Spletna stran študentov VŠZNJ. Portal za izobraževanje, druženje in zabavo. Bodite kreativni in kolegialni!

Še zadnjih 210 vprašanj iz celotne snovi. Enjoy pri reševanju =)

201.            Delovanji inzulina sta
a    pospešuje sintezo mastnih kislin v jetrnih celicah
b    pospešuje sintezo mastnih kislin v maščobnih celicah
c    pospešuje razgradnjo mastnih kislin v jetrnih celicah
d    pri pomanjkanju inzulina pride do razgradnje maščob

202.            Inzulin
a    deluje na ribosome in tako na shranjevanje beljakovin v celici
b    pospešuje nastanek ketonskih teles
c    ima vpliv na olajšan prenos glukoze v celico
d    mobilizira glukozo iz jeter

203.            glukagon  2
a    je hormon ščitnice
b    pospešuje glukoneogenezo
c    pospešuje tvorbo glikogena v mišicah
d    na njegovo izločanje ima vpliv znižana koncentracija krvnega sladkorja

204.            Med mineralokortikoide prištevamo
a    kortizol
b    aldosteron
c    kortikoseron
d    glukagon

205.            Aldosteron je hormon ki
a    spada med mineralokortikoide
b    spada med glukokortikoide
c    spada med hormone adenohipofize

206.            Aldosteron
a    regulira koncentracijo K ionov v izvencelični tekočini
b    regulira koncentracijo K ionov v celici
c    regulira koncentracijo K ionov v plazmi

207.            Aldosteron
a    pospešuje prenos K ionov skozi distalne tubule v izvencelično tekočino
b    pospešuje absorpcijo K ionov skozi črevesje v kri
c    pospešuje izločanje K ionov skozi zbirne kanale

208.            Med glukokortikoide prištevamo naslednja hormona
a    kortizol
b    kortizon
c    ACTH
d    aldosteron

209.            Glukokortikoidi
a    pospešujejo glukoneogenezo
b    pospešujejo glikogenolizo
c    pospešujejo glikogenezo

210.            Glukokortikoidi
a    povečajo kaabolizem beljakovin
b    povečajo sintezo beljakovin
c    povečajo koncentracijo aminokislin v citoplazmi

211.            Glukokortikoidi
a    mobilizirajo mastne kisline v celico
b    mobilizirajo mastne kisline iz masti
c    mobilizirajo mastne kisline v jetra

212.            Pri zdravljenju z glukokortikoidi se lahko razvije
a    diabetes insipidus
b    diabetes mellitus
c    steroidni diabetes

213.            Korizol deluje protivnetno in sicer
a    stabilizira lizosomne mebrane
b    pospešuje izločanje prebavnih encimov
c    aktivira povzročitelje vnetja

214.            Regulacija izločanja kortizola poteka na osi
a    CRF-TSH-kortizol
b    CRF-ACTH-kortizol
c    CRF-TSH-kortizol

215.            V sredici nadledvične žleze se sintetizira
a    tiroksin in inzulin
b    adrenalin in noradrenalin
c    kortizol in aldosteron

216.            Plazemska koncetracija kalcija je točno regulirana in je
a    1,6-2,3 mmol/L
b    2,5-3 mmol/L
c    2,3-2,5 mmol/L

217.            V plazmi se kalcij nahaja lahko v sledeči obliki
a    vezan na imunoglobuline
b    vezan na holestrol
c    ioniziran

218.            Za večino funkcij v telesu je odgovoren kalcij
a    veza na albumine
b    vezan s citratom
c    v ionizirani obliki

219.            Antagonist parathormona je
a    somatostanin
b    kalcitonin
c    antiparathormon
d    vitamin D

220.            Parathormon
a    zviša koncentracijo kalcija v izvencelični tekočini
b    zniža koncentracijo kalcija v izvencelični tekočini
c    nima novenega vpliva na nivo kalcija v izvencelični tekočini

221.            Ciljne celice za delovanje parathormona so
a    v kost
b    v hrustancu
c    v krvi
d    v ledvici

222.            Parathormon
a    zavira delovanje osteoklastov
b    pospešuje izločanje kalcija preko ledvic
c    pospešuje sintezo kalcija v mišicah

223.            Parathormon
a    zavira delovanje osteoklastov
b    povzroča reapsorbcijo kalcija
c    pospešuje izločanje kalcija skozi prebavila

224.            Parathormon
a    pospešuje delovanje osteoklastov
b    pospešuje delovanje osetoblastov
c    pospešuje rast hrustaničnih celic

