Žilni pristopi: vprašanja in odgovori za izpit

1. Kateri je najboljši venski pristop za dializo- opiši

Dializni kateter se lahko uvede skozi vratne vene ali skozi podključnični veni v levi srčni preddvor, lahko pa ga uvede tudi v stegensko veno. Dializni katetri so debelejši od običajnih venskih katetrov in so tudi iz drugačnih materialov (teflon, latex, silikon). Od drugih venskih katetrov se razlikujejo tudi po namenu (lahko so enolumenski ali dvolumenski). Dializni kateter zdravnik vstavi direktno v veno ali preko podkožnega pristopa, če ga pacient rabi več mesecev. Namen le-tega je preprečiti vstopno mesto pred okužbo.

2. Kakšne vrste infuzij poznamo in njihove lastnosti

Poznamo intravenozno infuzijo, kar pomeni: iztekanje infuzijske tekočine ali vbrizgavanje infuzijske tekočine s pomočjo namenske črpalke v veno, ki traja daljši čas in običajno presega tekočino 100 ml. V telo lahko s pomočjo le-te vnašamo kri (transfuzija), vodo kot osnovno tekočino, druge tekočine/raztopine, elektrolite, hranilne snovi, zdravila…

Hiperdermoklize se poslužujemo pri pacientih v končnem stadiju neozdravljivih bolezni za izravnavanje negativne tekočinske bilance, ki je ni možno uživati peroralno, ter pri starejših, neprisebnih pacientih, ki odklanjajo hrano.

3. Kaj pomeni kratica SBAR iz angleškega članka o komunikaciji in napakah v zdravstvu

S – situation (trenutno stanje pacienta)

B – background (prejšnje bolezni)

A – assesment (naše mnenje o trenutni bolezni in stanju)

R – recommendation (kaj mu priporočamo)

4. Kakšne napake pri deljenju zdravil najpogosteje naredijo MS po poročanju raziskav

– Neupoštevanje pravila 10P
– Prekinitev medicinske sestre pri razdeljevanju zdravil
– Preslabo znanje
– Nečitljivo napisana terapija s strani zdravnika
– Napačen odmerek zdravila
– Podobna imena in ovojnina zdravil

5. Kaj je kradež
Kradežni sindrom je po umetno napravljeni arterio-venski fistuli redek pojav, a lahko povzroči hudo klinično simptomatiko. Zelo redek je pri fistulah v področju zapestja, pogostejši pa na nadlakti. Pojavi se, če je pretok skozi fistulo na zgornjem udu večji od 500 ml/min. Znaki kradežnega sindroma so bolečine, pomodritev prizadetega dela, obsežne ishemične razjede, otekline, točkaste nekroze.

6. Popolna parenteralna prehrana

Indikacije za PPP:

– Vsako stanje, kjer je oralna prehrana kontraindicirana za več kot 5 dni
– Bolezni prebavil
– Komatozna stanja
– Hude politravme
– Tetanusna relaksacija
– Anoreksija
– Maligne bolezni

Katere so kontraindikacije za popolno parenteralno prehrano:

– Mehanični zapleti: povezani so z osrednjo vensko kateterizacijo in jih je 1-2%
– Septični zapleti: nastanejo zaradi lokalne okužbe, okužbe raztopin in infuzijskih sistemov za PPP
– Presnovni zapleti: hiperglikemija, hipoglikemija, neravnovesje aminokislin, hipervitaminoza
– Drugi zapleti: alergične reakcije, motnje zavesti, dolgotrajne tahikardije

7. Kateri sta 2 najpogostejši zdravili, ki delata oborine?

– Valium
– kalcijev fosfat

8. Katere vrste infuzijskih raztopin poznamo, in njihove značilnosti?

– Kri in krvne pripravke:

Uporabljamo jih le v primeru hude izgube krvi ali pri anemiji.

– Kristaloidne raztopine:

So vodne raztopine elektrolitskih ali drugih vodnih molekul. Uporabljajo se za nadomeščanje volumna tekočine in za vzdrževanje ali subtitucijske namene. Podobne so serumu.

