Buče spadajo v družino Cucurbitaceae (bučevke) in vključujejo približno 95 rodov in 965 vrst. Prisotne in razširjene so tako v Starem, kot Novem svetu in spadajo med najpomembnejše družine rastlin, ki človeku zagotavljajo užitne produkte.

Buče gojijo po vsem svetu za različne agrikulturne namene. Prve vrste najverjetneje izvirajo iz Azije, danes pa so razširjene po večini območij zmerne in tople klime. Prav tako so buče domorodne v Severni in Osrednji Ameriki. Rod buč (Cucurbita spp.) ima 5 domačih in 10 divjih vrst, pri tem so najpomembnejše vrste: Cucurbita moschota, Cucurbita pepo, Cucurbita maxima. Od teh treh vrst, je vrsta C. moschota najbolj toleranta za ostre pogoje okolja, npr. visoke temperature v Egiptu.

Buče imajo eno globoko glavno korenino ter več plitvih, razvejanih stranskih korenin. Ker ima glavna korenina šibko črpalno moč, se buča ne more oskrbovati s hranili in minerali iz večjih globin. Steblo je robustno, ščetinasto, bodeče in votlo, pogosto se vije po tleh. Značilne so adventivne korenine in vitice. Oljne buče imajo večinoma kratko steblo (od 2 do 3 metre), krmne pa daljše (do 10 m). Listi so veliki, votli in pecljati. Cvetovi so zlato rumeni, z lijakastimi ali zvonasto oblikovanimi venčnimi listi ter so enospolni in enodomni. Preberi nadaljevanje članka… »

Okusna hrana, ki vam pomaga pri ohranjanju zdravja – to je osnovno načelo tradicionalne mediteranske prehrane. Zgolj en nasvet vezan na urnik prehranjevanja z mediteransko hrano ne obstaja. V splošnem velja, da se v okviru mediteranske hrane poudarja uživanje velikih količin sadja in zelenjave, fižola in oreščkov, zdravih žit, rib, olivnega olja ter manjših količin mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Ob tem mediteranski način življenja spodbuja dnevno fizično aktivnost.

Države, ki so navdihnile mediteransko kuhinjo, zajemajo države ob Mediteranskem morju. Te kulture so prehranjevalne navade razvijale skozi več 1000 let. V Evropi so to npr. Grčija, Portugalska, Španija in države na Balkanskem polotoku, prav tako se na tak način prehranjujejo tudi v državah Severne Afrike, npr. Tunizija in Maroko. Mediteranska regija je topla in sončna, kar zagotavlja veliko proizvodnjo sadja in zelenjave skozi celo leto. Vina, kruh, olivno olje, oreščki in stročnice so glavne značilnosti tega predela, prav tako je prehrana vezana na ribe iz Mediteranskega morja. Preberi nadaljevanje članka… »

Vitamini in minerali….že ptički na vejah čivkajo kako pomembni so za zdravje in pravilno delovanje našega organizma. Že manjše pomanjkanje enih ali drugih lahko povzroči utrujenost, zmanjša nivo energije v telesu…večje in dolgotrajnejše pomanjkanje pa lahko vodi v resne bolezni… Podrobno Vam predstavljamo vitamine in minerali, da boste lažje razumeli celotno zgodbo. Preberi nadaljevanje članka… »

Meduze so pravzaprav zelo nadležni in nevarni morski ožigalkarji. Ožigi meduz povzročijo lahko resne zdravstvene težave! Pravzaprav večina organizmov, ki jih najdemo v obalnih morjih in jim pogovorno pravimo »meduze«, pripada klobučnjakom.