225.            Testosteron je hormon, ki
a    nastaja v modih in vpliva na razvoj moških spolnih znakov
b    nastaja v prostati in ima vpliv na določene spolne znake
c    nastaja v hipofizi in ima vpliv na nastajanje semenčic

226.            V jajčnikih nastajata
a    FSH
b    LH
c    progesteron
d    estrogen
e    prolaktin

227.            Menstrualni ciklus je posledica
a    delovanja FSH in LH
b    delovanja FSH in LHRH
c    delovanje LH in progesterona

228.            Povečano izločanje FSH v prvi fazi menstruacije povzroči
a    izločanje progesterona
b    izločanje estrogena
c    izločanje obeh

229.            V rumenem telescu nastaja
a    estrogen

b    progesteron
c    LH

230.            Vpliv estrogenov je
a    prolifenacija mukoze maternice
b    preprečevanje strjevanja krvi
c    zorenje mlečnih žlez

231.            Posledica delovanja estrogenov je
a    nabiranje masti v dojkah
b    pojačana krvavitev ob menstruaciji
c    zorenje spremijev pri mladih moških

232.            Progesetron je hormon, ki
a    vpliva na rast metarničnih mišic
b    pospešuje izločanje mleka
c    preprečuje izločanje elektrolitov

233.            Receptorja za dotik sta
a    Ruffinijev rogan
b    Merkelove plošče
c    Meissnerjevo telsce
d    Mišično vreteno

234.            Receptorja za dotik sta
a    svobodni živčni končič
b    čutilo okoli, korena dlak
c    Ruffinijev organ
d    Golgijev organ

235.            Mišično vreteno
a    pošilja podatke o dolžini mišice
b    pošilja podatke o napetosti mišice

236.            Golgijev tezivni organ pošilja
a    podatke o dolžini mišice
b    podatke o napetosti mišice

237.            Receptor za bolečino je
a    Meissnerjeva vlakna
b    Svobodni živčni končiči
c    Ruffinijeva vlakna

238.            Receptorja, ki se ne adaptirata sta
a    Meissnerjevo telesce
b    Čutilo okoli korena dlake
c    Ruffinijev organ
d    Receptorji za bolečino

239.            Receptorja, ki se adaptirata sta
a    Ruffinijev organ
b    Receptor za bolečino
c    Meissnerjevo telesce
d    Čutilo okoli korena dlake

240.            Primarna motorična skorja je organizirana tako da   DVA
a    prstom rok pripada večje področje kot prstom nog
b    prstom nog pripada večje področje kot prstom rok
c    vsi deli so enako zastopani
d    delom telesa, ki so odgovroni za fine gibe pripada večje področje
kot delom kjer se izvajajo manj fini gibi

241.            Receptorski del očesa se imenuje
a    beločnica
b    zenica
c    leča
d    mrežnica
e    žilnica

242.            Receptorji za barvno gledanje so
a    čepki
b    bipolarne celice
c    paličice
d    Cortijev organ

243.            Receptorji za črno belo gledanje so
a    čepki
b    paličice
c    bipolarne celice
d    celice leče

244.            Akomodacija pomeni
a    uravnavanje pretoka svetlobe v očesu
b    prilagoditev očesa na gkedanje blizu-daleč
c    globinsko gledanje

245.            Pretok svetlobe v očesu uravnava
a    šarenica
b    leča
c    zenica
d    roženica

246.            Akomodacija je posledica
a    relaksacije in kontrakcije ciliarnih mišic
b    relaksacije in kontrakcije leče
c    relaksacije in kontrakcije mrežnice

247.            Mioza je posledica
a    zoženja zenice zaradi premočne svetlobe
b    kombinacije počasnih in hitrih gibov očesnih mišic pri gledanju
v močno svetlobo
c    globinskega gledanja

248.            Midriaza je posledica
a    aktivacije čepkov in paličic, da pride v možgane čimbolj jasna slika
b    razširjenja zenice ob preslabi svetlobi
c    zoženja šarenice zaradi draženja svetlobe

249.            Pogoj za trihomatski vid je  -  trije odg.
a    vzdraženje treh vrst palčk
b    vzdraženje treh vrst čepkov
c    dovolj močna svetloba
d    svetloba različnih valovnih dolžin
e    dovolj palčk v slepi pegi

250.            Čutilo za sluh je
a    polž
b    Cortijev organ
c    Polkrožni kanali
d    Slušne koščice

251.            Cortijev organ sestavljajo
a    dlačicie in živčne celice
b    dlačice in kamenčki
c    dlačice in tekočina

