Kako definira WHO promocija zdravja? Promocija zdravja je proces, ki omogoča posamezniku (skupnosti), da vpliva na izboljšanje svojega zdravja ter, da poveča lasten nadzor nad dejavniki zdravja.
Ali obstajajo ljudje,ki uporabljajo samo en kanal?(da,ne.zakaj) Tudi če se še tako trudijo, morajo uporabljati samo enega, lahko prevladuje, a z lati osvojimo vse tri kanale, saj se moramo prilagajati različnim situacijam.
Ali v ZV uporabljamo javno komunikacijo? (da,ne zakaj) DA, saj uporablja javno komuniciranje preko medijev za obveščanje širše populacije ljudi, informiranju o problemih zdravja in bolezni, ker imajo javni mediji velik vpliv na večjo populacijo ljudi.
Audiovizualna sredstva–zakaj jih uporabljaš in katera? Glavni namen je posredovanje vizualnega in zvočnega gradiva. AV sredstva omogočajo večjo učinkovitost pouka s tem, da: ustvarjajo atmosfera za dobro razumevanje, Spremembe v učnih aktivnostih, pokažejo na razmerje med predmetom, potrebo, interes učencev, Lažje učenje za verbalno nerazvite učence, Povratna informacija, Bogatijo izkušnje, pomagajo razvijati pojme, Pospešujejo neverbalno učenje, Svežina. Poznamo projektor (dia ali digitalni), grafoskop, TV, videorekorder, episkop; od avditivnih magnetofonski trak, pogosteje sporočila po radiu.
Kako so učinkovita pri pouku? AV – sredstva omogočajo večjo učinkovitost pouka s tem, da: ustvarjajo atmosfero za dobro razumevanje; v učenčevo aktivnost in obnašanje vnašajo pomembne spremembe; pokažejo na razmerje med predmetom, potrebo in interesom učenca; vnašajo svežino in različnost v vzgojno – izobraževalni proces; učenje postane lažje za verbalno slabše razvite udeležence; lahko daje povratno informacijo, ki omogoča udeležencem lastno kontrolo znanja; bogatijo izkušnje in pomagajo razvijati pojme; pospešujejo neverbalno učenje in omogočajo temeljitejše posploševanje.
Definicija ZV po WHO? Zdravstvena vzgoja je kombinacija izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo kako postati in ostati zdravi, da naredijo vse kar je v njihovi moči, za varovanje zdravja, ter, da poiščejo pomoč takoj, ko jo potrebujejo (WHO1982).
ZV je permanenten proces, ki spremlja človeka od spočetja, prek nosečnosti, rojstva, dobe otroštva in odraščanja do odraslosti in starosti.
Kaj je indoktrinacija? Vsiljevanje nekih stališč brez ustrezne racionalne osnove, vplivamo samo na čustveno plat.
Kaj je specialna didaktika? Upošteva posebnosti didaktike za vsebine določenih področij ali posebnosti starostne strukture udeležencev. Npr. andragoška didaktika je del andragogike.
Kaj bi uporabil pri skupinskem delu? Vse (učne in vzgojne) ali samo določene. UČNE METODE: metoda ustnega razlaganja, razgovor, demonstracija, delo s tekstom, metoda laboratorijskega dela VZGOJNE METODE: metoda prepričevanja, vedenje in navajanje, preprečevanje, spodbujanje, identifikacija, igranje vlog, študij primerov, posnemanja. Dobra pripravljenost za delo v skupini – doseči, da vsi sodelujejo, primernost snovi za to obliko dela, primerno sestavljene skupine, pomembno je vsakega posameznika vključiti v skupino, primerno izbran in funkcionalno urejen prostor
Kaj se upošteva pri metodi predavanja? Predavatelj se mora potruditi, da bo vsebino logično in zanimivo povedal in sledil zastavljenemu smotru. Predavanje lahko popestri z različno obarvanim glasom, z dajanjem in razlago primerov, z uporabo učnih sredstev. Predavanje je lahko izvedeno kot sproščen tekoč govor, kot sistematično podajanje snovi, pri težko razumljivi vsebini pa spremljano s sprotnim ponazarjanjem.
Kaj pomeni načelo postopnosti, kaj sistematičnosti? sistematičnost in postopnost – je pomembno načelo, ki ga izpostavljajo vsi didaktiki – sistematičnost v pouku zdr. vzgoje obravnavamo z dveh vidikov: 1. z vidika snovi pri sistematični razporeditvi v predmetniku in učnem načrtu in pri razporeditvi oz. razčlenjevanju snovi kake večje teme na manjše učne enote, ter pri določanju etap učnega procesa 2. iz vidika postopnosti – učenci začno obdelovati novo snov, ko so staro v glavnem že osvojili. Posledica tega načela je, da učenje postane aktivno. Iz tega načela izhajajo 4 pravila: od bližnjega k daljnemu, od enostavnega k zapletenemu, od lažjega k težjemu, od znanega k neznanemu. Ta pravila je potrebno uporabljati v medsebojni povezanosti.
