Zdravstvena nega uporabnic s traheostomo

Stoma je umetno napravljena odprtina na koži, ki je poimenovana po organu iz katerega izhaja. Traheostomo poimenujemo tudi dihalna stoma in izhaja in traheje – sapnika. Indikacije za traheostomo so ovire (zapore) v zgornjih dihalnih poteh, daljša umetna ventilacija, boljša toaleta dihalnih poti, tumorji, infekcije ali aspiracija sekreta iz dihalnih poti.

Najpogostejši zapleti pri bolnikih s traheostomo so pospešeno, plitvo, neenakomerno, oteženo, piskajoče dihanje, preveč izmečka in aspiracija sline, krvi ali želodčne vsebine, zamašitev kanile s strdkom ali izsušenim izločkom, težave pri komuniciranju.

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

Pomemben del zdravstvene nege uporabnika traheostome je aspiracija, ki je sterilna tehnika odstranjevanja sekreta iz dihalnih poti bolnika. S tem postopkom omogočimo bolnikom lažje dihanje in večjo predihanost pljuč. Je pomemben postopek pri bolnikih z obstrukcijo dihalnih poti, saj imajo že zaradi anatomije dihal oteženo dihanje, sekret v dihalih in dihalnih poteh pa jim to še otežuje. Bolniki z motnjami v duševnem razvoju sami ne morejo sporočiti, da se dušijo, težko dihajo, zaradi česar potrebujejo stalen nadzor, poznavanje bolnikovega normalnega dihanja ter obnašanja. Bolnik, ki se mu nabira sekret pa ni aspiriran, se duši, postaja cianotičen, hlasta za zrakom, hrope ter se poizkuša izkašljati. Takrat je treba urgentno ukrepati in takoj pričeti z aspiracijo obenem pa je potrebno spremljati vitalne znake.

Aspiracija sama pomeni uvajanje tanke, plastične cevke (katetra) v dihalne poti, v našem primeru v traheostomo. Kateter priključimo na konekt, kateri je povezan z napravo, ki ustvarja srk, s katerim posrkamo sekret iz dihalnih poti. Aspiracija ne sme trajati dlje kot 15 do največ 20 sekund. Kateter uvajamo počasi, brez srka, ob draženju rahlo izvlečemo kateter, zapremo odvod zraka in s tem povzročimo srk. Bolnika ves čas tekom postopka spremljamo, opazujemo dihanje, barvo kože, merimo saturacijo in opazujemo barvo, gostoto, primesi sekreta. Aspiriramo z rahlim kroženjem ter ob počasnem izvleku katetra. Kateter je sterilen, zato uporabljamo sterilne rokavice.

Pri bolniku pa opazujemo tudi stanje kože okoli stome in lego stome. Koža mora biti čista, brez izcedkov iz stome ter sterilno zaščitena.

 

KRITIČNO MNENJE

Ker je traheostoma življenjskega pomena, menim, da mora medicinska sestra znati dobro presoditi kdaj je potrebna aspiracija dihalnih poti, kar pomeni, da mora uporabnika stalno opazovati. Aspiracija je invazivni poseg, zato mora biti medicinska sestra o njem dobro poučena, da postopek pravilno in sterilno izvede, ter prepreči dodatne zaplete. Pripravljena mora biti na možne zaplete in ustrezno ter hitro ukrepati.

[wp_ad_camp_1]

Literatura:

Rozman M, Kisner N, Klasinc M, Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 3: Učbenik za 3. letnik. Maribor: Založba Pivec; 2009: 79 – 80.

Skela Savič B, Kaučič B, Filej B, Skinder Savić K, Mežik Veber M, Romih K, et al. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege: Izbrana poglavja. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego; 2010: 295 – 7.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja