CERVIKALNEGA PLETEŽA

121.Frenični živec oskrbuje: TREBUŠNO PREPONO, OSRČNIK, MEDIASTINALNO PLEVRO

122.N. phrenicus poteka: V SPREDNJEM MEDPLJUČJU, MED MEDIASTINALNO PLEVRO IN

OSRČNIKOM

123.Frenični živec prestopa trebušno prepono: DESNO S SPODNJO VENO KAVO, LEVO S

POŽIRALNIKOM

124.Plexus brachialis tvori: 5. DO 8. VRATNI IN DEL PRVEGA PRSNEGA ŽIVCA

125.Brahialni pletež oživčuje: SENZORIČNO IN MOTORIČNO RAMENSKI OBROČ IN ZGORNJI UD

126.Supraklavikularni del brahialnega pleteža poteka nad: KLJUČNICO, oživčuje: MIŠICE RAMENSKEGA

OBROČA

127.Infraklavikularni del brahialnega pleteža poteka: POD KLJUČNICO, SKUPAJ Z AKSILARNO ARTERIO

128.Infraklavikularni del brahialnega pleteža se deli na: 3 SVEŽNJE, med njimi so: FASCICULUS

POSTERIOR, MEDIALIS IN LATERALIS

129.Živci zadajšnjega svežnja brahialnega pleteža so: N. AXILLARIS, N. RADIALIS

130.Živci lateralnega svežnja brahialnega pleteža so: N. MUSCULOCULANEUS, DELOMA N. MEDIANUS

131.Živec medialnega svežnja brahialnega pleteža je: N. ULNARIS

132.N. axillaris oživčuje: M. TERES MINOR, M. BICEPS BRACHII

133.N. radialis oživčuje: EKSTENZORJE ZGORNJEGA UDA, KOŽO NA EKSTENZORNI STRANI

ZGORNJEGA UDA, M. TRICEPS BRACHII

134.N. musculocutaneus oživčuje: M. BICEPS BRACHI, M. BRACHIALIS, KOŽO NA LATERALNI

STRANI PODLAKTA

135.N. medianus je živec: LATERALNEGA IN MEDIALNEGA SVEŽNJA

136.N. medianus oživčuje: MIŠICE NA VOLARNI RADIALNI STRANI PODLAKTA

137.V dlani n. medianus oživčuje kožo: 1.,2. 3. IN POLOVICO 4. PRSA

138.Na dorsalni strani roke n. medianus oživčuje kožo: DRUGE IN TRETJE FALANGE 2. IN 3. PRSTA

139.N. medianus oživčuje: MIŠICE PALČEVE KEPE

140.N. ulnaris oživčuje: KOŽO IN MIŠICE NA VOLARNI ULNARNI STRANI PODLAKTA

141.V dlani n. ulnaris oživčuje kožo: 5. IN polovico 4. prsta

142.Na dorzalni strani roke n. ulnaris oživčuje kožo: 4. IN 5. PRSTA

143.N. ulnaris oživčuje: MIŠICE MEZINČEVE KEPE, MEDKOSTNE MIŠICE

144.Prsni spinalni živci: IMAJO IME TORAKALNI, NE SESTAVLJAJO PLETEŽEV, SO SEGMENTALNI

ŽIVCI

145.Prvih 6. parov prsnih živcev oskrbuje: MEDREBRNE MIŠICE, KOSTALNO PLEVRO

146.Drugih 6 parov prsnih živcev oskrbuje: PARIETALNI LIST PODTREBUŠNICE, KOŽO TREBUŠNE

STRENE, TREBUŠNE MIŠICE

147.Plexus lumbalis sestavljajo: 12. PARSNI IN 1. – 4. LEDVENI ŽIVEC

148.Glavni živec ledvenega pleteža je: N. FEMORALIS

149.N. femoralis oživčuje: M. PSOAS, M. QUADRICEPS, M. SARTORIUS

150.N. obturatorius oživčuje: VSE ADDUKTORJE STEGNA, KOŽO NA MEDIALNI STRANI STREGNA,

M. OBTURATORIUS EXTERNUS

151.Plexus socralis sestavljajo: 4. IN 5. LEDVENI TER 1., 2., 3. SAKRALNI ŽIVEC

152.Najmočnejši živec sakralnega pleteža je: N. ISCHIADICUS

153.N. ischiadius v stegnu oživčuje: M. BICEPS FEMORIS, M. SEMITENDINOSUS, FLEKSORJE

KOLENSKEGA SKLEPA

154.N. ischiadicus je: NAJDALJŠI SPINALNI ŽIVEC, NAJMOČNEJŠI ŽIVEC SAKRALNEGA PLETEŽA,

poteka: ZA KOLČNIM SKLEPOM

155.N. ischiadicus se v podkolenski jami deli na: N. TIBIALIS IN N. FIBULARIS COMMUNIS

156.Simpatični živci imajo: DOLGE NEMIELINIZIRANE POSTGANGLIONARNE NEVRONE, KRATKE

MIELINIZIRANE PREGANGLIONARNE NEVRONE

157.Parasimpatični živci imajo: DOLGE MIELINIZIRANE PREGANGLIONARNE NEVRONE, KRATKE

NEMIENILINIZIRANE POSTGANGLIONARNE NEVRONE

158.Možganski živci, ki vsebujejo parasimpatično nitje so: N. OCULOMOTORIUS, N.

