Oops! It appears that you have disabled your Javascript. In order for you to see this page as it is meant to appear, we ask that you please re-enable your Javascript!

sunŽe Egipčani so vedeli, da je sonce vir življenja in ga častili kot boga. Dandanes pa vemo, da njegov vpliv ni tako božanski – predvsem se to kaže na naši koži.
Ker prihaja poletje in z njim želja po zagorelosti, bi s tem člankom radi opozorili na nevarnosti sončenja. Vsako zagorelo kožo namreč plačamo s poškodbami genetskega materiala naših kožnih celic.
Bi radi izvedeli kako pri 80ih letih izgledati kot dvajsetletnik? Pojdite v senco in preberite spodnji članek. Preberi nadaljevanje članka… »


Prav vsak si želi imeti popoln nasmeh, da bi se temu vsaj približali, je ključna dobra osebna ustna higiena!

Slabša ustna higiena lahko vodi do različnih težav z zobovjem in zdravjem telesa na splošno, tako lahko vodi v bolezni dlesni, okužbe, izgubo kosti, srčna obolenja, kapi in še več. Redni pregledi in redno ter seveda temeljito ščetkanje lahko prepreči te težave in vam zagotovi ustrezno ustno higieno.

Tukaj je seznam 10 korakov za ustrezno higieno zob, ki vam bo pomagal na poti do ustrezne ustne higiene in zdravega nasmeha.

1) Ustrezno ščetkanje!
Eden od najenostavnejših korakov, ki ohranja vaše zobe čiste. Ko čistite svoje zobe, postavite ščetine ščetke pod kotom 45° na območje stika zob in dlesni. Tako dlesen kot površina zob morata biti v stiku s ščetinami. Ščetkajte zunanjo površino zob s pomočjo gibanja naprej-nazaj in gor-dol, pri tem bodite nežni, da se izognete krvavitvam. Namesto teh gibov, se pri zelo občutljivih zobeh priporočajo krožni gibi. Pomembno je, da naredimo 10-15 gibov, preden se pomaknemo naprej (naprej se pomaknemo za dolžino ene zobne ščetke in postopek ponovimo). Da očistite notranje površine zob in dlesni, ponovno postavite ščetine ščetke pod kot 45° in ponovite gibanje naprej-nazaj, gor-dol (lahko uporabite krožne gibe). Nazadnje očistite še površino svojega jezika in korenino ust, da odstranite bakterije, ki bi lahko povzročile slab zadah. Preberi nadaljevanje članka… »


Maligni melanom se lahko pojavi kjerkoli na koži in kadarkoli tudi pri mladih! Število novo odkritih melanomov v Sloveniji zaskrbljujoče narašča.

Pred tremi leti je svetovna zdravstvena organizacija ultravijolično sevanje, vključno z solariji, uvrstila med visoko kancerogene dejavnike.

Preberi nadaljevanje članka… »


rota-virusRota virus je najpogostejši razlog za drisko pri otrocih mlajših od pet let. Globalno je okužba z rota virusom letno kriva za 450. 000 tisoč smrti otrok mlajših od pet let, večinoma v državah s nižjim ekonomskim standardom in slabšimi higienskimi razmerami.

Rotavirus je dvo verižna RNA molekula, ki sodi v skupino reovirusov. Gledano pod elektronskim mikroskopom je virus oblikovan kot kolo, od tod tudi ime, saj rota v latinščini pomeni kolo.

Rotavirsu se lahko prenaša preko okužene vode, hrane, rok, površin in preko aerosolov, ki nastanejo pri bruhanju.

Zaradi obstojnosti pri nizkih vrednostih pH ostanejo rota virusi kužni po prehodu želodčne vsebine in uspešno povzročijo okužbe v spodnjem prebavnem traktu.

Ko se človek prvič okuži z rota virusom navadno zboli z značilnimi kliničnimi znaki: vročina, slabost, bruhanje, bolečina v trebuhu… Kasneje je okužen človek pogosto asimptomatski (brez znakov okužbe), vendar je tak človek kljub vsemu prenašalec okužbe na ostale ljudi. Preberi nadaljevanje članka… »


alergija na mleko in mlecne izdelkeV članku opisujemo alergijo na mleko – eno najpogostejših alergij, osnovne informacije o alergiji in izogibanju mleku&mlečnim izdelkom, opozorila, preventivo in tabelo na kaj je potrebno biti pozoren pri kupovanju živil!
Začnimo pri osnovah. Kaj pravzaprav je alergija na hrano?