Med njih prištevamo:

– Riger lactat
– fiziološko raztopino 0,9 % NaCl
– 0,5 % glukozo
– Ringerjevo raztopino,…

– Koloidi:

Vsebujejo velike beljakovinske molekule,prirejene tako, da ostanejo v ožilju dlje časa. Koloidi bolj učinkovito zapolnijo in vzdržujejo žilni volumen, ker ne prehajajo skozi polprepustno membrano. Koloidne raztopine so najbolj uporabne v okoliščinah, ko je potrebno hitro nadomestiti krožeči volumen krvotoka. Pri tem uporabljamo naravne koloide (kri) ali farmacevtske koloidne raztopine, kot so: Dextran, Hes,…

9. Opiši biološki test (izvaja se pri transfuziji)

Transfuzijo krvi/komponent pričnemo s hitrostjo 1 ml/min ali 1 kapljica na 3 sekunde in opazujemo učinek na bolnika.

10. Zakaj in kdaj se uporabljajo humani albumini?

Humani albumini ohranjajo volumen krvi in zadržujejo tekočino v ožilju. Uporabni so pri pacientih ob nenadni izgubi krvi za preprečitev šoka. Imajo dolgo uporabnost in niso vezani na krvne skupine, zato so idealni za začetek zdravljenja hipovolemičnega šoka.

11. Kaj je pH in kakšne so normalne vrednosti krvi:

pH je merilo, s katerim izražamo kislost ali bazičnost posamezne raztopine. Normalna vrednost pH krvi je 7,35-7,45.

12. Kaj je flebitis?

Je akutno vnetje notranje plasti žilne stene, ki je neposredno povezano s prisotnostjo vstavljenega medicinsko tehničnega pripomočka – venske kanile ali venskega katetra. Je najpogostejši zaplet infuzijske raztopine, saj se pojavlja pri 20-80 % ljudi.

– Lestvica ocenjevanja in ukrepanja ob pojavu flebitisa

0: vbodno mesto izgleda brez posebnosti; ni znakov flebitisa

1: prisotnost enega znaka (rdečina, bolečina); možni začetni znaki flebitisa

2: prisotnost dveh od treh znakov (bolečina, rdečina, oteklina); začetni flebitis, odstranitev kanile

3: prisotnost vseh znakov (bolečina v poteku kanile, rdečina, zatrdlina); izražen flebitis, odstranitev kanile, p.p. zdravljenje flebitisa

4: vsi navedeni znaki so prisotni in močno izraženi (bolečina v poteku kanile, rdečina, zatrdlina, oteklina, tipen potek zadebeljene vene); močno izražen flebitis ali začetek tromboflebitisa, odstranitev kanile, p.p. zdravljenje flebitisa

5: vsi navedeni znaki so prisotni in močno izraženi (bolečina v poteku kanile, rdečina, zatrdlina, oteklina, tipen potek zadebeljene vene, povišana temperatura v področju prizadete vene); izražen tromboflebitis, odstranitev kanile, uvedba ukrepov za zdravljenje tromboflebitisa

13. Kaj je ničelna točka?

Določamo jo pred meritvijo osrednjega venskega tlaka. Nahaja se v višini desnega atrija. Označimo jo na zgornji tretjini prsnega koša v sprednji pazdušni liniji v četrtem medrebrnem prostoru.

Določamo jo po naslednjih korakih:
– Pacienta spustimo v vodoravni hrbtni položaj
– Odstranimo mu blazino
– Vodno tehnico položimo na prsni koš bolnika in jo naravnamo
– Izmerimo razdaljo od spodnjega roba tehnice do podlage
– Razdaljo izraženo v cm, delimo s tri in pomnožimo z 2
– Dobljena vsota, ki jo izrazimo v cm, predstavlja razdaljo, ki jo odmerimo od podlage pravokotno navzgor po prsnem košu in označimo na koži kot ničelno točko
– Oznako 0 na vodnem stolpcu uravnamo z ničelno točko na prsnem košu pacienta

Vrednost OVT odčitamo, ko tekočina v vodnem stolpcu preneha padati in niha sočasno s pacientovim pulzom ali dihanjem.