252.            Slišni živec se aktivira tako da
a    se stereocilije gibljejo na bazilarni membrani
b    istočasno nihajo bazilarna mebrana in čutnice
c    niha samo perilimfa

253.            Cortijev organ vsebuje receptorje za
a    sluh
b    ravnotežje
c    vid

254.            Receptprje Cortijevega organa vzdražijo
a    tresljaji bazilarne membrane
b    linaearni pospeški zvoka
c    tresenje mikrocilij

255.            Ravnotežni organ sestavljajo sledeče 3 enote
a    urticuklus
b    mrežnica
c    polkrožni kanali
d    slušne koščice
e    saculus
f    Cortijev organ

256.            Urticulus in sacalus sta odgovorna
a    za gibanje glave
b    lego glave
c    lego telesa
d    vsi odgovori so pravilni

257.            Naloga polkrožnih kanalov je, da nas seznajajo z
a    gibanjem glave
b    gibanjem telesa
c    obojega

258.            Polkrožni kanali se pri gibanju glave
a    aktivirajo istočasno
b    vedno le eden
c    dva, ki ležita pravokotno drug na drugem

259.            Polkrožni kanali vsebujejo receptorje za
a    tip
b    sluh
c    ravnotežje

260.            Shranjena hrana v želodcu se imenuje
a    hilus
b    himus
c    hilomikron

261.            Želodči dejavnik pri praznjenju želodče vsebine je
a    gastrin
b    holicistokinin
c    inzulin

262.            Praznjenje hrane iz želodca zavirata
a    gastrin
b    holicistokinin
c    kisli sok
d    mastna hrana

263.            Značilni kretni tankega črevesja sta
a    segmentne
b    haustracije
c    propulzivne
d    persitaltika

264.            Peristaltika
a    je mešanje hrane v tankem črevesju
b    potiska hrano po črevesju proti anusu
c    se pojavi le nekajkrat dnevno, da potisne hrano v danko

265.            Med gibe debelega črevesja prištevamo
a    haustracija
b    segmente

266.            Masovne kretnje
a    se pojavijo le nekajkrat dnevno in potiskajo hrano proti anusu
b    so potrebne za mešanje hrane in absorpcijo vode
c    se pojavljajo le v tankem črevesju

267.            Ptialin je encim, ki razgrajuje
a    beljakovine
b    ogljikove hidrate
c    maščobe

268.            Ptialin najdemo
a    v tankem črevsju
b    v slini
c    v žolču

269.            De se lahko vitamin B12 absorbira se mora vezati z
a    zunanjim faktorjem
b    notranjim faktorjem
c    črevesnim faktorjem

270.            Encim, ki v želodus prične cepitit beljakovine je
a    solna kislina
b    pepsin
c    notranji faktor

271.            Solno kislino izločajo sledeče celice
a    vzporedne
b    glavne
c    pariealne
d    visceralne

272.            Pepsin izločajo sledeče celice
a    nediferencirane
b    glavne
c    stranske

273.            Faza izločanja malih količin želodčnega soka, ko zagledamo ali
zavohamo hranje je
a    cefalična
b    gastrična
c    intestinalna

274.            Faza v kateri se izloča želodčni sok zaradi stika s hrano je
a    intestinalna
b    gastrična
c    cefalična

275.            Izločanje pepsinogena je odvisno od
a    kislosti želodčnega soka
b    prisotnosti sekretina
c    draženja z acetilholinom
d    prisotnosti B12

276.            Encimi, ki razgrajujejo male peptide v aminokisline so
a    saharaze
b    peptidaze
c    lipaze

277.            Encima, ki razgrajujeta disaharide v monosaharide sta
a    laktaze
b    lipaza
c    maltaza
d    tripsin

278.            Saharaza in laktaza razgrajujeta
a    celoluzo v disaharide
b    škrob v ustih
c    disaharide v monosaharide

279.            Peptidaza razgrajuje
a    masti v glicerin
b    polisaharide v monosaharide
c    peptide v aminokisline

280.            Lipaza razgrajuje
a    škrob v glicerol
b    masti v glicerol in mastne kisline
c    beljakovine v mastne kisline

281.            Iz eksokrinega dela trebušne slinavke se izločajo sledeči trije encimi
a    inzlin
b    amilaza
c    tripsin
d    lipaza
e    glukagon
f    somatostatin

282.            Prebavni encimi se pričnejo izločati
a    kadar pride hrana v želodec
b    kadar jih aktivirajo črevesni encimi
c    ob stiku hrane s sluznico tankega črevesja

283.            Bakterije debelega črevesja
a    sintetizirajo celulozo
b    sintetizirajo vitamin B12
c    razgrajujejo škrob