GLOSSOPHARYNGEUS

ČUTILA – ORGAN SENSORIA

1. Okroži strukture zunanje plasti zrkla: CORNEA, SCLERA, ROŽENICA, BELOČNICA

2. Okroži strukture srednje plasti zrkla: ŠARENICA, M. DILATATOR PUPILLAE, ZENICA, M. CILIARIS,

PUPILLA, MM. SPHINCTER IN DILATATOR PUPILLAE

3. Okroži strukture notranje plasti zrkla: MREŽNICA, MACULA, RETINA, PALIČNICE, ČEPNICE

4. Označi strukture vek: TARSUS, CONJUNCTIVA

5. Označi strukture solznega aparata: GRANDULA LACRIMALIS, DUCTUS NASOLACRIMALIS

6. Označi strukture vek in solznega aparata: SACCUS LACRIMALIS

7. Označi strukture dioptičnega aparata zrkla: LENS, ROŽENICA, STEKLOVINA

8. Označi strukture zunanjega ušesa: AURICULA, MEATUS ACUSTICUS EXTERNUS, MEMBRANA

TYMPANI, UHELJ

9. Označi strukture srednjega ušesa: STAPES, INCUS, MALLEUS, TUBA AUDITIVA, CAVUM

TYMPANI, M. TENSOR TYMPANI, M. STAPEDIUS

10. Označi strukture notranjega ušesa: KOŽNATI POLŽ, CORTIJEV ORGAN, PERILIMFA, RAVNOTEŽNI

ORGAN, ANDOLIMFA, VESTIBULUM, KOŠČENI LABIRINT

11. N. oculomotorius inervira naslednje mišice: M. RECTUS MEDIALIS, M. OBLIQUUS INFERIOR, M.

RECTUS INFERIOR

12. N. abducens invervira naslednje mišice: M. RECTUS LATERALIS

13. N. trochlearis invervira naslednje mišice: M. OBLIQUUS SUPERIR

14. Zenico oži: M. SPHINCTER PUPILLAE

15. Zenico širi: M. DILATATOR PUPILLAE

16. Zrklo obrača navzgor: M. RECTUS SUPERIOR

17. Zrklo obrača navzdol: M. RECTUS INFERIOR

18. Zrklo obrača navznoter: M. RECTUS MEDIALIS

19. Zrklo obrača navzven: M. RECTUS LATERALIS

20. Latinsko ime za beločnico je: SCLERA

21. Saccus lacrimalis je latinsko ime za: SOLZNO VREČICO

22. Latinsko ime za bobnič je: MEMBRANA TYMPANI

23. Latinsko ime za nakovalec je: INCUS

24. Latinsko ime za žilnico je: CHOROIDEA

25. Latinsko ime za solzevod je: DUCTUS NASOLACRIMALIS

26. Latinsko ime za zanico je: PUPILLA

27. Latinsko ime za rumeno pego je: MACULA

28. Latinsko ime za mrežnico je: RETINA

29. Latinsko ime za uhelj je: AURICULA

30. Latinsko ime za bobnično votlino je: CAVUM TYMPANI

31. Latinsko ime za kladivce je: MALLEUS

32. Latinsko ime za stremence je: STAPES

33. Meatus acusticus externus je: ZUNANJI SLUHOVOD

34. Tuba auditiva: SE ZAČNE V BOBNIČNI VOTLINI, SE KONČA V NAZOFARINKSU

35. Cornea je latinsko ime za: ROŽENICO

36. Za ušesno trobljo velja da: SE KONČA V NOSNEM DELU ŽRELA, JE DOLGA OKOLI 3,5 CM

37. Za roženico velja da: JE BREZŽILNA, JE DEL ZUNANJE PLASTI ZRKLA

38. Za beločnico velja da: JE NJEJO LATINSKO IME SCLERA, JE DEL ZUNANJE PLASTI ZRKLA

39. Glandula lacrimalis leži: V ZGORNJEM STRANSKEM KOTU ORBITE

40. Membrana tympani: LOČI ZUNANJI SLUHOVOD OD SREDNJEGA UŠESA, JE POSTAVLJENA

POŠEVNO

41. Cortijev organ: VSEBUJE RECEPTORJE ZA SLUH, LEŽI NA BAZALNI MEMBRANI KOŽNATEGA

POLŽA

42. Choroidea: JE LATINSKO IME ZA ŽILNICO, JE BOGATO PREKRVAVLJENA

43. Ductus nasolacrimalis: JE LATINSKO IME ZA SOLZNO IZVODILO, SE ODPIRA POD SPODNJO

NOSNO ŠKOLJČNICO

44. Pupilla je: ODPRTINA V ŠARENICI

45. Macula je: RUMENA PEGA, MESTO NAJOSTREJŠEGA VIDA

46. Retina je: LATINSKO IME ZA MREŽNICO

47. Sprednji očesni prekat leži med: ROŽENICO, LEČO IN ŠARENICO

48. Zadajšnji očesni prekat leži med: ŠARENICO, LEČO, STEKLOVINO IN CILIARNIM KORPUSOM

49. Malleus je latinsko ime za: KLADIVCE

50. Zunanje očesne mišice so: M. RECTUS SUPERIOR, M. OBLIQUUS INFERIOR

PREBAVILA – DIGESTIVNI APARAT

1. Prebavna cev poteka: OD UST DO ZADNJIKA, meri: DO 8 M

2. Plasti prebavne cevi so: TUNICA MUCOSA, TELA SUBMUCOSA, TUNICA MUSCULATIS IN

TUNICA ADVENTILA, (drugi odgovor isti) TUNICA MUCOSA, TELA SUBMUCOSA, TUNICA

MUSCULATIS IN TUNICA SEROSA

3. Označi strukture ustne votline: RIMA ORIS, ISTHMUS FAUCIUM, GINGIVA, LINGUA

4. Mejo med ustno votlino in žrelom imenujemo: ISTHMUS FAUCIUM, GOLTNA OŽINA

5. Ustne slinavke so: GLANDULA PAROTIS, GLANDULA SUBMANDIBULARIS, GLANDULA

SUBLINGUALIS

6. Označi zobne strukture: RADIX, CORONA, DENTIN, EMAJL

7. Označi zobne strukture: CAVUM DENTIS, CEMENT, COLLUM

8. V zobnici je zob vraščen: Z VEZIVNIM TKIVOM

9. Normalno ima odrasel č. naslednje št. Zob: 32

10. Stalne zobe imenujemo: DENTES PERMANENTES

11. Število mlečnih zob je: 20

12. Mlečne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj: 2 SEKALCA, 2 KOČNIKA, 1 PODOČNIK

13. Stalne zobe sestavljajo na vsaki strani zgoraj in spodaj: 2 LIČNIKA, 1 PODOČNIK, 2 SEKALCA, 3

KOČNIKI

14. Pri stalnih zobeh opisujemo: 2 DENTES INCISIVI, 3 DENTES MOLARES, 1 DENS CANINUS, 2

DENTES PREMOLARES

15. Pri mlečnih zobeh opisujemo: 1 DENS CANINUS, 2 DENTES MOLARES, 2 DENTES INCISIVI

16. Označi strukture jezika: TI+ONSILLA LINGUALIS, APEX, FRENULUM

17. Glandula perotis je: OBUŠESNA SLINAVKA, leži: PRED ZUNANJIM UŠESOM IN POD NJIM

18. Pri obušesni slinavki opisujemo: 5 CM DOLGO IZVODILO

19. Izvodilo obušesne slinavke je dolgo: 5 CM, predre: M. BUCCINATOR

20. Izvodilo obušesne slinavke se konča v višini: DRUGEGA ZGORNJEGA KOLČNIKA

21. Glandula submandibularis je: PODČELJUSTNA SLINAVKA, leži: MEDIALNO OD VOGALA

MANDIBULE

22. Podčeljustna slinovka leži: MEDIALNO OD VOGALA SPODNJE ČELJUSTNICE, njeno izvodilo meri

približno: 4 CM

23. Izvodilo podčeljustne slinavke se konča: OB FRENULUMU JEZIKA

24. Glandula sublingualis je: PODJEZIČNA SLINOVKA, leži: NA MIŠIČJU USTNEGA DNA

25. Glavno izvodilo podjezične slinavke se izliva: OB FRENULUMU JEZIKA, NA ISTEM MESTU KOT

PODČELJUSTNA SLINAVKA

26. Isthmus faucium je meja med: USTNO VOTLINO IN ŽRELOM

27. Goltno ožino omejujejo naslednje strukture: ARCUS PALATOGLOSSUS, UVULA, WALDEYERJEV

LIMFATIČNI OBROČ

28. Tonsilla palatina leži: V JAMICI MED LOKOMA ARCUS PALATOGLOSSUS IN

PALATOPHARYGEUS

29. Tonsilla tubaria: JE DEL WALDEYERJEVEGA OBROČA, leži: OB FARINGEALNEM USTJU

UŠESNE TROBLJE

30. Tonsilla lingualis: JE ZGRAJENA IZ LIMFATIČNEGA TKIVA, leži: OB KORENU JEZIKA

31. Latinsko ime za žrelnico je: TONSILLA PHARYNGEA, leži: V NOSNEM DELU ŽRELA

32. Latinsko ime za žrelo je: PHARYNX, poteka od: BAZE LOBANJE DO 6. VRATNEGA VRETENCA

33. Pharynx meri približno: 12 CM, prislonjen je na: HRBTENICO, PREVERTEBRALNE MIŠICE

34. Žrelo delimo na naslednje odseke: NASOPHARYNX, OROPHARYNX IN LARINGOPHARYNX,

EPIPHARYNX, MESOPHARYNX IN HYPOPHARYNX

35. Nasopharynx je: SINONIM ZA EPIPHARYNX, V ZVEZI Z NOSNO VOTLINO

36. Oropharynx je: USTNI DEL ŽRELA, je v zvezi z: USTNO VOTLINO PREK GOLTNE OŽINE,

GOLTNO VOTLINO PREK ISTHMUS FAUCIUM

37. Laryngopharynx je: SINONIM ZA HYPOPHARYNX, začne se ob: ZGORNJEM ROBU POKLOPCA

38. Hypopharynx se začne ob vhodu v: GRLO, konča se ob: SPODNJEM ROBU PRSTANASTEGA

HRUSTANCA

39. Žolčna izvodila so: DUCTUS CYSTICUS, DUCTUS CHOLEDOCHUS, DUCTUS HEPATICUS DEX.

