Nasveti za zdravo življenje! - - Nasveti za zdravo življenje!

Maligni melanom se lahko pojavi kjerkoli na koži in kadarkoli tudi pri mladih! Število novo odkritih melanomov v Sloveniji zaskrbljujoče narašča.

Pred tremi leti je svetovna zdravstvena organizacija ultravijolično sevanje, vključno z solariji, uvrstila med visoko kancerogene dejavnike.

Preberi nadaljevanje članka… »


Energija je telesu potrebna za ohranjanje različnih telesnih funkcij, vključno z dihanjem, kroženjem snovi, opravljanjem fizičnega dela, metabolizmom in sintezo beljakovin. To energijo telesu zagotavljajo različne snovi – ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe… Posameznikovo energijsko razmerje je odvisno od vnosa prehranskih virov in njihove porabe. Sama poraba energije pa je dalje odvisna od spola, sestave telesa, starosti in fizične aktivnosti posameznika. Neravnovesje med vnosom in porabo energije se izraža v obliki izgube ali povečevanja telesnih komponent, večinoma v obliki maščobe ter določa spremembe v telesni masi posameznika.

Holesterol je sterol vseh višjih živalskih skupin, ki je prisoten v telesnih tkivih (in plazmi krvi) živali. V visokih koncentracijah je prisoten v jetrih, hrbtenjači in možganih. Holesterol je pomembna sestavina membran celic, saj celicam zagotavlja stabilnost. Je tudi glavni prekurzor pri sintezi vitamina D, različnih steroidnih (kortizola, kortizona in aldosterona) ter spolnih (estrogena, progesterona in testosterona) hormonov. Holesterol ima pomembno vlogo v sinapsah možganov, pa tudi v imunskem sistemu organizma. V stanju, ko je v telesu oziroma krvi povečano predvsem stanje LDL-holesterola, holesterol pogosto tvori plake (depozite) na stenah arterij, kar imenujemo ateroskleroza, ki je glavni dejavnik nastanka koronarnega srčnega obolenja in drugih srčno-žilnih bolezni. Preberi nadaljevanje članka… »


Preventivne-vaje-za-bolečine-v-krizu (3)Velika večina ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča z bolečinami v predelu hrbtenice. Pogosto se bolečine večkrat ponavljajo in iz akutne bolečine kmalu nastane kronična, ki je nadvse neprijetna. Seveda pa za zmanjšanje bolečine oziroma preventivo najbolje poskrbimo sami s pravilnim sedenjem in rednim gibanjem ter s pomočjo fizioterapije.

V članku vam bomo predstavili nekaj osnovnih vaj za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic, ki jih izvajajte pravilno vsaj petkrat tedensko. Vaje vam ne bodo vzele veliko časa in mogoče ne bodo tako naporne. Pomembno je, da jih izvajate pravilno in redno. Poleg osnovnih vaj je priporočljivo tudi gibanje (plavanje, hitra hoja, sprehodi v naravi).  Preberi nadaljevanje članka… »


stresStres…vodilni ubijalec modernega časa. Ko smo pod stresom kadimo, pijemo, se nažiramo…oooo bad….poznate ta občutek, ko zvečer na kavču odprete tono fast’fooda in goltate dokler niso vrečke prazne. Nato se lotite še največje bombonjere…vina.. Pa je res tako, da vsaka hrana znižuje stres in pomirja? Preberi nadaljevanje članka… »


Vitamin D


1 May 2024

Vitamin D spada v družino v maščobi topnih molekul. To so molekule, ki spadajo med pomembna mikrohranila. V človeku sta ključni dve obliki vitamina D: vitamin D2 (tudi ergokalciferol) in D3 (tudi kalciferol ali holekalciferol). Vitamin D igra ključno vlogo pri rasti kosti, saj poveča privzem kalcija v črevesju. Vitamin D je zato najbolj pomemben pri otrocih, ki še vedno rastejo, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi do pojava rahitisa, t.j. stanja, ki ga določajo šibke in deformirane kosti.

Ljudje lahko vitamin D3 pridobimo s prehrano živalskega izvora, največ iz ribjega olja, jajc in mleka. Kljub temu da vitamin D pridobimo s hrano, večino D3 vitamina pridobimo z neposredno sintezo, ki lahko poteka le, če je naša koža izpostavljena sončni svetlobi. Sinteza poteka s pomočjo fotokemične reakcije, pri kateri se derivat holesterola pretvori v pre-vitamin D3, ki se nato pretvori v vitamin D3 s pomočjo toplote kože. Vitamin D2 le redko dobimo s hrano, je pa ta oblika vitamina D najpogosteje uporabljena v vitaminskih nadomestkih ter kot obogatitev živilom, npr. margarini. Preberi nadaljevanje članka… »


Mediteranska prehrana


15 Apr 2024

Okusna hrana, ki vam pomaga pri ohranjanju zdravja – to je osnovno načelo tradicionalne mediteranske prehrane. Zgolj en nasvet vezan na urnik prehranjevanja z mediteransko hrano ne obstaja. V splošnem velja, da se v okviru mediteranske hrane poudarja uživanje velikih količin sadja in zelenjave, fižola in oreščkov, zdravih žit, rib, olivnega olja ter manjših količin mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Ob tem mediteranski način življenja spodbuja dnevno fizično aktivnost.