Alergija na hrano je imunska reakcija, ki je posledica zaužitja specifične hrane.

Ta reakcija se pojavi samo pri nekaterih ljudeh, in sicer že, ko je zaužita le majhna količina hrane in ni povezana s fiziološkim učinkom hrane. Največkrat gre za preočutljivost, posredovano z imunoglobulini E.
Največkrat se alergija razvije že pri otrocih, lahko pa tudi v kasnejšem obdobju. Preberi nadaljevanje članka… »


 klopiSlovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME), saj je od leta 2000 zbolelo v povprečju 250 oseb letno(12/100.000 preb. letno).

Gorenjska je v okviru Slovenije ena izmed najbolj ogroženih regij, saj je v istem obdobju zbolelo v povprečju  60 oseb letno ( 30/100.000 preb. letno).  Tudi v okviru Gorenjske beležimo območja z večjo obolevnostjo, najvišja je na območju UE Škofja Loka  (50/100.000 preb. letno), sledita območji UE Kranj (34/100.000 preb. letno) in UE Tržič (31/100.000 preb. letno). Precepljenost prebivalcev proti KME v Sloveniji je nizka (12%). V Avstriji so z javno-zdravstveno akcijo dosegli precepljenost 87% in znižali obolevnost na 1/100.000 preb. letno. Preberi nadaljevanje članka… »


Vitamin D


5 Apr 2019

Vitamin D spada v družino v maščobi topnih molekul. To so molekule, ki spadajo med pomembna mikrohranila. V človeku sta ključni dve obliki vitamina D: vitamin D2 (tudi ergokalciferol) in D3 (tudi kalciferol ali holekalciferol). Vitamin D igra ključno vlogo pri rasti kosti, saj poveča privzem kalcija v črevesju. Vitamin D je zato najbolj pomemben pri otrocih, ki še vedno rastejo, njegovo pomanjkanje pa lahko vodi do pojava rahitisa, t.j. stanja, ki ga določajo šibke in deformirane kosti.

Ljudje lahko vitamin D3 pridobimo s prehrano živalskega izvora, največ iz ribjega olja, jajc in mleka. Kljub temu da vitamin D pridobimo s hrano, večino D3 vitamina pridobimo z neposredno sintezo, ki lahko poteka le, če je naša koža izpostavljena sončni svetlobi. Sinteza poteka s pomočjo fotokemične reakcije, pri kateri se derivat holesterola pretvori v pre-vitamin D3, ki se nato pretvori v vitamin D3 s pomočjo toplote kože. Vitamin D2 le redko dobimo s hrano, je pa ta oblika vitamina D najpogosteje uporabljena v vitaminskih nadomestkih ter kot obogatitev živilom, npr. margarini. Preberi nadaljevanje članka… »


Okusna hrana, ki vam pomaga pri ohranjanju zdravja – to je osnovno načelo tradicionalne mediteranske prehrane. Zgolj en nasvet vezan na urnik prehranjevanja z mediteransko hrano ne obstaja. V splošnem velja, da se v okviru mediteranske hrane poudarja uživanje velikih količin sadja in zelenjave, fižola in oreščkov, zdravih žit, rib, olivnega olja ter manjših količin mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Ob tem mediteranski način življenja spodbuja dnevno fizično aktivnost.

Države, ki so navdihnile mediteransko kuhinjo, zajemajo države ob Mediteranskem morju. Te kulture so prehranjevalne navade razvijale skozi več 1000 let. V Evropi so to npr. Grčija, Portugalska, Španija in države na Balkanskem polotoku, prav tako se na tak način prehranjujejo tudi v državah Severne Afrike, npr. Tunizija in Maroko. Mediteranska regija je topla in sončna, kar zagotavlja veliko proizvodnjo sadja in zelenjave skozi celo leto. Vina, kruh, olivno olje, oreščki in stročnice so glavne značilnosti tega predela, prav tako je prehrana vezana na ribe iz Mediteranskega morja. Preberi nadaljevanje članka… »


Preventivne-vaje-za-bolečine-v-krizu (3)Velika večina ljudi se vsaj enkrat v življenju sreča z bolečinami v predelu hrbtenice. Pogosto se bolečine večkrat ponavljajo in iz akutne bolečine kmalu nastane kronična, ki je nadvse neprijetna. Seveda pa za zmanjšanje bolečine oziroma preventivo najbolje poskrbimo sami s pravilnim sedenjem in rednim gibanjem ter s pomočjo fizioterapije.

