Bolečina je del našega obrambnega mehanizma. O njeni intenzivnosti se odločajo naši možgani. Bolečina linearno povezana s stopnjo ogroženosti, ki jo določijo naši možgani. Hkrati pa je bolečina eden od mnogih mehanizmov, ki varujejo naše telo. Ne pojavi se vedno na mestu kjer je tkivo poškodovano.


Bolečina se pojavi vedno kadar naši možgani presodijo da je naše telo v nevarnosti in je potrebno odreagirati.

Če držimo roko nad ognjem, roko umaknemo ko začutimo pekočo bolečino in tako preprečimo opeklino, če si že zlomimo nogo, ne stopimo več nanjo, da ne povzročimo še večje poškodbe ostalega mehkega tkiva, če nam brizgne nekaj v oko, obdržimo zaprte oči zaradi bolečine, da solze razredčijo, sperejo oko.
V naših možganih se nahaja eden izmed najzmogljivejših računalnikov. S pomočjo elektronskega mikroskopa so odkrili 100 bilionov neuronov v možganih, vsak lahko naredi približno 5-100.000 povezav, 60 trilionov sinaps je v možganski opni. V naših možganih je 200.000 km »kablov«.

Številke, ki so za marsikoga med nami nepredstavljive.
Bolečina je, kljub neprijetnemu občutku normalen in zelo dobrodošel odziv, na vse za kar naše telo presodi, da nam lahko škoduje. Naši možgani primarno odreagirajo z željo po preživetju in kasneje tudi z željo po udobju. Signali v naših možganih nimajo predpisanega »normalnega« odziva.

Ta se razlikuje gleda na količino in intenzivnost vhodnih dražljajev in presojo naših možganov ali je telo v nevarnosti. Seveda pa lahko tudi tu pride do anomalij, tako da npr. možgani vsak dražljaj razumejo kot grožnjo in posledično vse boli, ali pa terapevti iščejo izključno poškodbo v tkivu, težava pa je v procesiranju bolečine. Trenutno še ne obstaja test, ki bi lahko predvidel reakcijo možganov.

Globlje kot so poškodbe, globlje ko leži poškodovano tkivo, večja je verjetnost za burnejšo reakcijo, prav tako lahko slabo samoobvladovanje, potisnjena jeza, prepogosta pozornost na bolečino spremeni reakcije, naši pretekli dogodki, sedanjost, prihodnost,…
Po drugi strani pa moramo biti prijazni do svojih možganov, naši možgani so ves čas »prižgani«, so nežni in občutljivi, so lačni in potrebujejo veliko hrane, tudi miselne zato naj delajo (Use it or lose it).

Za dobro delovanje možganov jih moramo osvoboditi, prevelika samokontrola npr. lahko deluje destruktivno. Anksioznost in strah lahko pomagata na kratki rok, dolgoročno pa naše možgane utesnjujeta, kot tudi depresija.

Zavedati se moramo da so tudi naše misli živčni impulzi, na katere odreagirajo naši možgani. Dolgotrajno zaznavanje nevarnosti; bolečine lahko v možganih celo spremeni lokacijo-mapping v možganih, kar seveda lahko vodi v nepravilne vzorce.
Naše razumevanje bolečine in njenega dojemanja je tako izrednega pomena! Poizkusimo!

In kot je rekel M.Jorda, »Lahko živim z neuspehom, ne morem pa živeti ne da bi poizkusil«
Blanka Koščak Tivadar dipl.fiziot.
Ipnf in cyriax terapevt
www.fizioterapija-mediko.si
Povzeto po predavanju D.Buttler Explain pain.

Njivska preslica
Tri preproste vaje za povečanje gibljivosti zgornjega dela hrbta