40. Pri žrelu ima mišična plast: ZUNANJO KROŽNO PLAST, NOTRANJO VZDOLŽNO PLAST, TRI

OŽILKE, DVE DVIGALKI

41. Esophagus: POTEKA TUDI V VRATU, JE LATINSKO IME ZA POŽIRALNIK, KRIŽA LEVO

SAPNICO

42. Požiralnik poteka od: C6 DO Th 12

43. Požiralnik ima: TRI OŽINE, prva ožina je: NA PREHODU ŽRELA V POŽIRALNIK

44. Sluznico požiralnika pokriva: VEČSKLADNI PLOŠČATI EPITELIJ

45. Požiralnik prestopi trebušno prepono skupaj: Z LEVIM FRENIČNIM ŽIVCEM, Z VAGUSOM

46. Mišičje požiralnika je v: SPODNJI TRETJINI GLADKO, SREDNJI TRETJINI GLADKO IN

PREČNOPROGASTO

47. Želodec imenujemo: GASTER, VENTRICULUS

48. Označi strukture želodca: CURVATURA MAJOR, FUNDUS, INCISURA ANGULARIS

49. Označi strukture želodca: CARDIA, PYLORUS, SPHINCTER PYLORI, CURVATURA MINOR,

ANTRUM

50. Katera trditev velja za želodec: V SLUZNICI SO AREAE GASTRIAE, JE INTRAPERITONEALNI

ORGAN

51. V sluznici želodca so: AREAE GASTRIAE, VZDOLŽNE GUBE OB MALI KRIVINI, LIMFATIČNI

FOLIKLI

52. Odseki tankega črevesa so: DUODENUM, JEJUNUM IN ILEUM

53. Ileum: JE DEL TANKEGA ČREVESA, JE SPODNJE TANKO ČREVO, SE KONČA Z ILEO –

CEKALNIM USTJEM

54. Tanko črevo: JE NAJDALJŠI DEL PREBAVNE CEVI, JE VEČINOMA INTRAPERITONEALNI

ORGAN, NJEGOVA SLUZNICA IMA RESICE

55. Latinsko ime za dvanajstnik je: DUODENUM

56. Duodenum poteka od: VRATARJA DO DUODENO – JEJUNALNEGA ZAVOJA

57. Duodenum leži: PRED HRBTENICO, V UMBILIKALNI PEGIJI, VEČINOMA

EKSTRAPERITONEALNO

58. Za dvanajstnik velja: JE RAZMEROMA NEGIBLJIV, OBJEMA GLAVO TREBUŠNE SLINAVKE

59. Za tanko črevo velja: JEJUNUM ZAVZEMA DVE PROKSIMALNI TRETJINI, ILEUM LEŽI TUDI V

MEDENICI, SLUZNICA JEJUNUMA JE BOLJ NAGUBANA

60. Katere strukture ležijo retroperitonealno: DESCENDENTNI DEL DVANAJSTNIKA, PANCREAS

61. Kateri del kolona leži višje: VRANIČNI ZAVOJ

62. Katere strukture NISO del želodca: SPHINCTER ODDII, RECESSUS RETROCECALIS

63. Kateri organ je križišče med dihalnim in prebavnim sistemom: PHARYNX

64. Požiralnik leži za sapnikom: POVSOD, RAZEN V SPODNJEM PRSNEM PREDELU

65. Del želodca, ki leži višje od kardije, je: FUNDUS

66. Najmanj gibljivi del tankega črevesa je: DUODENUM

67. Del pankreasa, ki sega do vranične line, je: REP, CAUDA

68. Koliko izvodil ima trebušna slinavka: ENO ALI DVA

69. Appendix vermiformis je del: CEKUMA

70. Kateri del tankega črevesa ima širšo svetlino: DUODENUM

71. Najožji del debelega črevesa je: REKTOSIGMOIDNI PREHOD

72. Kateri del tankega črevesa ima največ limfatičnega tkiva: ILEUM

73. Ileum se konča pri: ILEO – CEKALNI ZAKLOPKI

74. Najširši del debelega črevesa je: CAECUM

75. Debelo črevo sestavljajo: CAECUM, ANALNI KANAL, COLON TRANSVERSUM

76. Za debelo črevo so značilne: TENIAE COLI, HAUSTRI, APPENDICES EPIPLOICAE

77. Nižje od zaklopke valva ileocecalis leži: APPENDIX VERMIFORMIS, CAECUM, RECESSUS

RETROCECALIS

78. Za danko so značilne: FLEXURAE, STALNE PREČNE GUBE

79. Za analni kanal so značilni: COLUMNAE ANALES, ZONA HAEMORRHOIDALIS

80. Katera struktura NI serozna mrena: PIA, FASCIA RENALIS, TUNICA ADVENTILIA

81. Označi plasti serozne mrene: ENOSKLADNI PLOŠČATI EPITELJ, VEZIVNA PLAST

82. Bursa omentalis: LEŽI ZA ŽELODCEM, KOMUNICIRA S PERITONEALNO VOTLINO PREK

ODPRTINE – FORAMEN EPIPLOICEUM, VSEBUJE SEROZNO TEKOČINO

83. Organi, ki so v celoti pokriti s potrebušnico, so: INTRAPERITONEALNI, RELATIVNO GIBLJIVI

84. Označi organe, ki leže intraperitonealno: COLON SIGMOIDEUM, CAECUM, COLON TRANSVERSUM

85. Označi strukture, ki leže ekstraperitonealno: SEČNI MEHUR, LEDVICA, TREBUŠNA SLINAVKA

86. Katera trditev NE velja za jetra: AREA NUDA JE POKRITA S POTREBUŠNICO

87. Katera trditev velja za visceralno ploskev jeter: LEVA BRAZDA LOČUJE DESNI REŽENJ OD

LEVEGA, V LEVI BRAZDI LEŽI LIG. VENOSUM, V DESNI BRAZDI LEŽI ŽOLČNIK, V LEVI

BRAZDI LEŽI OBLITERIRANA UMBILIKALNA VENA

88. Skozi porto hepatis vstopajo: V PORTAE, A. HEPATICA PROPRIA

89. Skozi porto hepatis izstopajo: DUCTUS HEPATICUS COMMUNIS

OBTOČILA – ANGIOLOGIJA

1. Venčna arterija: IZVIRA NAD AORTNO ZAKLOPKO, NA DESNI STRANI POTEKA V

KORONARNEM ŽLEBU, JE A. CORONARIA

2. V desni preddvor srca se vliva kri iz: SPODNJE VENE KAVE, KORONARNEGA SINUSA, ZGORNJE

VENE KAVE

3. Latinsko ime za pljučno deblo je: TRUNCUS PULMONALIS

4. Iz desnega prekata srca izhaja: TRUNCUS PULMONALIS

5. Odprtina med desnim preddvorom in desnim prekatom srca je: OSTIUM ATRIOVENTRICULARE

DEXTRUM

6. Pretin med srčnima preddvoroma je: SEPTUM INTERATRIALE

7. Latinsko ime za votlino osrčnika je: CEVUM PERICARDII

8. Označi žile, ki se vlivajo v levi preddvor srca: PLJUČNE VENE

9. Žleb med srčnima preddvoroma in prekatoma je: SALCUS CORONARIUS

10. Odprtina med levim preddvorom in levim prekatom srca je: OSTIUM ATRIOVENTRICULARE

SINISTRUM

11. Iz levega prekata srca izhaja: AORTA ASCENDENS

12. Žepki žilne zaklopke srca so: VALVULAE SEMILUNARES

13. Vezivno nitje med papilarnimi mišicami in loputkami se imenuje: CHORDAE LENDIEAE

14. Srce prehranjujejo: A. CORONARIA DEX, A. CORONARIA SIN, VEJA ASCENDENTNEGA DELA

AORTE

15. Venozna kri srčne stene se predvsem izliva: V DESNI PREDDVOR, PO KORONARNEM SINUSU

16. Foramen ovale sra je odprtina pri fetalnem srcu: MED PREDDVOROMA, V INTERATRIALNEM

PRETINU

17. Srce ima: 3 PLOSKVE, STERNOKOSTALNO PLOSKEV, ZADAJŠNJO PLOSKEV

18. Ictus cordis: JE UDAREC SRČNE KONICE, JE NAJINTENZIVNEJŠI V 5 MEDREBRNEMPROSTORU, JE NAJINTENZIVNEJŠI V MEDIOKLAVIKULARNI LINIJI

19. Pri srcu leži: KONICA SPREDAJ, BAZA ZADAJ, KONICA NA LEVI STRANI, BAZA NA DESNI

STRANI

20. Sternokostalno ploskev srca tvorijo: DESNI PREDDVOR, LEVI PREKAT, DESNI PREKAT

21. Diafragmalno ploskev srca tvorijo: LEVI PREKAT, DESNI PREKAT

22. A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje: ZRKLO, VEČJI DEL MOŽGANOV, NOTRANJE UHO

23. A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje: USTNO VOTLINO, NOSNO VOTLINO

24. A. subclavia s svojimi vejami prehranjuje: DEL PRSTNE STENE, ZDORNJI UD

25. A. carotis interna s svojimi vejami prehranjuje: DEL NOSNE VOTLINE, OČESNO VOTLINO

26. A. carotis externa s svojimi vejami prehranjuje: NOSNO IN USTNO VOTLINO

27. A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje: VEČJEGA DELA VRATU, USTNE VOTLINE,

HRBTENJAČE

28. A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje: VEČJEGA DELA ZGORNJEGA UDA, OČESNE

VOTLINE, VEČJEGA DELA MOŽGANOV, NOTRANJEGA UŠESA

29. A. subclavia s svojimi vejami NE prehranjuje: VEČJEGA DELA VRATU, VEČJEGA DELA

MOŽGANOV, SPODNJEGA UDA, MOŽGANSKIH OVOJNIC

30. A. carotis interna s svojimi vejami NE prehranjuje: NOSNE IN USTNE VOTLINE, MALIH MOŽGANOV,

PRSNE IN TREBUŠNE STENE, ZADAJŠNJEGA DELA VELIKIH MOŽGANOV

31. A. carotis externa s svojimi vejami NE prehranjuje: MALIH MOŽGANOV, PRSNE IN TREBUŠNE

STENE, NOTRANJEGA UŠESA, OČESNE VOTLINE, ZADAJŠNJEGA DELA VELIKIH MOŽGANOV

32. A. axillaris: JE KONČNA VEJA ARTERIJE SUBKLAVIJE

33. Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje: DOJKO, PLJUČA, POŽIRALNIK

34. Truncus coeliacus s svojimi vejami prehranjuje: VRANICO, ŽELODEC, TREBUŠNO SLINOVKO

35. Označi organe, ki jih s svojimi vejami prehranjuje a. mesenterica superior: COLON TRANSVERSUM,

TANKO ČREVO, SLEPO ČREVO

36. Označi organe, ki jih s svojimi vejami prehranjuje a. mesenterica inferior: COLON DESCENDENS,

COLON SIGMOIDEUM

37. Označi organe, ki jih s svojimi vejami prehranjuje a. iliaca interna: MIŠICE OB KOLČNEM SKLEPU,

GLUTEALNO PODROČJE

38. Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje: MIŠIC OB RAMENSKEM SKLEPU, ŽELODCA,

ZGORNJEGA DELA DVANAJSTNIKA

39. Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje: SPODNJE POLOVICE DVANAJSTNIKA, KOŽE