14. Kaj morata MS in zdravnik skupaj narediti preden nastavita transfuzijo?

Delo MS temelji na delitvi nalog in odgovornosti med MS in zdravnikom. MS po naročilu zdravnika naroči pred transfuzijske krvne preiskave, mora pa imeti pomembno znanje s katerim lahko zagotovi varnost pacienta. Zamenjava vzorcev krvi je najpogostejša napaka. MS je odgovorna za pravilno identifikacijo pacienta in označitev vzorca. Priporočene so tiskane nalepke. Če le-teh ni, je potrebno podatke napisati čitljivo s tiskanimi črkami in razpoznavnimi številkami. Pred transfuzijo MS vedno izmeri vitalne znake.

15. Neželene reakcije pri transfuziji krvi:

– Takojšnji neželeni učinki:

1. Imunsko pogojeni: akutna hemolitična transfuzijska reakcija, s transfuzijo povezana nenadna poškodba pljuč, alergična reakcija
2. Neimunsko pogojeni: embolija, podhladitev, dihalna stiska

– Pozni neželeni učinek:

1. Imunsko pogojeni: reakcija presadka proti gostitelju, posttransfuzijska purpura, odložena hemolitična reakcija po transfuziji
2. Neimunsko pogojeni: preobremenitev z železom

– Okužbe, ki se prenašajo s krvjo:

1. Takojšnja bakterijska kontaminacija, sepsa
2. Pozne okužbe z bakterijami, virusi, paraziti

– Hemolitične reakcije:

Nastanejo zaradi transfuzije napačne krvi, ki ima za posledico vezavo plazemskih protiteles-aglutinogenov na eritrocitne antigene. Znaki so: bolečine v prsnem košu in križu, slabost, pospešeno dihanje, pospešen utrip srca,…

– Masivna transfuzija:

Ima lahko za posledico podhladitev, povečano količino kalija v krvi, zmanjšano količino kalcija.

16. Kakšne so prednosti portov pred drugimi katetri?

– Manj bolečin
– Manj stresa
– Neopaznost
– Lažja telesna aktivnost
– Dolgotrajna, skoraj neomejena uporaba
– Manjša možnost vnetja, izpada, zamašitve
– Popolnoma zaprt sistem
– Ob neaktivnosti prebrizgavanje na 3-4 tedne

17. Katera preiskava se naredi pri sumu na sepso pri CVK?

Preiskava po Makiju

18. Kaj je epiduralna analgezija?

Epiduralna analgezija je metoda področne anestezije, pri kateri prekinemo prevajanje živčnega dražljaja po aferentni poti. Epiduralna anlgezija se razteza med notranjim listom trde možganske ovojnice in njenim tanjšim zunanjim listom.

Indikacije:

– Pooperativna bolečina
– Bolečina po poškodbi
– Porodna bolečina
– Kronični bolečinski sindromi

Kontraindikacije:

– Pacientova odklonitev
– Prejemanje antikoagulantnih sredstev
– Motnje pri strjevanju krvi
– Sistemske okužbe
– Lokalna okužba
– Ovare ali poškodbe hrbtenice

Zapleti:

– Zavora dihanja
– Zaspanost
– Znižanje RR
– Srbenje
– Zastoj urina
– Blokada dihanja
– glavobol
[wp_ad_camp_1]
19. Kam vstavimo peritonealni kateter:

Peritonealna dializa je učinkovit način zdravljenja otrok s kronično ledvično odpovedjo. Pomembna prednost te dialize je v tem, da jo lahko otroci izvajajo doma.
Pri vseh način kroničnega zdravljenja s peritonealno dializo, je potrebna kirurška vstavitev katetra skozi trebušno steno v peritonealno votlino. Uporabljamo silastične katetre, katerih velikost je prilagojena otrokovi starosti. Ustrezno velikost katetra in natančno mesto vstavitve, obvezno določimo pred operacijskim posegom.