284.            Kateri ogljikov hidrat se absorbira pasivno
a    glukoza
b    fruktoza
c    galaktoza

285.            Micele so
a    sestavine ogljikovih hidratov in inzulina
b    kaplice monogliceridov, mastnih kislin in žolča
c    kapljice beljakovin in  žolča

286.            Glicerol in mastne kisline prehajajo skozi črevesne resice
a    z difuzijo
b    z aktivnim transportom
c    s prenašalcem

287.            Hilomikroni so
a    sestavine glicerola in mastnih kislin
b    maščobe v limfi
c    maščobe v celici

288.            V debelem črevesju se
a    absorbira voda
b    absorbira večina ogljikovih hidratov
c    absorpcija sploh ne vrši

289.            __________________je proces nastajanja velikih molekul
a    anabolizem
b    katabolizem
c    oksidacija

290.            ____________je kemijska reakcija razgradnje velikih molekul
s sproščanjem energije
a    anabolizem
b    katabolizem
c    redukcija

291.            Proces razgradnje molekule glukoze do piruvata se imenuje
a    glikoliza
b    glikogenoliza
c    glukoneogeneza

292.            Glikoliza poteka
a    le ob prisotnosti kisika
b    lahko brez kisika
c    vedno le ob prisotnosti kisika

293.            Dokončna oksidacija organskih snovi v celicah z nastankom
energije (ATP) je
a    glukoneogeneza
b    Krebsov ciklus
c    energijski ciklus

294.            Pri aerobni glikolizi nastane_________molov ATP
a    36
b    34
c    38

295.            Pri anaerobni glikolizi se razgardi glukoza
a    preko piruvata do mlečne kisline
b    preko acetikoencima A do piruvata
c    preko piruvata dso acetilkoencima A

296.            Presežek glukoze se premetabolizira s
a    jetrih
b    mišicah
c    maščobnem tkivu
d    možganih

297.            __________je proces strjevanja glukoze v jetrih in mišicah
a    glikogenoliza
b    glikogeneza
c    gikoliza

298.            _________je proces razgradnje glikogena v glukozo
a    glukoneogeneza
b    glikoliza
c    glikogenoliza

299.            V jetrih in mišicah se glukoza pretvori
a    maščobe
b    beljakovine
c    disaharide
d    glikogen

300.            __________je proces stvarjanja glukoze iz nesladkornih virov
a    glukoneogeneza
b    glikogenoliza
c    glikoliza

301.            Mastne kisline se razgrajujejo v procesu ki se imenuje
a    glukoneogeneza
b    beta oksidacija
c    Krebsov ciklus

302.            Homotermno bitje
a    obdrži stalno telesno temperaturo z regulacijskimi mehanizmi
b    spreminja telesno temperaturo glede na okolico in potrebe
c    obdrži temperaturo jedra vedno enako, telesna periferija pa ne

303.            V polarnih krajih
a    se telesna temperatura regulira z mehanizmi adaptacije
b    se poveča izločanje stresnih hormonov zaradi česar se dvigne temperatura
c    adaptacijski mehanizmi so brez pomena

304.            Normalna telesna temperatura jedra je
a    37 = 1 C
b    37 = 0,5 C
c    37 C

305.            Na intenziteto bazalnega metabolizma imata vpliv
a    gladke mišice
b    hormoni ščitnice
c    inzulin
d    adrenalin

306.            Radiacija
a    je uspešna, kadar je temperatura telesa večja od temperature okolice
b    je edini način razhlajevanja v vlažnem
c    preneha ko se temperatura telesa in okolice izenačita

307.            Kondukcija je možna
a    če je temperatura okolice večja od temperature telesa
b    če je temperatura telesa večja od temperature okolice
c    če sta temperatura telesa in okolice enaki

308.            Evaporacija je edini način razhlajevanje če je
a    temperatura okolice večja od temperature telesa
b    temperatura telesa večja od temperature okolice
c    temperatura telesa enaka temperaturi okolice

309.            Nezaznavno izhlapevanje telesa se imenuje
a    kondukcija
b    perspiratio insensibilis
c    radiacija

310.            Toplota se oddaja lahko na sledeča dva načina
a    z evaporacijo
b    z drgetanjem mišič
c    z radiacijo
d    z vazodilatacijo

311.            Primarni zloj žlez lojnic se razlikuje od sekundarnega po tem
a    da je bolj voden
b    da ima več elektrolitov
c    da ima na njegovo izločanje v vročem vpliv aldosteron