PRSNEGA KOŠA

40. A. mesenterica superior s svojimi vejami NE prehranjuje: ZGORNJE POLOVICE DVANAJSTNIKA,

SIGMOIDNEGA KOLONA, ZGORNJEGA DELA DANKE

41. A. mesenterica inferior s svojimi vejami NE prehranjuje: DVANAJSTNIKA, TREBUŠNE SLINAVKE,

TANKEGA ČREVESA, JETER

42. A. iliaca interna s svojimi vejami NE prehranjuje: SIGMOIDNEGA KOLONA, TANKEGA ČREVESA,

LEDVIC, ZGORNJEGA DELA DANKE

43. Aorta thoracica: POTEKA V ZADAJŠNJEM MEDPLJUČJU, PREHRANJUJE OSRČNIK, PRESTOPI

TREBUŠNO PREPONO V VIŠINI Th 12

44. Aorta thoracica s svojimi vejami prehranjuje: PLJUČA, MEDREBRNE MIŠICE, DOJKO

45. A. mesenterica superior s svojimi vejami prehranjuje: DEL TREBUŠNE SLINAVKE, SLEPO ČREVO

46. Aorta thoracica s svojimi vejami NE prehranjuje: TREBUŠNE SLINAVKE, SLEPEGA ČREVESA,

SIGMOIDNEGA KOLONA

47. A. mesenterica superior s svojimi vejami NE prehranjuje:PLJUČ, KOŽE PRSNEGA KOŠA, ORGANOV V

MALI MEDENICI, SIGMOIDNEGA KOLONA

48. Parne veje abdominalne aorte so: A. RENALIS, A. OVARICA, A. PHRENICA INFERIOR

49. Neparne veje abdominalne aorte so: A. MESENTERICA INFERIOR, TRUNCUS COELIACUS

50. Katera trditev NE velja za A. mesenterico superior: DESNA ARTERIJA JE VČASIH VEČJA KOT LEVA,

A. HEPATICA VČASIH LAHKO IZVIRA IZ ZGORNJE MEZENTERIČNE ARTERIJE

51. Katere vene tvorijo v. porto: V. LIENALIS, V. MESANTERICA SUPERIOR, V. GASTRICA SIN.

52. Označi arterije, ki prehranjujejo tanko črevo: A. MESANTERICA SUPERIOR, TRUNCUS COELIACUS

53. Označi organe, ki jih prehranjuje s svojimi vejami truncus coeliacus: JETRA, VRANICO, DUODENUM

54. Truncus coeliacus s svojimi vejami NE prehranjuje: ZGORNJE POVRŠINE TREBUŠNE PREPONE,

TRANSVERZALNEGA KOLONA, DESCENDENTNEGA KOLONA

55. Srce se prehranjuje: IZ VENČNIH ARTERIJ

56. Katera žila NI neposredna veja aorte: A. CAROTIS COMMUNIS DEX

57. Katere žile vsebujejo kri, bogato s kisikom: AORTA ASCENENS, V. PULMONALIS

58. Valva mitralis je med: LEVIM PREDDVOROM IN PREKATOM

59. Za vene velja: NJIHOVA STENA JE TANJŠA OD STENE ARTERIJE, IMAJO VEČJI PREMER OD

USTREZNIH ARTERIJ, IMAJO ZAKLOPKE, NE UTRIPLJEJO

60. Katera žila NI veja celiakalnega debla: A. MESANTERICA SUPERIOR, A. MESANTERICA INFERIOR,

A. SUPRARENALIS

61. Venska drenaža jeter poteka prek: JETRNIH VEN

62. V veno porto se združita: V. MESANTERICA SUPERIOR IN V. LIENALIS

63. Končni veji abdominalne aorte sta: A. ILIACA COMMUNIS DEX. IN SIN.

64. A. iliaca interna s svojimi vejami prehranjuje: MEDENIČNO DNO, MATERNICO

65. V. cava superior in inferior se izlivata v: DESNI PREDDVOR

66. Pljuča prehranjujejo: AA. BRONCHIALES, AORTA THORACICA

[wp_ad_camp_1]

67. Jajčnikov NE prehranjujejo: TRUNCUS COELIACUS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A. PHRENICA

INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR

68. Pljuč NE prehranjuje: TRUNCUS PULMONALIS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A. PHRENICA

INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR

69. Jajčnike prehranjuje: A. ILIACA INTERNA, A. OVARICA

70. Nadledvično žlezo prehranjujejo: AA. SUPRARENALES, A. RENALIS

71. Modo prehranjuje: A. TESTICULARIS

72. Pljuča prehranjujejo: AORTA THORACICA, AA. BRONCHIALES

73. Katera zaklopka ima dve loputki: MITRALNA, BIKUSPIDALNA

74. Maternico prehranjuje: VEJA NOTRANJE ILIAKALNE ARTERIJE, A. UTERINA

75. Spodnjo veno kavo sestavljata: V. ILIACA COMMUNIS DEX. IN SIN.

76. Želodec prehranjuje: VEJA CELIAKALNEGA DEBLA, VEJA A. HAEPATICE COMMUNIS

77. Zgornji del danke prehranjuje: A. MESENTERICA INFERIOR

78. Požiralnik prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, VEJE TORAKALNE AORTE

79. Jetra prehranjuje: VEJA CELIAKALNEGA DEBLA

80. Želodca NE prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. PHRENICA

INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR

81. Zgornji del danke NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA

INTERNA, AORTA THORACICA, A. PHRENICA INFERIOR

82. Požiralnika NE prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. SACRALIS

MEDIANA, A. PHRENICA SUPERIOR

83. Jeter NE prehranjuje: A. LIENALIS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, AORTA

THORACICA, A. MESENTERICA INFERIOR

84. Colon sigmoideum prehranjuje: A. MESENTERICA INFERIOR

85. Sečni mehur prehranjuje: VEJA NOTRANJE ILIAKALNE ARTERIJE

86. Sečni mehur NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. MESENTERICA SUPERIOR, A.

MESENTERICA INFERIOR, A. PHRENICA INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR

87. Aortna zaklopka: IMA TRI ŽEPKE, JE MED LEVIM PREKATOM IN AORTO

88. Slepo črevo prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR

89. Slepega črevesa NE prehranjuje: TRUNCUS COELIACUS, A. ILIACA INTERNA, A. PANCREATICA,

A. MESENTERICA INFERIOR, A. LIENALIS

90. Vranico prehranjuje: VEJA CELIAKALNEGA DEBLA

91. Vranice NE prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR, A. ILIACA INTERNA, A. MESENTERICA

INFERIOR, A. PHRENICA INFERIOR, A. PHRENICA SUPERIOR

92. Veje katerih arterij prehranjujejo organe v mali medenici: A. ILIACA INTERNA

93. Veje katerih arterij prehranjujejo osrčnik: AORTA THORACICA, A. PHRENICA SUPERIOR

94. Veje katerih arterij prehranjujejo zgornjo polovico dvanajstnika: TRUNCUS COELIACUS

95. Katera žila izhaja neposredno iz aortnega loka: A. CAROTIS COMMUNIS SIN., A. SUBCLAVIA SIN.,

TRUNCUS BRACHIOCEPHALICUS

96. Pljučne vene: PRENAŠAJO KRI, BOGATO S KISIKOM, SE IZLIVAJO V LEVI PREDDVOR

97. Truncus pulmonalis: IZHAJA IZ DESNEGA PREKATA, PRENAŠA VENOZNO KRI, SPRVA IZHAJA

PRED AORTO

98. Aorta ascendens: IZVIRA IZ BASE SRCA, NE ZAČETKU IZHAJA ZA PLJUČNIM DEBLOM, DESNO

OD NJE JE V. CAVA SUPERIOR

99. Cavum pericardii leži: MED EPIKARDIJEM IN SEROZNIM PERIKARDIJEM

100.Colon ascendes prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR

101.Spodnjo polovico dvanajstnika prehranjuje: A. MESENTERICA SUPERIOR

102.Organe v mediastinumu prehranjuje: AORTA THORACICA, A. PHRENICA SUPERIOR

103.Colon descendens prehranjuje: A. MESENTERICA INFERIOR

104.Kateri od naslednjih struktur po rojstvu atrofirata in postaneta fibrozni ligament: DUCTUS ARTERIOSUS

IN DUCTUS VENOSUS

105.Za umbilikalno veno velja naslednja trditev: PRINAŠA KRI, BOGATO SKISIKOM, V JETRNI LINI SE

ZDRUŽI Z LEVO VEJO PORTALNE VENE, PO ROJSTVU OBLITERIRA V LIGAMENT LIG. TERES

HEPATIS

106.Označi strukture fetalnega krvnega obtoka: DUCTUS ARTERIOSUS, FORAMEN OVALE, DUCTUS

VENOSUS, V. UMBILICALIS

107.Označi strukture fetalnega krvnega obtoka: AA. UMBILICALES, PLACENTA, DUCTUS VENOSUS,

TRUNCUS PULMONALIS

108.Označi strukturo v katero obliterira arteriozni duktus: ARTERIOZNI LIGAMENT

109.Mezgovne kapilare: SO ZGRAJENE IZ ENDOTELIJA, SE ZAČNEJO SLEPO V MEDCELIČNINI,

IMAJO VEČJI PREMER, KOT JE PREMER KRVNIH KAPILAR

110.Največji limfatični kanal v telesu je: DUCTUS THORACICUS

111.Katera trditev NE velja za vranico: NJEN PRODUKT SE IZLOČI V ŽELODEC SKOZI LIENALNI

DUKTUS

112.Katera trditev velja za prsni mezgovod: LATINSKO IME ZANJ JE DUCTUS THORACICUS, ZAČNE SE

V VIŠINI DRUGEGA LEDVENEGA VRETENCA

113.Katera trditev velja za desni mezgovod: IZLIVA SE V DESNO SUBKLAVIJSKO VENO, MERI

PRIBLIŽNO 1 CM, ZBIRA MEZGO IZ DESNEGA DELA PRSNEGA KOŠA

114.Katera trditev NE velja za mezgovod ductus thoracicus: ZBIRA MEZGO IZ DESNEGA ZGORNJEGA

UDA, ZAČNE SE V PRSNI VOTLINI

115.Katera trditev NE velja za mezgovod ductus lymphaticus dex.: ZAČNE SE V VIŠINI DRUGEGA

LEDVENEGA VRETENCA, ZBIRA MEZGO IZ ORGANOV V MEDENIČNI VOTLINI, JE NAJVEČJI

LIMFATIČNI KANAL, MERI 20 CM

116.Prsni mezgovod zbira mezgo iz: TREBUŠNE STENE POD POPKOM, LEVE POLOVICE GLAVE,

ORGANOV V TREBUŠNI VOTLINI

117.Desni mezgovod zbira mezgo iz: DESNE POLOVICE GLAVE, DESNE POLOVICE VRATU, DESNEGA

ZGORNJEGA UDA

118. Označi strukture bezgavk: VAS EFFERENS, SEPTA

119.Med limforetikularno tkivo prištevamo: VRANICO, PIŽELJC, KOSTNI MOZEG, BEZGAVKE

120.Označi strukture vranice: HILUS, BELA PULPA, SINUSOID

121.Za zdravo vranico velja naslednja trditev: LEŽI VZDOLŽ DESETEGA REBRA, OVIJA JO FIBROZNA

KAPSULA

122.Latinsko ime za limfatične vozličke je: NODUS LYMPHATICUS

DIHALA – RESPIRATORNI APARAT

1. Deli respiratornega aparata so: SINUS FRONTALIS, PHARYNX, CAVUM NASI, LARYNX,

BRONCHUS PRINCIPALIS DEX.