V članku vam bomo predstavili nekaj osnovnih vaj za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic, ki jih izvajajte pravilno vsaj petkrat tedensko. Vaje vam ne bodo vzele veliko časa in mogoče ne bodo tako naporne. Pomembno je, da jih izvajate pravilno in redno. Poleg osnovnih vaj je priporočljivo tudi gibanje (plavanje, hitra hoja, sprehodi v naravi).  Preberi nadaljevanje članka… »


Zdravo dojenje


21 Mar 2019

Dojenje je naravno, vendar je tudi umetnost, ki se je je treba naučiti.

V preteklosti so žene spoznale dojenje pri doječih materah v okolici. Dandanes lahko ženska postane mati, ne da bi kdajkoli videla kako se doji.

Ko rodi lastnega otroka, ji je lahko le malo znanega o dojenju. Materino mleko omogoča otroku najboljši začetek življenja. Preberi nadaljevanje članka… »


Zdravje predstavlja temelj kakovostnega življenja. Pogosto se premalo zavedamo, da lahko zanj sami storimo največ – kaj, se sprašujete? Odgovor sledi v nadaljevanju.

  1. Napolnite se z energijo!

Vsak od nas ima dneve, ko enostavno nimamo energije. Ob tem nas večina poseže po proizvodih, ki vsebujejo kofein, kar pa predstavlja zgolj kratkoročno rešitev težave. Za občutek polne energije sta namreč potrebna dober spanec in ustrezna prehrana.

Preberi nadaljevanje članka… »

Konoplja je rastlina enoletnica, ki spada v družino konopljevk. Vrsta Cannabis satia L. se deli na dve podvrsti: 1) navadna/industrijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. sativa L.) ter 2) indijska konoplja (lat. Cannabis sativa ssp. indica). Navadna konoplja ima v primerjavi z indijsko konopljo razmeroma majhno količino tetrahidrokanabinola (angl. tetrahydrocannabinol, THC) in je zato kot droga praktično neuporabna.  Glavni psihoaktivni učinkovini sta sicer THC in CBD (kanabidiol), ki ju lahko sintetizirajo tudi v laboratoriju.

Vrsta C. sativa L. je pomembna rastlinska vrsta, ki izvira iz območja osrednje Azije, kjer se že dolgo uporablja v tradicionalni medicini in kot vir tekstilnih vlaken. Gre za hitrorastočo rastlino, ki je pomemben vir fitokemičnih spojin in bogat vir celuloznih in lesnih vlaken. Njeni metaboliti imajo potencialne bioaktivne lastnosti za zdravje človeka, notranja in zunanja tkiva rastline pa se lahko uporablja tudi za bioplastiko. Rastlina je dobro odporna na škodljivce, ima zelo dobro razvit koreninski sistem, ki preprečuje erozijo prsti in potrebuje razmeroma majhne količine vode, zaradi česar je zanimiva tudi z vidika kmetijstva in ekologije.

Konoplja tekom sekundarnega metabolizma sintetizira različne kemične spojine, ki imajo običajno vlogo pri njeni zaščiti (npr. pred objedanjem ali vdorom patogenov). Te kemične spojine vključujejo kanabinoide, terpene in fenolne spojine. Fitokanabinoide (t. j. rastlinski kanabinoidi) predstavljajo skupine C21 in C22 terpenofenolih spojin in jih najpogosteje najdemo prav v vrsti C. saltiva. Glavni fitokanabinoidi so: THCA (tetrahidrokanabinolna kislina), CBDA (kanabidiolna kislina), CBNA (kanabinola kislina), CBGA (kanabigerolna kislina), CBCA (kanabikromna kislina) in CBNDA (kanabidiolna kislina). THCA je najpogostejši kanabionoid v indijski konoplji, CBDA pa v industrijski konoplji.   Preberi nadaljevanje članka… »





Bosanski Bosanski Hrvatski Hrvatski Čeština‎ Čeština‎ Dansk Dansk English English Français Français Deutsch Deutsch Greek Greek Italiano Italiano Polski Polski Português Português Română Română Slovenščina Slovenščina Español Español Türkçe Türkçe





Zdravstvena.info

Oglej si več