312.            Ob hudem potenju
a    se zaradi vpliva hormonov zmanjša izločanje elektrolitov
b    se koncentracija elektrolitov lahko poveča
c    izločamo samo čisto vodo

312.            Na povečano reapsorbcijo Na ionov v znoju ima vpliv
a    aldosteron
b    antidiuretični hormon
c    simpaticus

313.            Aadptacija na vročino v tropskih krajih pomeni
a    povečano kapaciteto znojnic in izločanje večjih količin soli
b    kapaciteta znojnic se ne poveča, zmanjša se le izločanje soli
c    povečano kapaciteto znojnic in zmanjšano izločanje soli

314.            Receptorji za uravnavanje telesne temperature so
a    v hipotalamusu
b    v hrbtenjači
c    povsod po telesu
d    v mišicah in trebuhu

315.            Mehanizem za urejanje telesne temperaturte v centralnem živčevju
se imenuje
a    talamični termometer
b    hipotalamični termostat
c    centralni termoregulator

316.            Znaki podhladitve telesa so
a    vazodilatacija
b    piloerekcija
c    znojenja
d    drgetanje
e    evaporacija
f    vazokonstrikcija

317.            Drgetanje v mrazi je posledica
a    povečanega tonusa mišic
b    povečanega metabolizma mišic
c    povečane količine impulzov iz hipotalamusa

318.            Koncentracija tiroksina in posledično metabolizma v mrazu se poveča
a    v nekaj urah
b    v nekaj dnevih
c    v nekaj mesecih

319.            Za dvig temperature in vročice so odgovorni
a    pirogeni
b    imunoglobulini
c    aglutinogeni

320.            Mrzlica je posledica
a    aktivacije adrenalina
b    direktnega delovanja pirogenov
c    hipotalamičnega termostata

321.            Termoregulacijski center v hipotalamusu reagira na 2
a    spremembo temperature krvi
b    spremembo temperature v telesu
c    spremembo temperature na površini telesa
d    spremembo temperature okoli hipotalamusa

322.            Pri drgetanju nastaja toplota v
a    sklepih
b    gladkih mišicah
c    koži
d    skeletnih mišicah
e    žilah

323.            Razlog, da lahko človek živi v polarnih krajih
a    vazokonstrikcija v koži
b    vedenjska prilagoditev
c    zmanjšanje perspiracije insensibilis
d    zmanjšanje znojnic

324.            Pri znižanju temperature jedra zaradi mraza se sprožijo sledeči trije
hitri mehanizmi
a    vazokonstrikcija v koži
b    vazodilatacija v koći
c    drgetanje
d    znojenje
e    ježenje dlak
f    izločanje tiroksina

325.            Membranski potencial je potencial
a    mirovanja
b    delujoče celice

326.            V mirovanju je celica
a    depolarizirana
b    polarizirana
c    hiperpolarizirana

327.            Akcijski potencial je
a    potencial mirovanja
b    potencial aktivnosti celice
c    potencial hiperpolarizacije

328.            V času aktivnosti je živčna membrana
a    polarizirana
b    depolarizirana
c    hiperpolarizirana

329.            Notranjost celice je v času aktivnosti
a    pozitivna
b    negativna
c    nevtralna

330.            Notranjost celice je v času mirovanja
a    pozitivna
b    negativna
c    nevtralna

331.            V času mirovanja daje celici veliko elektronegativnost povečana
koncentracija
a    natrijevih ionov
b    kalijevih ionov
c    kalcijevih ionov

332.            V času mirovanja je v celici električni potencial okoli
a    -85 mV
b    +25 mV
c    0 mV

333.            Prevajanje impulzov po mielinskih vlaknih je
a    hitro
b    počasno
c    odvisno od jakosti impulza

334.            Izolator na živcu je
a    Ranvierjev zažernek
b    Akson
c    Mielinska ovojnica

335.            Prenos preko sinapse je
a    električni
b    kemični
c    fizikalni

336.            Najpogostejši prenašalec na sinapsi je
a    acetilholin
b    holinesteraza
c    tiroksin

337.            Kontraktilna enota mišice se imenuje
a    sarkomera
b    sarkolema
c    sarkoplazma

338.            Kontraktilna enota mišice je sestavljena iz sledečih dveh beljakovin
a    aktina
b    sarkoplazmatskega retikuluma
c    miozina
d    hemoglobina
e    mioglobina

339.            Kontrakcija, pri kateri se mišica ne skrajša spremeni pa se tonus je
a    izometrična
b    izotonična
c    tetanična

340.            Kontrakcija pri kateri se mišica skrajša, tonus pa se ne spremeni, je
a    izometrična
b    tetanična
c    izotonična