Države, ki so navdihnile mediteransko kuhinjo, zajemajo države ob Mediteranskem morju. Te kulture so prehranjevalne navade razvijale skozi več 1000 let. V Evropi so to npr. Grčija, Portugalska, Španija in države na Balkanskem polotoku, prav tako se na tak način prehranjujejo tudi v državah Severne Afrike, npr. Tunizija in Maroko. Mediteranska regija je topla in sončna, kar zagotavlja veliko proizvodnjo sadja in zelenjave skozi celo leto. Vina, kruh, olivno olje, oreščki in stročnice so glavne značilnosti tega predela, prav tako je prehrana vezana na ribe iz Mediteranskega morja. Preberi nadaljevanje članka… »


webmd_composite_image_of_sinusesHladna zima je glavno obdobje, ko se pojavijo zamašen nos, vneto grlo ter srbeče in solzeče se oči. Vse to najpogosteje v tem času povezujemo s prehladom, čeprav ni vedno tako. V primeru, da simptomi trajajo dlje kot en teden ali če simptomi prenehajo ob menjavi okolice, gre lahko za alergijo ali sinusitis.

Prehlad povzročajo virusi, alergije pa izpostavljenost alergenom. V obeh primerih so simptomi zelo podobni in vključujejo zamašen nos,kihanje, sopenje ter solzeče se ali srbeče oči. Glavna razlika med alergijo in prehladom je v simptomih, ki se poleg omenjenih pojavljajo samo pri prehladu, npr. vneto grlo, vročina in bolečine po telesu.

Tako prehlad kot alergije lahko vodijo do pojava sinusitisa, ki se pojavi, ko sinusi nabreknejo in preprečijo prehod sluzi, kar vodi v velike pritiske, ki jih oseba čuti kot bolečino. Pojavijo se okužbe. Simptomi sinusitisa so nabrekel, boleč občutek okoli čela, oči in ličnic, zamašen nos z debelo in obarvano sluzjo, slabše zaznavanje voha, oteženo dihanje, vneto grlo, kašelj, utrujenost in občasna zmerna vročina. Preberi nadaljevanje članka… »


stres-resevanje-stresa

ZGODOVINA STRESA

Izraz izvira iz latinščine (stringere). Prvič je bil uporabljen v angleščini v  17. stoletju kot opis nadloge, pritiska, težave. V 18. stoletju in v 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali močen vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih stresa na telesne in duševne bolezni so začeli razmišljati šele v 19. stoletju.

V medicini je izraz stres uvedel Hans Selye, leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, odgovor na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje.

KAJ JE STRES?

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Preprosto ga lahko definiramo kot odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik.

Stres je lahko pozitiven ali negativen.

Preberi nadaljevanje članka… »


Kašelj predstavlja refleksno dejavnost našega telesa, ki iz dihalnih poti očisti sluz in dražilce, kot sta prah in dim. Večina oblik kašlja izzveni v obdobju treh tednov in ne zahteva nobenega zdravljenja. Če vaš kašelj vztraja dalj časa in ne kaže na izboljšanje, pa je dobro, da obiščete svojega zdravnika in raziščete vzroke, ki to stanje povzročajo. Preberi nadaljevanje članka… »


vitamini in mineraliVitamini in minerali….že ptički na vejah čivkajo kako pomembni so za zdravje in pravilno delovanje našega organizma. Že manjše pomanjkanje enih ali drugih lahko povzroči utrujenost, zmanjša nivo energije v telesu…večje in dolgotrajnejše pomanjkanje pa lahko vodi v resne bolezni… Podrobno Vam predstavljamo vitamine in minerali, da boste lažje razumeli celotno zgodbo. Preberi nadaljevanje članka… »


buceBuče spadajo v družino Cucurbitaceae (bučevke) in vključujejo približno 95 rodov in 965 vrst. Prisotne in razširjene so tako v Starem, kot Novem svetu in spadajo med najpomembnejše družine rastlin, ki človeku zagotavljajo užitne produkte.

Buče gojijo po vsem svetu za različne agrikulturne namene. Prve vrste najverjetneje izvirajo iz Azije, danes pa so razširjene po večini območij zmerne in tople klime. Prav tako so buče domorodne v Severni in Osrednji Ameriki. Rod buč (Cucurbita spp.) ima 5 domačih in 10 divjih vrst, pri tem so najpomembnejše vrste: Cucurbita moschota, Cucurbita pepo, Cucurbita maxima. Od teh treh vrst, je vrsta C. moschota najbolj toleranta za ostre pogoje okolja, npr. visoke temperature v Egiptu.

Buče imajo eno globoko glavno korenino ter več plitvih, razvejanih stranskih korenin. Ker ima glavna korenina šibko črpalno moč, se buča ne more oskrbovati s hranili in minerali iz večjih globin. Steblo je robustno, ščetinasto, bodeče in votlo, pogosto se vije po tleh. Značilne so adventivne korenine in vitice. Oljne buče imajo večinoma kratko steblo (od 2 do 3 metre), krmne pa daljše (do 10 m). Listi so veliki, votli in pecljati. Cvetovi so zlato rumeni, z lijakastimi ali zvonasto oblikovanimi venčnimi listi ter so enospolni in enodomni. Preberi nadaljevanje članka… »


meduzeMeduze so pravzaprav zelo nadležni in nevarni morski ožigalkarji. Ožigi meduz povzročijo lahko resne zdravstvene težave! Pravzaprav večina organizmov, ki jih najdemo v obalnih morjih in jim pogovorno pravimo »meduze«, pripada klobučnjakom.

Meduze dosegajo centimetrske velikosti in več, običajno med 2 in 40 cm premera klobuka. Pri največji vrsti, Cyanea capillata, ima lahko klobuk premer dva metra, lovke pa merijo preko 15 m v dolžino. Zaradi ožigalk predstavljajo meduze klobučnjakov nevšečnost za kopalce, ribiče in druge ljudi, ki se zadržujejo v vodi. Jakost ožiga se med vrstami zelo razlikuje, od neznatnega, do hudih opeklin kože. Preberi nadaljevanje članka… »