Meduze dosegajo centimetrske velikosti in več, običajno med 2 in 40 cm premera klobuka. Pri največji vrsti, Cyanea capillata, ima lahko klobuk premer dva metra, lovke pa merijo preko 15 m v dolžino. Zaradi ožigalk predstavljajo meduze klobučnjakov nevšečnost za kopalce, ribiče in druge ljudi, ki se zadržujejo v vodi. Jakost ožiga se med vrstami zelo razlikuje, od neznatnega, do hudih opeklin kože. Preberi nadaljevanje članka… »

ZGODOVINA STRESA

Izraz izvira iz latinščine (stringere). Prvič je bil uporabljen v angleščini v  17. stoletju kot opis nadloge, pritiska, težave. V 18. stoletju in v 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali močen vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih stresa na telesne in duševne bolezni so začeli razmišljati šele v 19. stoletju.

V medicini je izraz stres uvedel Hans Selye, leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje.

KAJ JE STRES?

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Preprosto ga lahko definiramo kot odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik.

Stres je lahko pozitiven ali negativen.

Preberi nadaljevanje članka… »

Hladna zima je glavno obdobje, ko se pojavijo zamašen nos, vneto grlo ter srbeče in solzeče se oči. Vse to najpogosteje v tem času povezujemo s prehladom, čeprav ni vedno tako. V primeru, da simptomi trajajo dlje kot en teden ali če simptomi prenehajo ob menjavi okolice, gre lahko za alergijo ali sinusitis.

Prehlad povzročajo virusi, alergije pa izpostavljenost alergenom. V obeh primerih so simptomi zelo podobni in vključujejo zamašen nos,kihanje, sopenje ter solzeče se ali srbeče oči. Glavna razlika med alergijo in prehladom je v simptomih, ki se poleg omenjenih pojavljajo samo pri prehladu, npr. vneto grlo, vročina in bolečine po telesu.

Tako prehlad kot alergije lahko vodijo do pojava sinusitisa, ki se pojavi, ko sinusi nabreknejo in preprečijo prehod sluzi, kar vodi v velike pritiske, ki jih oseba čuti kot bolečino. Pojavijo se okužbe. Simptomi sinusitisa so nabrekel, boleč občutek okoli čela, oči in ličnic, zamašen nos z debelo in obarvano sluzjo, slabše zaznavanje voha, oteženo dihanje, vneto grlo, kašelj, utrujenost in občasna zmerna vročina. Preberi nadaljevanje članka… »

Zima trka na vrata, z njo pa tudi sezona virusnih obolenj.  Prehlad je akutna virusna okužba zgornjega dela dihal, ki vključuje nos, sinuse, žrelo in grlo. Okužba se prenaša predvsem pri rokovanju z okuženo osebo (lahko posredno ali neposredno) ali pa gre za prenos virusa po zraku. Inkubacijska doba je odvisna od virusov, običajno pa traja vsaj 2 dni.

Simptomi okužbe so vsem dobro poznani in vključujejo povečano izločanje sluzi, pri čemer je izločanje največje prve 3 dni in traja približno 7-10 dni, v določenih primerih tudi do 3 tedne. Izločanje sluzi spremljajo vneto grlo, kašelj in splošno slabo počutje. Preberi nadaljevanje članka… »

Vitamin D spada v družino v maščobi topnih molekul. To so molekule, ki spadajo med pomembna mikrohranila. V človeku sta ključni dve obliki vitamina D: vitamin D₂ (tudi ergokalciferol) in D₃ (tudi kalciferol ali holekalciferol). Vitamin D igra ključno vlogo pri rasti kosti, saj poveča privzem kalcija v črevesju. Vitamin D je zato najbolj pomemben pri otrocih, ki še vedno rastejo, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi do pojava rahitisa, t.j. stanja, ki ga določajo šibke in deformirane kosti.