341.            Kontrakcija kjer se imulzi združijo v enega trajnega je
a    izometrična
b    izotonična
c    tetanična

342.            Impulzi potujerjo po meiliziranem vlaknu
a    skokovito
b    s platojem
c    počasi
d    tetanično

343.            Akcijski potencial  se na mielinskem vlaknu odvija
a    na mielinu
b    na Ranvierjevem zažemku
c    na sinapsi

344.            Sinapsa je
a    stik med dvema živčnima celicama
b    stik med živcem in mišico
c    stik med dvema mišicama

345.            Motorična ploščica je
a    stik med dvema mišicama
b    ploščica kjerkoli v telesu
c    stik med živcem in mišico
d    stik med dvema živcema

346.            Hitrost prevajanja po mieliziranih živcih je okoli
a    120 m/sek
b    120 cm/sek
c    120 min/sek

347.            Gladke mišice najdemo
a    pripete na kosti
b    v srcu
c    v cevastih organih

348.            Za razliko od skeletnih mišic, gladke mišice
a    delujejo po zakonu vse ali nič
b    imajo obilen sarkoplazmatki retikulum
c    imajo več aktinskih niti in zato ne opazimo prečne progavosti

349.            Za razliko od gladke, prečno progaste mišice
a    ne delujejo po zakonu vse ali nič
b    nimajo sarkoplazmatskega retikuluma
c    sestavljajo pretežno votle organe

350.            Hotni gib organiziramo tako, da se pošljejo signali do motoričnih
enot (efektorja) iz
a    skeletne mišice
b    receptorja
c    motorične skorje

351.            Signali potujejo do mišice iz primarne motorične skorje po
a    piramidni poti
b    spintalamični poti
c    retikularni poti

352.            V mišicah, s katerimi izvajamo precizne gibe ali z njimi govorimo
je število skeletnomišičnih vlaken, ki pripadajo motorični enoti
a    veliko
b    majhno

353.            V mišicah, ki jih ne uporabljamo za fine, precizne gibe, je število
skeletnomišičnih vlekan, ki pripadajo posamezni motorični enoti
a    veliko
b    majhno

354.            Kemični prenašalci na sinapsah so snovi, ki
a    se izločijo iz jukstaglomerularnega aparata ledvic in se vežejo na
receptorje na membrani postsinaptične celice
b    vzdražijo membrane v možganih
c    se izločajo iz presinaptične celice in se vežejo na receptorje
postsinaptične membrane
d    imajo svoje delovanje izrecno le v špranji celic

355.            Pri aktivni mišični kontrakciji se sarkomere krčijo po načelu
a    zmanjša se dolćina aktinskih niti
b    poveča se dolžina miozinskih niti
c    tanki filamenti drsijo med debele
d    debeli in tanki fimalenti razpadejo

356.            Proces aktivne mišične kontrakcije se konča
a    s črpanjem kalija v cisterne sarkoplazmatskega retikuluma
b    s črpanjem kalcija v cisterne sarkoplazmatskega retikuluma
c    s črpanjem preostalega fosfata v sarkoplazmatski retikulum
da nastane spet dovolj ATP

357.            Pri organizaciji in izvajanju hotenih gibov dva
a    sodelujejo beta vlakna
b    sodelujejo motorične enote
c    sodeluje piramidna proga
d    sodeluje primarna senzorična možganska skorja

358.            Funkcionalna enota ledvic se imenuje
a    nefron
b    glomerolus
c    Henleyeva pentlja

359.            Filtrirna površina nefrona se imenuje
a    Bowmanova kapsula
b    glomerolus
c    proksimalni kanalček
d    zbirni kanalček

360.            V zavitem delu proksimalnega kanala se vrši
a    izločanje odpadnih snovi
b    reapsorbcija snovi iz plazme
c    nastanek primarnega urina

361.            Večina vode se iz descendentnega dela Henleyeve pentlje reabsorbira
po principu
a    osmoze
b    aktivnega prenosa z natrijem
c    nasprotnega pretoka

362.            V ascendentnem delu Henleyeve pentlje se reabsorbira večina
a    vode
b    elektrolitov
c    obeh

363.            Jukstaglomerularni aparat vsebuje remin, ki je odgovoren za
a    vzdrževanje krvnega tlaka
b    zorenje eritrocitov
c    absorbcijo vode