2. Označi strukture zunanjega nosu: NARES, ALAE NASI, DORSUM

3. Kosti, ki gradijo nosno votlino, so: SITKA, RALO, ČELNICA, NEBNICA

4. Označi strukture nosne votline: SEPTUM NASI, CONCHA NASALIS INFERIOR, LAMINA CRIBROSA,

MEATUS NASI

5. Nosni pretin tvori: VOMER, LAMINA PERPENDICULARIS SITKE

6. Svod nosne votline tvorijo naslednje kosti: NOSNICA, ZAGOZDNICA, ČELNICA

7. Dno nosne votline tvorijo naslednje kosti: ZGORNJA ČELJUSTNICA, NEBNICA

8. Stranske stene nosne votline gradijo naslednje kosti: MAXILLA, CANCHA NASALIS INFERIOR, OS

ETHMOIDALE

9. Nosni pretin tvorijo naslednje kosti: SITKA, RALO

10. Respiratorni epitelij: JE VEČVRSTNI VISOKOPLAZMATSKI, IMA MIGETALKE

11. Kosti, ki so pnevmatizirane, so: MAXILLA, MASTOIDNI ODRASTEK SENČNICE, SITKA

12. Etmoidalni sinus se odpira: POD ZGORNJO ŠKOLJKO, POD SREDNJO ŠKOLJKO

13. Označi strukture v katere se odpira frontalni sinus: OČESNA VOTLINA

14. Sfenoidalni sinus se odpira: NAD ZGORNJO NOSNO ŠKOLJKO

15. Označi strukture v katere se odpira maksilarni sinus: HODNIK POD SREDNJO NOSNO ŠKOLJKO,

MEATUS NASI MEDIU

16. Celice bradavičarja se odpirajo: V BOBNIČNO VOTLINO

17. Larynx leži: V SREDNJEM DELU VRATU, OD TELESA 4 DO TELESA 6 VRATNEGA VRETENCA,

PRED ŽRELOM

18. Ogrodje grla sestavljajo: CARTILAGO CRICOIDEA, CARTILAGO EPIGLOTTICA, CARTILAGO

THYROIDEA

19. Prominentia laryngea je: ADAMOVO JABOLKO, OSTRI KOT ŠČITASTEHA HRUSTANCA

20. Hrustanci grla so: PIRAMIDASTI HRUSTANEC, ŠČITASTI HRUSTANEC, ARITENOIDNI

HRUSTANEC, KRIKOIDNI HRUSTANEC, POKLOPEC

21. Označi strukture, ki se NE nahajajo v zadajšnjem medpljučju: ARCUS AORTAE, V. BRACHICEFALICA

DEX., TRACHEA

22. Pljuča prehranjujejo: AA. BRONCHIALES, AORTA THORACICA

23. Plica vocalis poteka: S ŠČITASTEGA DO PIRAMIDASTEGA HRUSTANCA

24. Plica vocalis je: GLASILKA, SLUZNIČNA GUBA

25. Glasilki tvori: M. VOCALIS, LIG. VOCALE, SLUZNICA

26. Epitelij, ki pokriva glasilke, je: VEČSKLADNI PLOŠČATI

27. Označi strukture laringealne votline: VENTICULUS, SACCULUS, VESTIBULUM, PLICA

VESTIBULARIS

28. Sapnik poteka: PRED POŽIRALNIKOM, OD 6 VRATNEGA DO 4 PRSNEGA VRETENCA

29. Bifurcatio trachaea leži: ZA AORTNIM LOKOM, V VIŠINI TELESA 4 PRSNEGA VRETENCA

30. Epitelij, ki pokriva sapnik, je: VEČVRSTNI VISOKOPLAZMATSKI, OPREMLJEN Z MIGETALKAMI

31. V žlebu med požiralnikom in sapnikom poteka: N. LARYNGEUS RECURRENS

32. Označi strukture, ki se NE nahajajo v zadajšnjem medpljučju: AORTA ASCENDENS, V.CAVA

SUPERIOR

33. Največji hrustanec grla je: CARTILAGO THYROIDEA

34. Katera struktura je del dihalnega in prebavnega trakta: PHARYNX

35. Označi strukture, ki se NE nahajajo v zadajšnjem medpljučju: V. BRACHIOCEFALICA SIN.,

PERICARDIUM, V. CAVA INFERIOR, KONČNI DEL VENE V. AZYGOS

36. Katera struktura zapira vhod v respiratorni trakt pri požiranju: EPIGLOTTIS

37. Označi strukture mediastinuma: THYMUS, COR, ARCUS AORTAE, ESOPHAGUS, TRACHEA, VSI

ZGORAJ OMENJENI ORGANI

38. Za cartilago thyroideo velja: IMA IZBOKLINO PROMINENTIA LARYNGEA, SESTAVLJA OGRODJE

GRLA, ZGRAJEN JE IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

39. Za cartilago thyroideo velja: SESTAVLJEN JE IZ DVEH PLOŠČ, IMA ROGOVA CORNU INFERIUS ET

SUPERIUS

40. Cartilago thyroidea ima naslednje značilnosti: SE STKA V SKLEPU Z OBROČASTIM HRUSTANCEM

41. Cartilago thyroidea ima naslednje značilnosti: JE NEPAREN, ZGRAJEN IZ HIALINE

HRUSTANČEVINE

42. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti: SESTAVLJA OGRODJE GRLA, LEŽI POD ŠČITASTIM

HRUSTANCEM, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

43. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti: IMA OBLIKO PEČATNEGA PRSTANA

44. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti: SPREDAJ JE NIŽJI IN ZADAJ VIŠJI, LEŽI POD

PIRAMIDNIM HRUSTANCEM

45. Cartilago cricoidea ima naslednje značilnosti: JE NEPAREN, ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

46. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti: JE PAREN, SESTAVLJA OGRODJE GRLA, JE DELNO

ZGRAJEN IZ HIALINE HRUSTANČEVINE

47. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti:IMA OBLIKO PIRAMIDE, JE DELNO SESTAVLJENJE

IZ ELASTIČNE HRUSTANČEVINE

48. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti: SE STIKA V SKLEPU Z OBROČASTIM

HRUSTANCEM, JE PAREN

49. Cartilago arytenoidea ima naslednje značilnosti: IMA ODRASTEK PROCESSUS VOCALIS, IMA ŠTIRI

PLOSKVE, JE DELNO ZGRAJEN JE IZ ELASTIČNE HRUSTANČEVINE, JE DELNO ZGRAJEN IZ

HIALINE HRUSTANČEVINE

50. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti: LEŽI NAD VHODOM V GRLO, SESTAVLJA OGRODJE

GRLA

51. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti: S PROSTIM ROBOM JE NAGNJEN NAVZAD IN

NAVZGOR, SESTAVLJEN JE IZ ELASTIČNE HRUSTANČEVINE

52. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti: IMA OŽINO CARINA EPIGLOTTICA

53. Cartilago epiglottica ima naslednje značilnosti: JE NEPAREN, V SREDIN JE ZADEBELJEN V GREBEN,

ZGRAJEN JE IZ ELASTIČNE HRUSTANČEVINE

54. Razporeditev pljučnih režnjev je naslednja: TRIJE NA DESNI STRANI IN DVA NA LEVI

55. Radix pilmonalis sestavljajo: BRONCHUS PRINCIPALIS, A. PULMONALIS, VV. BRONCHIALES

56. Pljučni koren sestavljajo: ENA PLJUČNA ARTERIJA, DVE PLJUČNI VENI, SAPNICA

57. Sapnica se razcepi na: DESNI SRANI NA TRI VEJE, LEVI STRANI NA DVE VEJI

58. Respiratorni bronhioli so zgrajeni iz: RESPIRATORNEGA EPITELIJA, GLADKEGA MIŠIČJA

59. Pljučni mešički imajo: ENOSKLADNI PLOŠČATI EPITELIJ, BOGATO MREŽO KRVNIH KAPILAR

60. Lobarne veje sapnice so zgrajene iz: GLADKEGA MIŠIČJA, RESPIRATORNEGA EPITELIJA,

HRUSTANČNEGA TKIVA

61. Spodnja meja pljuč sega: V AKSILARNI ČRTI DO 8. REBRA, OD PRSNICI DO 6. REBRA

62. Označi strukture pljuč: LOBUS SUPERIOR, HILUS, FACIES MEDIASTINALIS

63. Pljuča so zgrajena iz: VEZIVA, BRONHIALNEGA VEJEVJA, HRUSTANČNEGA TKIVA

64. Katera struktura NI serozna mrena: PIA, GLIA

65. Kateri organ razdeli medpljučje v sprednji in zadajšnji del: TRACHEA

66. Recessus pleurae je žep med: DELI STENSKE POPRSNICE

67. V sprednjem medpljučju so: SRCE, KONČNI DEL VENE V. AZYGOS, THYMUS

68. V sprednjem medpljučju so: AORTA ASCENDENS, V. CAVA SUPERIOR

69. V sprednjem medpljučju so: V. BRACHIOCEFALICA SIN., OSRČNIK, V.CAVA INFERIOR, KONČNI

DEL VENE V. AZYGOS

70. V sprednjem medpljučju so:ARCUS AORTAE, V. BRACHIOCEFALICA DEX.

71. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: ŽELODEC, SAPNIK, POŽIRALNIK

72. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: MEDREBRNE ARTERIJE, PRSNI MEZGOVOD, V.

HEMIAZYGOS, N. VAGUS

73. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: NN. SPLANCHNICI, AORTA DESCENDENS

74. V sprednjem medpljučju se NE nahajajo: BRONHIALNE ARTERIJE, SAPNIK, TRUNCUS

SYMPATICUS, V. HEMIAYZGOS

75. V zadajšnjem medpljučju so: MEDREBRNE ARTERIJE, PRSNI MEZGOVOD, V. HEMIAYZGOS, N.

VAGUS

76. V zadajšnjem medpljučju so: POŽIRALNIK, V. AZYGOS

77. V zadajšnjem medpljučju so: NN. SPLANCHNICI, AORTA DESCENDENS

78. V zadajšnjem medpljučju so: BRONHIALNE ARTERIJE, TRUNCUS SYMPATICUS, V. HEMIAYZGOS

79. V zadajšnjem medpljučju se NE nahajajo: SRCE, ŽELODEC, TRACHEA, THYMUS

SEČILA – UROPOETIČNI APARAT

1. Ledvica leži: EKSTRAPERITONEALNO, V VIŠINI PRVIH LEDVENIH VRETENC, OB HRBTENICI

2. Desna ledvica leži: NIŽE OD LEVE ZARADI JETER, POLOŽAJ LEDVIC SE SPREMINJA

3. Velike ledvične čašice imenujemo: CALICESRENALES MAJORES

4. Ledvične cevčice imenujemo: TUBULI RENALIS

5. Latinsko ime za sečevod je: URETER

6. Pelvis renalis je latinsko ime za: LEDVIČNI MEH

7. Vdolbina med sečnim mehurjem in maternico je: EXAVATIO VESICOUTERINA

8. Latinsko ime za špranjo v ledvični lini je: SINUS RENALIS

9. Označi strukture nefrona: VAS AFFERENS, MALPIGIJEVO TELESCE, HENLEJEVA PENTLJA, VAS

AFFERENS

10. Latinsko ime za vrhove ledvičnih piramid je: PAPILLAE RENALES

11. Katera struktura NI del ženskega urinarnega trakta: SALPINX

12. Katera trditev NE velja za ureter: LEŽI INTRAPERITONEALNO

13. Prostor med sečnim mehurjem in simfizo je: SPATIUM RETROPUBICUM

14. Kateri organ lahko ob hipertrofiji zapre izhod urina iz sečnega mehurja: PROSTATA

15. Označi pravilno trditev za ledvico: JE PAREN ORGAN, LEŽI PRIBLIŽNO V VIŠINI PRVIH DVEH

LEDVENIH VRETENC, OVIJA JO MOČNA VEZIVNA OVOJNICA

16. Označi strukture ledvice: CORTEX, MEDULLA, PIRAMIDE

17. Osnovna funkcionalna in gradbena enota ledvic je: NEPHRON

18. Latinsko ime za odvodno arteriolo glomerula je: VAS EFFERENS

19. Glomerulus obdaja: BOWMANNOVA KAPSULA, CAPSULA GLOMERULI

20. Vdolbina med sečnim mehurjem in danko je: EXCAVATIO RETROVESICALIS

21. Latinsko ime za ledvični meh je: PELVIS RENALIS

22. Za desno ledvico velja, da: SPREDAJ SE JI PRILAGAJAJO JETRA, LEŽI NIŽE OD LEVE

23. Ledvica je: RETROPERITONALNI ORGAN, OVITA Z MOČNO VEZIVNO OVOJNICO, BOGATO

PREKRVAVLJENA, OB HRBTENICI

24. Nephron je: OSNOVNA ENOTA LEDVIC, V SREDICI IN SKORJI

25. Ureter: IMA V SREDINI MNOGO GLADKEGA MIŠIČJA, JE POKRIT S PREHODNIM EPITELJEM,

OD ZUNAJ GA OBDAJA PLAST VEZIVA

26. Vas afferens je latinsko ime za: DOVODNO ARTERIOLO V GLOMERULUSU

27. Carpusculum renis: JE LATINSKO IME ZA MALPIGHIJEVO TELESCE, LEŽI V LEDVIČNI SKORJI

28. Sečni mehur leži: V SPREDNJEM DELU MEDENIČNE VOTLINE, ZA SIMFIZO

29. Urethra je latinsko ime za: SEČNICO

30. Medulla renis je: LATINSKO IME ZA LEDVIČNO SREDICO, PROGASTEGA VIDEZA, ZGRAJENA IZ

PIRAMID

31. Cortex renis je: ZRNATEGA VIDEZA, LATINSKO IME ZA LEDVIČNO SKORJO, NA OBODU

LEDVIC

32. Označi strukture sečnega mehurja: CORPUS, APEX, FUNDUS

33. Vesica urinaria ima: PREHODNI EPITELIJ, TRI PLASTI GLADKEGA MIŠIČJA

34. Označi strukture sečnega mehurja: TRIGONUM VASICAE, OBLITERIRAN URAHUS, CORPUS

35. Excavatio rectovesicalis je prostor: MED DANKO IN SEČNIM MEHURJEM

36. Sečni mehur: LEŽI EKSTRAPERITONEALNO, LEŽI SUBPERITONEALNO, JE MESTOMA POKRIT S

PERITONEJEM, LEŽI PREPERITONEALNO

37. Spatium retropubicum: LEŽI ZA SIMFIZO, LEŽI PRED SEČNIM MEHURJEM, GA IZPOLNJUJE

MAŠČOBNO TKIVO, GA IZPOLNJUJEJO VENE

38. Excavatio vesicouterina je prostor: MED SEČNIM MEHURJEM IN MATERNICO

39. Urethra je latinsko ime za: SEČNICO

40. Ženska sečnica: JE KRAJŠA OD MOŠKE SEČNICE, POTEKA V SPREDNJI STENI NOŽNICE

41. Urethra feminina: JE DOLGA 4 cm, SE ZAČNE Z USTJEM OSTIUM URETHRAE INTERNUM, NJENA

MIŠIČNA PLAST VSEBUJE MNOGO ELASTIČNEGA TKIVA

42. Epitelij sečnice: JE PREHODNEGA TIPA

43. Ureter je latinsko ime za: SEČEVOD

44. Sphincter urethrae internus je: IZ GLADKEGA MIŠIČJA, LATINSKO IME ZA NOTRANJI SFINKTER

SEČNICE

45. Označi strukture ledvice: CAPSULA FIBROSA, MALPIGHIJEVO TELESCE

46. Označi strukture sečnega mehurja: TRIGONUM VESICAE, LIG. UMBILICALE MEDIANUM

47. Označi strukture moške sečnice: M. SPHINCTER URETHRAE EXTERNUM, OSTIUM URETHRAE

INTERNUM, OSTIUM URETHRAE EXTERNUM

48. Sečevod poteka: RETROPERITONEALNO, V MEDENICI, OB STRANSKI STENI MEDENICE

49. Ureter ima: PREHODNI EPITELIJ, DEBELO PLAST GLADKEGA MIŠIČJA, VEZIVNO ELASTIČNO

ADVENTICIJO

50. Število klinično pomembnih ožin sečevoda je: TRI

51. Katera struktura je ekstraperitonealna: LEDVICA, NADLEDVIČNA ŽLEZA, SEČEVOD, TREBUŠNA

SLINAVKA

52. Katera trditev NE velja za ledvico: LEŽI V MALI MEDENICI

53. Ožine sečevoda so na naslednjih mestih: OB IZSTOPU IZ NADLEDVIČNEGA MEHA, OB VHODU V

MEDENICO, OB VHODU V SEČNI MEHUR, NA VSEH ZGORAJ OMENJENIH MESTIH

54. V trebušni votlini, desni sečevod križa: KOREN OPORKA, GONADNE ŽILE55. Označi strukture, ki jih križa sečevod v medenici: DUCTUS DEFERENS, A. UTERINA

56. Parne strukture so: REN, PELVIS RENALIS, URETER

57. Neparne strukture so: URETHRA MASCULINA, VESICA URINARIA, URETHRA FEMININA

MOŠKA SPOLOVILA – MOŠKI GENITALNI APARAT

1. Označi strukture interstijskega tkiva moda: BOGATA KAPILARNA MREŽA, VEZIVNO TKIVO,

LEYDIGOVE CELICE

2. Leydigove celice: SO ENDOKRINA ŽLEZA, IZLOČAJO TESTOSTERON, IMAJO BOGATO MREŽO

GLADKEGA ENDOPLAZMATSKEGA RETIKULUMA

3. Modo je: ENDOKRINA ŽLEZA, EKSOKRINA ŽLEZA, SEKUNDARNO INTRAPERITONEALNI

ORGAN, PRIMARNO EKSTRAPERITONEALNI ORGAN

4. Ovojnice moda so: TUNICA ALBUGINEA, TUNICA DARTOS, TUNICA VAGINALIS TESTIS

5. Označi strukture testisa: RETE TESTIS, TUBULI SEMINIFERI, LOBULI

6. Spermatogeneza je možna: OB VISOKI STAROSTI, OD PUBERTETE DALJE

7. Sertolijeve celice: SO V CEVKAH TUBULI SEMINEFERI, SO OPORNE CELICE

8. Semenčice: SE RAZVIJEJO V ZVITIH CEVKAH MODA, SO SHRANJENE V OBMODKU, SO

SHRANJENE V SEMENJAKU

9. Scrotum je zgrajen iz: FASCIJE TREBUŠNIH MIŠIC, SEROZNE MRENE, PIGMENTIRANE KOŽE

10. Označi strukture modnika: TUNICA DARTOS, TUNIVA VAGINALIS TESTIS, FASCIA

SUPERFICIALIS

11. Označi strukture prostate: APEX, LOBUS DEX., LOBUS SIN

12. Obsečnica: LEŽI POD SEČNIM MEHURJEM, IZLOČA ALKALEN MEDIJ, JE POD VPLIVOM

TESTOSTERONE, VSEBUJE TUBULOALVEOLARNE ŽLEZE

13. Prostata: VSEBUJE GLADKO MIŠIČNO TKIVO, IMA TRDO KONSISTENCO, VSEBUJE VEZIVNO

TKIVO, LAHKO VSEBUJE KONKREMENTE

14. Prostata:OBDAJA DEL SEČNICE, LEŽI ZA SPODNJIM ROBOM SIMFIZE, LEŽI NA MEDENIČNI

PREPONI

15. Vesicula seminalis: IMENUJEMO JO SEMENJAK, IZLIVA SE V SEMENOVOD, IMA VIDEZ

MEHURČKA

16. Semenjak: JE PARNA ŽLEZA, NJEGOV IZLOČEK VSEBUJE MNOGO SLADKORJA, LEŽI

LATERALNO OD AMPULE SEMENOVODA

17. Obsečnica izloča: ALKALEN LEPLJIV IZLOČEK, UGODEN MEDIJ ZA SEMENČICE

18. Epididymis je latinsko ime za: OBMODEK

19. Označi strukture obmodka: CAPUT, DUCTUS EPIDIDYMIDIS, CAUDA

20. Latinsko ime za semenovod je: DUCTUS DEFERENS

21. Ductus deferens: POTEKA SKOZI INGVINALNI KANAL, KRIŽA SEČEVOD, SE ŠIRI V AMPULO

22. Semensko povesmo sestavljajo: SEMENOVOD, V. TESTICULARIS, M. CREMASTER

23. Moška sečnica: POKRIVA JO PREHODNI EPITELIJ, POTEKA SKOZI CORPUS SPONGIOSUM PENIS

24. Izvodilce žleze glandula bulbourethralis se odpira v: SPONGIOZNI DEL SEČNICE

25. Glandula bulbourethralis: NJENO IZODILO SE ODPIRA V SEČNICO, LEŽI V MEDENIČNI PREPONI

26. Moška sečnica je: dolga približno 25 CM, daljša od ženske sečnice

27. Moška sečnica poteka skozi: OBSEČNICO, MOŠKI SPOLNI UD, MEDENIČNO PREPONO

28. Odseki sečnice so: PARS DIAPHRAGMATICA, PARS SPONGIOSA, PARS INTRAMURALIS, PARS

PROSTATICA

29. Ožine moške sečnice so: OSTIUM URETHRAE INTERNUM, OSTIUM URETHRAE EXTERNUM,

PARS DIAPHRAGMATICA, PARS INTRAMURALIS

30. Pars diaphragmatica moške sečnice: JE OZKI DEL SEČNICE

31. Pars prostatica moške sečnice: v ta odsek se odpira: BRIZGNIK

32. Pars spongiosa moške sečnice poteka: V BRECULU SEČNICE

33. Spongiozni del moške sečnice: JE NAJDALJŠI ODSEK SEČNICE, VANJ SE ODPIRA ŽLEZA

GLANDULA BULBOURETHRALIS, GLAVICA SPOLNEGA UDA IMA RAZŠIRJEN PREDEL FOSSA

NAVICULARIS

34. Bracilno tkivo gradijo: CAVERNAE, GLADKO MIŠIČJE, RAZTEGLJIVI KRVNI PROSTOR

35. Za corpus spongiosus so značilni: CORONA GLANDIS, GLANS PENIS, BULBUS PENIS

36. Za corpus cavernosus so značilni: CRURA PENIS

37. Koža, ki pokriva spolni ud: DELA DUPLIKATURO, NIMA MAŠČEVJA V PODKOŽJU, V SREDINI JO

VEŽE Z GLAVICO PENISA FRENULUM

38. Cevka , ki vodi semenčice do sečnice in je nadaljevanje cevke obmodka, se imenuje: DUCTUS DEFERENS

39. Obsečnica: OBDAJA PROKSIMALNI ODSEK SEČNICE, LEŽI POD SEČNIM MEHURJEM, POČIVA

NA MEDENIČNI PREPONI, SPREDAJ MEJI NA SIMFIZO

40. Označi strukture moškega spolnega uda: CRURA PENIS, CAVERNAE, PREPUTIUM

41. Ductus ejaculatorius je del: SEMENOVODA

42. Corona glandis je del: MOŠKEGA SPOLNEGA UDA

43. Označi strukturo katere del je pars intramuralis je del: URETHRAE

44. Označi strukturo, ki jo obdaja tunica vaginalis: TESTIS

45. Označi strukture obmodka: CAUDA, DUCTUS EPIDIDYMIDIS, CAPUT

46. Označi strukture prostate: APEX, BASIS, LOBUS DEX.

47. Corpora cavernosa gradijo: MOŠKI SPOLNI UD, ŠČEGETAVČEK

48. Pri modniku je fascia superficialis: TIK POD KOŽO, NADALJEVANJE FASCIJE TREBUŠNE STENE,

TUDI ZGRAJENA IZ GLADKEGA MIŠIČJA

49. Preputium je guba: KOŽE, je del: PENISA

50. Septula testis so zgrajena iz: ČVRSTEGA VEZIVA

51. Označi strukture modnika: TUNICA VAGINALIS TESTIS, TUNICA DARTOS, FASCIA

SUPERFICIALIS, INTEGUMENTUM COMMUNE

52. Označi strukturo katere del je pars prostatica: URETHRA

53. Tunica dartos gradi: MODNIK

54. Pomožne spolne žleze pri moškem so: OBSEČNICA, SEMENJAK, BULBOURETRALNA ŽLEZA

55. Pomožne spolne žleze pri moškem: PROIZVAJAJO MEDIJ, V KATEREM PLAVAJO SEMENČICE

56. Fossa navicularis je del: MOŠKE SEČNICE

57. Rete testis je del: MODA

58. Pars diaphragmatica je del: MOŠKE SEČNICE

59. Ductus epididymidis je del: OBMODKA

60. Frenulum preputii je del: MOŠKEGA SPOLNEGA UDA

61. Fascia superficialis modnika gradi: MEDIANI PRETIN, KI RAZDELI MODNIK V DVA PROSTORA,

vsebuje: FASCIO TREBUŠNE STENE, TUNICO DARTOS

62. Označi strukturo za katero so značilni levi, desni in srednji reženj: PROSTATA

63. Corpus spogiosum gradi: MOŠKI SPOLNI UD

64. Parni deli moški spolovil so: MODO, SEMENJAK, OBMODEK, BULBOURETRALNA ŽLEZA

65. Neparna dela moški spolovil sta: OBSEČNICA, SPOLNI UD

ŽENSKA SPOLOVILA – ŽENSKI GENITALNI APARAT

1. Ovarium: JE GONADA, IZLOČA ŽENSKE SPOLNE HORMONE, V NJEM DOZOREVAJO JAJČECA

2. Jajčnik deklice pred puberteto: JE GLADEK, IMA PRIMARNE FOLIKLE

3. Za pri primordialne folikle je značilno: NJIHOVO ŠTEVILO JE ŽE DOLOČENO OB ROJSTVU, V

PLODNEM OBDOBJU JIH DOZORI LE NEKAJ STO, RAZVIJEJO SE V EMBRIONALNI DOBI

4. Označi strukture GRAFFOVEGA FOLIKLA: LIQUOR FOLLICULI, CORONA RADIATA, THECA

EXTERNA, MEMBRANA GRANULOSA, THECA INTERNA

5. Corpus luteum nastane: PO OVULACIJI, IZ EPITELIJA TERCIARNEGA FOLIKLA, IZ MEMBRANE

GRANULOZE

6. Corpus luteum: IMA RUMENO BARVO, VSEBUJE LIPOIDNO SNOV, JE NAJVEČJI V NOSEČNOSTI,

IZLOČA PROGESTERON, IZLOČA ESTROGEN

7. Ovarium leži: INTRAPERITONEALNO, V KOTANJI FOSSA OVARICA, OB RAZCEPIŠČU ARTERIJE

ILIACA COMMUNIS, NA LATERALNI STENI MEDENICE

8. Perineum je latinsko ime za: PRESREDEK

9. Vezi jajčnika so: LIG. OVARII PROPRIUM, MESOVARIUM