Kaj je frustracija? Oviranje motiva imenujemo frustracija. Ovire: objektivne – npr. zakonski predpisi, javno mnenje, fizikalne ovire (hud mraz, visoka vročina) & subjektivne – fizična in psihična nezmožnost (bolezen, neznenje, duševni konflikt). Kadar si motivi nasprotujejo, govorimo o konfliktnih motivih in konfliktni situaciji
Kaj so vrednote, kaj pomenijo za ZV? Pojmi, ki jih visoko vrednotimo, nam veliko pomenijo, si prizadevamo priti do njih . Pojavi in dejavnosti, ki jih ocenjujemo kot dobre, zaželjene ali pravilne v moralnem smislu. Iz vrednot izhajajo naše najpomembnejše odločitve. Z vrednotami uravnavamo in načrtujemo svoje življenje tudi dolgoročno – pri najpomembnejših odločitvah – izobraževanje, partner, poklic – sodelujejo vrednote. Npr. generalna kategorija = ZDRAVJE – če jo imamo v naši hierarhiji grupirano visoko, imamo veliko stališč oblikovanih v zvezi z vrednoto zdravja – če nam zdravje ni vrednota, teh stališč nimamo.
Kaj je metoda preprečevanja? Želimo doseči, da se posameznik ogne določenim vzorcem obnašanja, ki bi lahko npr. vodili v bolezen, uporablja pristope kot so: opozorila, vzgojni nadzor, kazen, .. Edina izmed metod, ki je REPRESIVNA – vse ostale niso
Kako se imenuje dokument, ki nam določi vsebino izobraževanja? Učni načrt določa vsebine posameznih predmetov. Vsebine moramo izbrati po več kriterijih: z vidika celotnega sistema šolanja oz. zdr. vzgoje, izbrane morajo biti tako da jih bodo udeleženci razumeli, biti morajo sistematizirane po didaktičnem sistemu, usklajene morajo biti z drugimi predmeti, biti morajo aktualna, z vidika nacionalne kulture, biti morajo znanstveno neoporečne, sodobne, z vidika povezovanja teorije s prakso, prilagojene morajo biti sposobnostim učencev, prilagojene krajevnim posebnostim, biti morajo trajno usmerjene v zdravje.
Razvrstitev snovi v učnem načrtu:
Progresivni ali linijski način – snov se ne ponavlja ampak nalaga. Udeleženci morajo samo ponavljati, sicer je proces pozabljanja premočan. Razvrstitev po koncentričnih krogih – snov se v vsakem naslednjem krogu ponovi, razširi.
Spiralna razvrstitev – stara snov se sicer ne ponavlja, je pa temelj in podlaga za razširitev in dopolnitev.
Kam bi uvrstil motivacijo? Motivacija je (delovanje po vnaprej zamišljenih ciljih) nujna za učenje, a jo nebi uvrstili na prvo mesto, saj je uspešnost v izobraževanju odvisna še od: OKOLJA v katerem smo (fizičnih dejavnikov) FIZIOLOŠKIH DEJAVNIKOV (npr. slabo počutje) SOCIALNIH (tesna stanovanja, prenatrpane predavalnice) PSIHOLOŠKIH – kar človek zmore, kar človek hoče, kar človek zna – osebnostne ali čustvene značilnosti. (sem bi uvrstila tudi motivacijo)
Kritika uporabljamo jo pri metodi prepričevanja kot vzgojno sredstvo. Paziti moramo, da posameznik ne postane preveč kritičen do samega sebe. Pri uporabi K upoštevamo: nikoli ne K osebnosti, ne K značaja, ne obravnavamo samo trenutnega položaja. Koristna K in samo K se nikoli ne dotikata in ne napadata osebnosti, pač pa obravnavata okoliščine in stvari. Biti moramo pozorni, da posameznik ne postane preveč kritičen do samega sebe in na podlagi tega začne dvomiti v svoje sposobnosti – če uporabimo kritiko, moramo upoštevati: nikoli ne kritiziramo osebnosti; ne kritiziramo značaja; ne obravnavamo samo trenutnega položaja. Koristna kritika in samokritika se nikoli ne dotikata in ne napadata osebnosti, ampak obravnavata stvar in okoliščine.
Katere so aktivnosti procesa ZV in kaj veš o individualni zaščiti?
Aktivnosti: Do sedaj so se na našem območju najbolj obnesli konkretni projekti v skupnosti, kot so zdrava mesta, šole, vrtci, delovna okolja, ki omogočajo interdisciplinarne, medsektorske pristope in kjer brez sodelovanja in povsem konkretnih ter enostavnih pridobitev za okolje in zdravje praktično ne gre.
Ustvarjanje varnega okolja, individualna zaščita (se odraža v skrbi za posameznika – uzakonjena in financirana s strani države): imunizacija (država uzakoni in plača), uzakonitev obveznega pripenjanja z varnostnim pasom, uporaba varnostnih čelad, zaščitna oblačila pri delu, zdravstvena vzgoja, omogočanje zdrave izbire, odkrivanje problemov v reverzibilni fazi,…
Kakšen je cilj ZV izobraževanja iz primera iz prakse? Pomemben je cilj: izberemo tako, da osebi omogočimo določeno dejavnost. Vpliva pa tudi starost, izobrazba, število udeležencev. Izobraževanje je avtonomen proces kjer posameznik pridobiva znanje, ga sprejme, si ga zapomni ali pa razume. Kategorije ali posledice izobraževanja so: znanje, spretnost, navade, razvijanje dispozicij v sposobnost. Primer: da se bo pacient poučil o svoji bolezni, se naučil jemati zdravila, se navadil na zdravila in jih jemal kot nekaj vsakdanjega.
Motivacija k/proti,od/stran: + cilji so usmerjeni (K, DO) doseganju le teh > nagrade, človek teži k tem ciljem – cilji pa so usmerjeni stran od nečesa > kazen – tega cilja se izogibamo, saj bi otežil zagotovitev potrebe.
Naštej projekte promocije zdravja v Sloveniji! Zdrave šole, zdravi vrtci, varna skupnost, mladi za mlade, Cindi, Šent,…
Napiši in opiši faze andragoškega ciklusa: Odrasel, vključen v andragoški proces je vsaka oseba, ki je zaključila z rednim šolanjem, je prevzele v življenju nove družbene vloge (biti starš, zaposlen, član društva,…), poleg tega pa se občasno ali stalno še izobražuje. Andragoška delitev odraslih: mladi odrasli (20 – 34 let); srednja leta (35 – 49 let); starejši odrasli (50 – 64 let); starost (nad 65 let). Ciklus: nam sistematično predstavi proces vzgoje v andragogiki – enak ciklus z enakimi fazami uporabljamo tudi v zdravstveni vzgoji. Ugotavljanje potreb: ugotovimo razliko o znanju v skupini ljudi, ugotovimo potrebe po znanju. Programiranje : predvidimo proizvajalce po profilih. Planiranje – izdelava natančnega načrta Uresničevanje – plan, ki smo ga naredili, uresničujemo. Vrednotenje/evalviranje zastavljenih ciljev – ali smo dosegli cilje in kakšna je bila kvaliteta izvajalcev
Promocija zdravja po Who? Je proces, ki omogoča posamezniku in skupnosti, da povečajo lasten nadzor nad dejavniki zdravja in, da vplivajo na izboljšanje svojega zdravja in zdravja skupnosti ter, da poveča lasten nadzor nad dejavniki zdravja.
Posredno in neposredno izobraževanje – razlika: posredno vzgojno izobraževanje: delujemo (vzgajamo) preko posrednika, dobri rezultati.neposredno vzgojno izobraževanje: ni posrednika, skušamo vlivati na zavest ljudi z govorjeno besedo, težko doseči dobre rezultate (npr.: univerza)
Prosvetljevanje v andragogiki – kaj je? Gre za ZV zdravih prebivalcev, podajanje informacij, ki so pomembne za vse – ob določenem času – na določenem mestu.
Npr.: na začetku poletne počitniške sezone informiramo prebivalce o nevarnosti sončenja, skakanje na glavo,..
Prepoznavanje: nekaj znaš identificirati, veš na kaj se nanaša, ne znaš pa interpretirati.
[wp_ad_camp_1]
Razumevanje = tisti nivo znanja, ki ga moramo doseči – znamo razložiti s svojimi besedami in znamo uporabiti znanje v praksi
Razlika med represivno in permisivno vzgojo? Permisivna vzgoja – demokrativna: demokratičen, odnosi učenec – učitelj, temelji na pohvali, spodbudi, nagradi. Anarhična vzgoja : vse je dovoljeno – vlada en sam, nered. Represivna vzgoja – avtoritarna: vzgojitelj uporablja kazen, prisilne metode, da nekaj doseže
Razlika med sodobno in tradicionalno ZV: tradicionalen: CILJ: preprečevanje bolezni (težko merljiv) VIDIK: človek ima možnost odločanja o svojem obnašanju. Sodoben: Naravnan v zdravje – pozitivno CILJ: krepitev zdravja (bolezen – preventivno, videz, dobro počutje, dobro kondicijo…) boljše motiviran posameznik – komuniciranje dvosmerno : visoko samospoštovanje, visoke življenjske spretnosti
Razlika med vzajemno in reaktivno komunikacijo? V reaktivni komun. prihaja le od medsebojnega reagiranja, ne po do medsebojnega vplivanja. Sogovornika uspešno komun., se pa ne spreminjata. Rezultati so omejeni na čas komun. To je pogovor, ki ostane brez posledic. Vzajemna ali dvosmerna komun. – tukaj sodelujeta oba sogovornika, vplivata drug na drugega, se pogovarjata in spreminjata. Gre za pogovor, v katerem poslušamo, razmišljamo in govorimo.