364.            Dnevno se prefiltrira
a    18 l plazme
b    180 l plazme
c    1800 l plazme

365.            Primarni urin vsebuje
a    sestavine plazme
b    vodo in elektrolite
c    vodo in odpadne snovi

366.            Primarnega urina je
a    2 l
b    180 l
c    18 l

367.            Natrij in kalij se reabsorbirata v proksimalnih kanalih
a    z aktivnim transportom
b    z osmozo
c    z difuzijo

368.            Očistek ali clearance pomeni
a    koliko snovi se prefiltrira nazaj v kri
b    koliko urina ledvice izločijo v 24 urah
c    koliko snovi se odstrani preko ledvic v minuti

369.            Pomen protipretočnega mehanizma ledvic je
a    nastajanje čimbolj razredčenega urina
b    reabsorpcijo še zadnjih pomembnih snovi
c    koncentracije urina

370.            Kot protipretočni pomnoževalec pri koncentraciji urina delujeta
a    natrij
b    klor
c    antidiuretični hormon
d    aldosteron
e    voda

371.            Sistem, ki nastaja v ledvicah ima vpliv na vazokonstrikcijo žil je
a    kinin-kalikrein
b    renin-angiotenzin
c    eritropoetinski

372.            Kinini delujejo
a    vazodilatatorno
b    na zorenje eritrocitov
c    pospešujejo izločanje ureje

373.            Med pomembne hormone ki nastajajo v ledvicah prištevamo
a    eritroppetin
b    aldosteron
c    antidiuretični hormon
d    vitamin D
e    trombopoetin
f    adrenalin

374.            Aldosteron se izloča kadar je
a    zmanjšan pretok krvi skozi ledvice
b    povečan pretok skozi ledvice
c    zvečana sekracija renina

375.            Urin se skoncentrira na 300 mOsm/L v
a    proksimalnih tubulih
b    debelem delu Henleyeve pentlje
c    distalnih tubulih
d    zbiralcih

377.            Metabolična alkaloza je
a    posledica izgube kislin
b    nezadostnega dihanja

378.            Respiratorna acidoza je
a    posledica povečane ventilacije
b    nezadostne ventilacije
c    povečanega izločanja kislin

379.            Respiratorna alkaloza je
a    posledica nezadostne ventilacije
b    posledica nastajanja kislin
c    posledica povečane ventilacije

380.            Znižana pH pomeni  2
a    metabolno alkalozo
b    metabolno acidozo
c    respiratorno acidozo
d    respiratorno alkalozo

381.            Povišan pH v krvi pomeni 2
a    metabolno alkalozo
b    metabolno acidozo
c    respiratorno acidozo
d    respiratorno alkalozo

382.            Na spremenjeno barvo urina vplivajo  2
a    prisotnost vode
b    uživanje zdravil
c    prisotnost natrija
d    odsotnost soli

383.            Specifična teža urina je
a    med 1001 in 1035
b    med 1000 in 2000
c    med 1110 in 1200

384.            V urinu ne sme biti  2
a    vode
b    eritrocitov
c    ureje
d    beljakovin

385.            Hematurija pomeni
a    prisotnost beljakovin v urinu
b    prisotnost krvi v urinu
c    prisotnost bilirubina v urinu

386.            Akcijski potencial srčnomišičnega vlakna nastane zaradi odpiranja
in zapiranja posameznih ionskih kanalov. Katera kanala ne sodelujeta
v nastanku akcijskega potenciala ?
a    hitri natrijev kanali
b    hitri kalijevi
c    kalcijevi
d    zgodnji magnezijevi
e    pozni kalijevi kanali
f    Na/K črpalka

387.            Kaj vpliva na višino krvnega pritiska - trije odgovori
a    pretok skozi kapilare
b    količina eritrocitov v krvi
c    minutni volumen srca
d    količina hemoglobina
e    tonus aretriol
f    količina vode v telesu

388.            Od česa je odvisen pretok krvi skozi žilo  3
a    razlike tlakov na začetku in koncu žile
b    upora v žili
c    viskoznosti krvi
d    višine človeka
e    telesne teže

389.            Kako se spremeni periferni upor ob povečanju MV, če se SAT
            ne spremeni
a    se poveča
b    se zmanjša
c    se ne spremeni

390.            Kaj je najmočnejši stimulans za lokalno povečanje pretoka krvi
a    pomanjkanje krvnega sladkorja
b    pomanjkanje kisika
c    kopičenje ogljikovega dioksida

391.            Za izmenjavo tekočine v kapilarah je pomebno razmerje med
štirimi tlaki. Katera dva prevladujeta, da se na aterijskem delu kapilare
tekočina filtrira v medcelični prostor ?
a    kapilarni trak
b    tlak medcelične tekočine
c    koloidnoosmotski tlak medcelične tekočine
d    koloidnoosmotski tlak krvi

392.            Kako se imenuje volumen zraka, ki ga človek vdihne in izdihne ob
normalnem dihanju
a    respiracijski volumen
b    ekspiracijski rezervni volumen
c    rezidualni volumen
d    mrtvi prostor
e    inspiracijski rezervni volumen

393.            Kako se iz velikih dihalnih poti sapnice in sapnikov odstranjujejo
tujki in prekomerno nabrani sekret   2
a    z refleksom kihanja
b    z refleksom kašlja
c    s kolcanjem
d    z utripanjem migetalk

394.            Kateri plin prehaja hitreje skozi alveolokapilarno membrano
a    kisik
b    ogljikov dioksid

395.            Dihanje uravnava dihalni center v možganih. Kaj vpliva na njegovo
regulacijo
a    količina kisika v krvi
b    količina maščob v krvi
c    količina CO2 v krvi
d    kislost krvi
e    količina sladkorja v krvi
f    količina sladkorja v možganih

396.            Glede na vsebnost kisika je lahko kri oksigenirana ali deoksigenirana.
a    kakšna je kri v pljučnih arterijah ?
b    oksigenirana
c    mešana
d    deoksigenirana

397.            Mišična vlakna v srčni mišici tvorijo funkcionalni sincicij. To pomeni so
a    mišična vlakna razporejena ena poleg drugega in se skrčijo istočasno
b    večjedrna struktura mišičnih vlaken srčne mišice
c    se vzburjenje iz enega dela srca razširi enakomerno po vsem srcu,
akcijski potencial se neposredno širi v vseh smereh srčne mišice

398.            Čas, ko je srčna mišica po kontrakciji nedojemliva za ponovno kontrakcijo je
a    protrombinski čas
b    tromboplastinski čas
c    refraktarna doba

399.            Vloga papilarnih mišic je
a    odpirajo in zapirajo srčne zaklopke
b    poskrbijo, da zaklopke med sistolo prekatov dobro tesnijo
c    širijo prekate med sistolo
d    so pomembne za začetek mišične kontrakcije

400.            Kdaj sta zaprti mitralan in trikuspidalna zaklopka
a    med sistolo preddvorov
b    med diastolo preddvorov
c    med sistolo prekatov
d    med diastolo prekatov

401.            Kaj vpliva na višino krvnega pritiska
a    pretok skozi kapilare
b    količina trombocitov
c    minutni volumen srca
d    periferni upor

402.            Kje je rezervoar krvi v telesu
a    v areterijah
b    v venah
c    v kapilarah

403.            Cirkulacija je sestavljena iz dveh zaprtih krogov. Katera trditev je pravilna  ?
a    cirkulacija je sestavljena iz pljučne in sistemske cirkulacije, arterijski tlak je v
sistemski cirkulaciji več kot enkrat višji kot pljučni
b    cirkulacija je sestavljena iz pljučne in sistemske cirkulacije, krvi tlak je v
obeh krogih cirkulacije enak
c    cirkulacija je sestavljena iz pljučne in sistemske cirkulacije, aretrijski tlak je v
pljučni višji kot v sistemski cirkulaciji

404.            Na tlak v venah vpliva tudi hidrostatski tlak. Alj je pri stoječem človeku
venski tlak negativen ?
a    venski tlak ni nikoli negativen
b    venski tlak je negativen v venah glave in vratu
c    venski tlak je negativen v venah goleni

405.            Kje so receptorji za kontrolo krvnega tlaka
a    v stenah arteriol
b    v karotidnih sinusih in aortnem loku
c    v venah

406.            Kako se spremeni minutni volumen, če se poveča periferni upor, srednji
arterijski tlak pa se ne spremeni
a    se poveča
b    se zmanjša
c    se ne spremeni

407.            Vitalna kapaciteta pljuč je vsota treh respiracijskih volumnov. To so:
a    respiracijski volumen
b    ekspiratorni rezervni volumen
c    rezidualni volumen
d    mrtvi prostor
e    inspiracijski rezervni volumen

408.            Na kak način se izmenjajo plini (kisik, ogljikov dioksid) med krvjo v kapilari in
zrakom v alveoli ?
a    z aktivim transportom
b    z difuzijo
c    s pasivnim transportom

409.            Ali se z dihanjem ureja pH krvi
a    da
b    ne

410.            Kaj tvori srčni ciklus
a    diastola preddvorov
b    sistola preddvorov
c    sistola prekatov
d    venski dotok
e    afterload
f    diastola prekatov