10. Lig. Suspensorium ovarii veže: TUBARNI POL JAJČNIKA NA LATERALNO MEDENIČNO STENO

11. Tuba uterina je: SALPINX, JAJCEVOD

12. Lig. Ovarii proprium veže: MATERNIČNI POL JAJČNIKA NA MATERNICO

13. Označi strukture jajčnika: HILUS, MARGO LIBER, EXTREMITAS UTERINA

14. Označi strukture jajčnika: MAGRO MESOVARICUS, HILUS, FOLIKLI

15. Označi strukture jajcevoda: INFUNDIBULUM, OSTIUM UTERINUM, ISTHMUS

16. Označi strukture jajcevoda: OSTIUM OBDOMINALE, PLICAE, TUBARIAE, FIMBRIAE

17. Označi strukture maternice: FUNDUS, PORTIO, CERVIX

18. Označi strukture maternice: ISTHMUS, CANALIS CERVICIS, FUNDUS, PORTIO

19. Označi strukture nožnice: HYMEN, FORNIX, RUGAE

20. Označi strukture nožnice: RUGAE, PARIES PASTERIOR, FORNIX

21. Označi strukture ženskega srama: MONS VENERIS, RIMA PUDENDI, CLITORIS

22. Označi značilnosti vagine: VEČSKLADNI PLOŠČATI EPITELIJ, EPITELIJSKE CELICE BOGATE Z

GLIKOGENOM, RUGEA, HYMEN

23. Cervix je del: MATERNICE

24. Kateri organ NI del ženskih spolovil: URETHRA

25. Oplojeno jajčece se normalno ugnezdi v : MATERNICI

26. Oocit nastane v: JAJČNIKU

27. Katera struktura NI del jajčnika: OSTIUM UTERINUM, PORTIO

28. Katera struktura NI del jajcevoda: FUNDUS, RUGAE

29. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri maternici: GLANDULA VESTIBULARIS MAJOR, AMPULLA,

FIMBRIAE

30. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri jajcevodu: BARTHOLINIJEVE ŽLEZE, MONS PUBIS, RUGAE

31. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri ženskem sramu: ISTHMUS, FOLIKLOV EPITELIJ, CORPUS

ALBICANS

32. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri nožnici: PERIMETRIUM, CRURA CLITORIDIS, FIMBRIAE

TUBAE, PREPUTIUM

33. Označi strukture, ki jih opisujemo pri nožnici: GLANDULAE VESTIBULARES MINORES, RUGAE

34. Označi strukture, ki jih NE opisujemo pri jajčniku: PARS UTERINA, OSTIUM UTERI INTERNUM,

ISTHMUS TUBAE, RUGAE, CERVIX

35. Označi strukture, ki NISO serozna mrena: LIG. TERES UTERI, LIG. RECTOUTERINUM

36. Perineum: POTEKA PRI ŽENSKAH OD ANALNE DO UROGENITALNE ODPRTINE, JE KOŽNO

PODROČJE, JE PRI ŽENSKAH OŽJI KOT PRI MOŠKIH, POTEKA PRI MOŠKIH OD ANALNE

ODPRTINE DO KORENA MODNIKA

37. Pri menstruacijskem ciklusu je faza sekrecije: TAKOJ PO OVULACIJI, FAZA RAZRAŠČANJA ŽLEZ V

ENDOMETRIU, FAZA KO SE PRIPRAVI MATERNICA ZA VGNEZDENJE JAJČECA

38. Veži, ki vežejo maternico so: LIG. VESICOUTERINUM, LIG. TERES UTERI, LIG. SACROUTERINUM,

LIG. LATUM UTERI

39. Vezi, ki vežejo jajčnik so: LIG. OVARII PROPRIUM, LIG. SUSPENSORIUM OVARI

40. Vez, ki veže jajcevod na ligament lig latum uteri, je: MESOSALPINX

41. Struktura, ki NI del maternice je: TUNICA ALBUGINEA

42. Faze menstuacijskega ciklusa so: MENSES, OVULACIJA, REPARACIJA, PROLIFERACIJA,

SEKRECIJA

43. Označi strukture, ki jih pri jajčniku NE opisujemo: PARS BASALIS, PARS FUNCTIONALIS,

PERIMETRIUM, ENDOMETRIUM

KOŽA – INTEGUMENTUM COMMUNE

1. Dejavniki ki vplivajo na barvo kože so: DEBELINA POROŽENELE PLASTI, KOLIČINA KOŽNEGA

BARVILA, PREKRVLJENOST, PROSOJNOST

2. Plasti kože so: SUBCUTIS, CORIUM, EPIDERMIS, DERMIS

3. Označi strukture kože: PAPILLAE, STRATUM GEMINATIVUM, MELANOCITI, PILI, KERATINOCITI

4. Epidermis je latinsko ime za: VRHNJICO

5. Vrhnjica kože ima: VEČSKLADNI PLOŠČATI EPITELIJ

6. Epidermis: VSEBUJE MELANOCITE, GENERIRA DLAKE, VSEBUJE KARATINOCITE

7. Corium je: DEBELEJŠI OD VRHNJICE, MREŽA VEZIVNIH VLAKEN

8. Dermus je latinsko ime za: USNJICO

9. Subcutis je: SININIM ZA PANNICULUS ADIPOSUS, LATINSKO IME ZA PODKOŽJE

10. Najdebelejša koža je na: VOLARNI STRANI ROKE, PLANTARNI STRANI NOGE, NA HRBTU

11. Vrhnjica ima: MELANOCITE, KERATINOCITE

12. V epidermisu opisujemo: POROŽENELE PLOŠČATE CELICE, IZVODILA ZNOJNIC, MELANIN,

ZARODNE CELICE

13. Stratum corneum vsebuje: PLOŠČATE CELICE BREZ JEDRA, KERATIN, POROŽENELE CELICE,

CELICE KI SE NENEHNO LUŠČIJO

14. Barva kože je odvisna od: ZUNANJE TEMPERATURE, PREKRVAVLJENOSTI, KOŽNEGA

PIGMENTA, KOLIČINE HEMOGLOBINA V KRVI, DEBELINE KOŽE

15. V dermisu so: LASNI FOLIKLI, FOJNICE, ZNOJNICE, NEUREJENA VEZIVNA VLAKNA, ČUTILNE

CELICE

16. Elastična vlakna kože so: V DERMISU, V STAROSTI MANJ ELASTIČNA

17. Derivati vrhnjice so: DLAKE, NOHTI, ZNOJNICE, LOJNICE, DIŠAVNICE

18. Lojnice so: HOLOKRINE ŽLEZE, NAVADNO OB LASNEM FOLIKLU, POD VPLIVOM SPOLNIH

HORMONOV

19. Znojnice so: RAZPOREJENE SKORAJ PO VSEM TELES, TUBULARNE ŽLEZE, MEROKRINE ŽLEZE

20. Dišavnice so: V PAZDUHI, FUNKCIONALNE ŠELE PO PUBERTETI

21. Za glandulae sudoriferae velja: DA SO ŽLEZE ZNOJNICE, NAJDEMO JIH PO VSEJ KOŽI, IZVODILO

VODI NA POVRŠINO KOŽE

22. Za glandulae sudoriferae velja: NAJVEČ JIH JE NA DLANEH IN PODPLATIH, NIMAJO POVEZAVE Z

LASNIM MEŠIČKOM

23. Za glandulae sebaceae velja: NA DLANEH IN PODPLATIH JIH NI, SO ŽLEZE LOJNICE, V GLAVNEM

IZLOČAJO V LASNI FOLIKEL

24. Za glandulae sebaceae velja: LEŽE OB LASNEM MEŠIČKU, NAJDEMO JIH V ZUNANJEM

SLUHOVODU

ENDOKRINE ŽLEZE – GLANDULAE SINE DUCTIBUS

1. Možganski privesek: JE POVEZAN S HIPOTALAMUSOM PREK INFUNDIBULUMA, JE NADREJENA

ENDOKRINA ŽLEZA

2. Označi strukture nadledvične žleze: GLOMERULOZNA PLAST, MREŽASTA PLAST, HILUS,

SREDICA

3. Ščitnica: NJENA GRADBENA ENOTA JE FOLIKEL

4. Corpus pineale: V STAROSTI KALCINIRA, GA OVIJA OVOJNICA PIA MATER, LEŽI NAD

VHODOM V MOŽDANSKI VODOVOD, IZLOČA MELATONIN

5. Latinsko ime za obščitnico je: GLANDULA PARATHYROIDEA

6. Hypophysis je latinsko ime za: MOŽGANSKI PRIVESEK

7. Glandula thyroidea je latinsko ime za: ŠČITNICO

8. Corpus pineale je latinsko ime za: ČAŠARIKO

9. Med parne endokrine žleze uvrščamo: NADLEDVIČNO ŽLEZO, MODO

10. Med neparne endokrine žleze uvrščamo: TREBUŠNO SLINOVKO, ŠČITNICO, ČEŠARIKO

11. Označi strukture češarike: EPIFIZNI PESEK

12. Označi strukture oz. sestavine ščitnice: KOLOID, LOBUS SIN., FOLIKEL, FOLIKULARNE CELICE

13. Označi strukture ščitnice: VČASIH LOBUS PYRAMIDALIS, SEPTA, DUCTUS THYROGLOSUS PRI

EMBRIJU

14. Označi strukture ščitnice: LOBUS DEX., DUCTUS THYROGLOSUS PRI EMBRIJU, LOBUS SIN

15. Označi strukture nadledvične žleze: FACIES RENALIS, CORTEX, FASCIA RENALIS

16. Označi strukture nadledvične žleze: MEDULLA, ZONA FASCICULATA

17. Označi strukture nadledvične žleze: ZONA FASCICULATA, ZONA GLOMERULOSA, MEDULLA,

ZONA RETICULARIS

18. Označi strukture možganskega priveska: LOBUS POSTREIOR, LOBUS ANTERIOR, INFUNDIBULUM