Razlika med formalnim in neformalnim izobraževanjem + primer. Formalno izobraževanje: Zdravstveni delavec uči učence (bodoče zdr. delavce) o škodljivostih kajenja; Izmenjavanje izkušenj; V obliki šolskega dela in pouka; Velikega pomena je učiteljevo predavanje, v naprej določeno št. ur, razlaga; Člani si dvigujejo motivacijo. Neformalno izobraževanje: Kasneje v odmoru – ta isti pedagog, odide na cigaret in s svojim zgledom neformalno uči obratno; Stik zdravstveni delavec – posameznik možen po dopisni poti; Poteka v različnih okoliščinah; Izobraževanje za zdravje preko javnih občil
Sodobna definicija zdravja: Sodobna def. poudarja, da je ZV kombinacija izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo, kako postanejo in ostanejo zdravi, in da naredijo vse, kar je v njihovi moči, za varovanje zdravja, ter da poiščejo pomoč takoj, ko jo potrebujejo (WHO, 1982).
Socializacija v motivacijskem procesu. Socialne (sekundarne): pridobljene, različne pri posameznikih, zadovoljevanje le teh pridobljeno z učenjem, povzročajo razlike med ljudmi, s stopnjo socializacije se veča število potreb.
Sekundarna socializacija (obdobje šolanja): izvaja se in poteka v vzgojno izobraževalnih institucijah; je organizirana; je formalna; gre za posredno zadovoljevanje potreb (potrebe ne izhajajo iz otrok – ne predstavlja velike vloge kaj otroci hočejo), ampak potrebe izhajajo iz okolja; ni več tako intenzivnih stikov med člani skupine, zato je potrebno vlagati trud v prepričevanje in motivacijo; sekundarni socializacijski proces ni nikoli tako močan kot primarni
Učne tehnike in navade pri odraslih. Te so: Sposobnost poslušanja; Aktivno branje pisnih virov, razumevanje, predelava; Aktivno učenje in miselna zbranost; Pregled nad snovjo; pripravljanje beležk in miselni vzorci; Ustaljene učne navade; Učijo se bolj strnjeno in kampanjsko, veliko naenkrat in poglobljeno – k temu jih sili osebna motivacija.
Učna delavnica v ZV? Model bolj andragoška, uporaba tudi v pedagogiki, uveljavlja se v izobraževanju zdr. delavcev. Skupina nekaj počne sama. Z njo povezujemo predznanje, praktično dejavnost, pridemo do določenih izdelkov, ki so lahko materialne, intelektualne narave. Pogoji: subjektivni: izkušnje udeležencev s to obliko dela, predznanje, želja, priti do izdelka, motivacija & objektivni: trajanje, prostor, sredstva, pripomočki. Vodja delavnice mora imeti izkušnje s to obliko dela, teh delavnic je nešteto.
Vzgojna sredstva pri metodi navajanja? Vzgojni režim, organiziranost vzgojnega procesa, izpolnjevanje dolžnosti, ki izhajajo iz življenja v ožjem in širšem kolektivu, neposredno sodelovanje v družbenem življenju, sodelovanje pri reševanju problemov v družini, šolskem kolektivu, raznih prostočasnih združenjih, delo, igra, posnemanje zgledov
Vzgojne metode pri klasični ZV? Jih je več, ni neke univerzalne in edinstvene. Učinek metod je zelo odvisen od človeka, ki jih uporablja in kako jih uporablja. Učinek je odvisen tudi od osebnosti vzgajanca. Metode vzgajanja, ki jih uporablja tudi zdr. nega, so: 1. metoda prepričevanja, 2.metoda vedenja in navajanja, 3. metoda spodbujanja, 4. metoda preprečevanja, 5.posnemanje, 6. identifikacija, 7. igranje vlog, 8. študij primerov, 9. zgledi, ideali, 10. mentorstvo.
Vzgojno izobraževalni smoter iz prakse! Npr.: promocija zdravega življenja brez droge. Ciljna skupina: mladostniki in celotna populacija. Vzgojni smotri: se zavedajo škodljivosti jemanja drog. Izobraževalni smotri: poznajo škodljivosti jemanja drog in se zavedajo kako vplivajo na njihovo zdravje, ter kako jim škodujejo.