Ljudje lahko vitamin D₃ pridobimo s prehrano živalskega izvora, največ iz ribjega olja, jajc in mleka. Kljub temu da vitamin D pridobimo s hrano, večino D₃ vitamina pridobimo z neposredno sintezo, ki lahko poteka le, če je naša koža izpostavljena sončni svetlobi. Sinteza poteka s pomočjo fotokemične reakcije, pri kateri se derivat holesterola pretvori v pre-vitamin D₃, ki se nato pretvori v vitamin D₃ s pomočjo toplote kože. Vitamin D₂ le redko dobimo s hrano, je pa ta oblika vitamina D najpogosteje uporabljena v vitaminskih nadomestkih ter kot obogatitev živilom, npr. margarini. Preberi nadaljevanje članka… »

Ko se srečujemo z uradno medicino (neuradno medicino bom izpustila) venomer poslušam kako pomembno je gibanje in zdrav način življenja. Pa saj je pravzaprav gibanje del takega življenja, kaj ne. Preberi nadaljevanje članka… »

Izraz osteoporoza pomeni »porozne kosti«. Gre za bolezen, ki jo povezujemo s premajhno tvorbo kostnine, prekomerno izgubo kostnine ali kombinacijo obeh, kar vodi v povečano krhkost in povečano tveganje za zlome kolkov, vretenc in zapestij.

Osteoporoza je razširjena po celem svetu in velja za bolezen, ki predstavlja resno tveganje za širše javno zdravje. Trenutno ocenjujejo, da je obolelih za osteoporozo preko 200 milijonov ljudi na celotnem planetu. Osteoporozo v ZDA in Evropi naj bi imelo približno 30% vseh žensk, ki so v obdobju menopavze. Ocenjuje se, da bo vsaj 40% teh žensk in 15-30% moških imelo v svojem starejšem obdobju v življenju vsaj enega ali več zlomov.

Po podatkih naj bi bilo v Sloveniji obolelih za osteoporozo 27,5% žensk in moških starejših od 50. let ter 14,6% starejših od 60. let. Nad 65% letom starosti pa naj bi bilo obolelih 40,6% žensk in 16,7% moških. Staranje prebivalstva po svetu naj bi bilo odgovorno za veliko povečanje pojavnosti osteoporoze pri ženskah v menopavzi. Študije so dokazale, da naj bi prvi zlom pomenil veliko tveganje za pojav novih. Preberi nadaljevanje članka… »

Homeostaza dobesedno pomeni »enako stanje« in se nanaša na procese zadrževanja notranjega okolja telesa v stabilnem stanju, medtem ko se zunanje okolje spreminja. Večina hormonskega sistema živčnega sistema je vključena v ohranjanje homeostaze, njihovo delovanje pa regulira hipotalamus v možganih. Vsi mehanizmi homeostaze delujejo na principu negativne povratne zanke, ki ohranja stalno vrednost. Negativna povratna zanka pomeni, da vsaka sprememba v sistemu, avtomatično povzroči zagon popravljalnega mehanizma, ki spremeni originalne spremembe in sistem pripelje na začetno točko (t.j. »normalno stanje«).

Eden od najpomembnejših primerov ohranjanja homeostaze pri ljudeh je regulacija telesne temperature.. Pri človeku je telesna temperatura nadzorovana s pomočjo termoregulacijskega centra v hipotalamusu, ki prejema signal iz dveh setov termoregulatorjev: receptorjev v hipotalamusu, ki sam nadzira temperaturo (t.i. temperaturo sredice, ang. set point) v krvi, ki prehaja preko možganov in receptorjev na koži, ki nadzirajo zunanjo temperaturo. Informacije vseh receptorjev so potrebne za primerne prilagoditve telesa. Termoregulacijski center pošilja impulze do različnih efektorjev, ki prilagodijo telesno temperaturo. Temperaturo sredice se običajno ohranja na 37,5 ± 0,5 °C. Preberi nadaljevanje članka… »

Hladni zimski dnevi s seboj pogosto prinesejo tudi mrzle okončine.

Tako imenovani sindrom mrzlih nog in rok je še posebej pogost pri ženskah, kar je posledica različnih dejavnikov, predvsem specifične razporeditve maščobe po telesu in delovanja hormonalnega sistema.

Preberi nadaljevanje članka… »