20. Kakšni so lahko zapleti pri vbrizgavanju zdravila skozi epiduralni kateter:

– Alergične reakcije
– Kateholaminske reakcije
– Lokalne toksične reakcije
– Simptomi s strani CŽS: otrplost ustnic, jezika
– Kardiovaskularni sistem: tahikardija

21. Kakšne so naloge MS pri neželenih učinkih pri transfuziji?

– MS prekine pretok krvi
– Pokliče zdravnika
– Odstrani transfuzijski sistem z venske kanile
– Priključi nov infuzijski sitem in do prihoda zdravnika vzdržuje prehodnost venske kanile z infuzijsko raztopino
– Izmeri in beleži vitalne znake ter ostane ob pacientu
– Opazuje morebiten pojav znakov šoka
– Po potrebi začne z reanimacijskimi ukrepi
– Po prihodu zdravnika ravna po njegovih navodilih
– Zdravnik odredi kdaj se v primeru blage, nenevarne reakcije lahko s transfuzijo nadaljuje
– Po naročilu zdravnika pošlje vzorec pacientove krvi, transfuzijski sistem in vrečko s preostalo krvjo v transfuzijski laboratorij
– Zabeleži pojav transfuzijske reakcije v dokumentacijo
– Še nadaljnje opazuje pacienta
– Po hujših reakcijah dnevno spremlja pacientovo diurezo in makroskopsko hematurijo

22. Kaj je hipotonična infuzija:

Ima manjši osmotski tlak kot znotrajcelična tekočina, zato le-ta povleče vodo v celico , zaradi česar celice nabreknejo, lahko tudi počijo. To je na primer sterilna voda za redčenje zdravil ali 0,45% fiziološka raztopina.

23. Kaj je hipertonična infuzija:

Iz celic povleče vodo, celice se zato skrčijo. To so vse raztopine glukoze, v katerih koncentracija glukoze presega 5%, parenteralne prehrambene raztopine.

24. Kaj je izotonična infuzija:

Ne vpliva na volumen celice, ga ne spremeni. Osmotski tlak raztopine je enak osmotskemu tlaku telesnih tekočin/znotraj celične tekočine, kar predstavlja fiziološko kompatibilnost. To so raztopine z osmolarnostjo od 240 – 340 mOsm/L. Najpogostejša raztopina je 0,9% NaCl.

25. Kaj je hiperdermokliza:

Je definirana kot vnos tekočine v subakutni prostor. Primerna je za bolnike, ki ne morejo piti tekočin in imajo blago do zmerno dehidracijo.

Prednosti:

– Ne povzroča tromboflebitisa
– Ne povzroča sistemskih okužb
– Manjša možnost za pljučni edem
– Večja mobilnost bolnika
– Večja ekonomičnost

Slabosti:

– Omejitev glede vrste in količine tekočin
– Edem na mestu infuzije
– Možnost lokalne reakcije

Indikacije:

– Preprečevanje ali zdravljenje zmerne in blage dehidracije bolnikov (z disfagijo, z zmedenostjo, s povišano TT, z oteškočenim oralnim vnosom tekočin)
– V terminalni fazi življenja (infuzije opioidnih analgetikov,želja sorodnikov ali bolnika, preprečevanje simptomov zaradi dehidracije – suha usta)

Kontraindikacije:

– Urgentna stanja – šok
– Srčno popuščanje
– Odpoved ledvic
– Edemi

26. Na koliko časa je potrebno menjavati infuzijski sistem pri infuziji, ki teče počasi in vsebuje 100ml:

– Sisteme infuzijskih črpalk menjavamo na 48 ur, če je umazan s krvjo ali poškodovan, ga zamenjamo takoj.

27. Smernice glede infuzijskih tekočin in sistemov:

– Infuzijsko tekočino, ki teče 24 ur, moramo menjavati vsak dan (na 24 ur).
– Infuzijski sistem pri infuziji kristaloidnih raztopinah menjavamo na 48 ur in pri menjavi kanile. Če pride v sistem kri, ga moramo takoj menjati.
– Sisteme infuzijskih črpalk menjavamo na 48 ur, če je umazan s krvjo ali poškodovan, ga zamenjamo takoj.
– Obveze menjamo na 48 ali 72 ur, krvave ali premočene menjamo takoj.
– Vbodno mesto in vensko kanilo menjavamo vsakih 48 do 72 ur.
– Infuzija mora biti vsaj 90 cm nad vbodnim mestom, da lahko premaguje žilni upor, če ne uporabljamo infuzijske črpalke.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja