"koi diabetik"Kratek priročnik z nasveti, na kaj mora paziti sladkorni bolnik, ko vstopi v salon, in tudi kozmetik oziroma frizer, ko dobi diabetika za stranko.

Zadeva je lahko resna, zato moramo biti čimbolje informirani, in tudi vedeti, kje je meja med delom kozmetika in problemi, za katere je lahko odgovoren kvečjemu dermatolog ali zdravnik.

V nadaljevanju navajam samo nekaj najnujnejših nasvetov in najpogostejših primerov (pa naj gre za tip 1 ali 2), preden je prepozno in lahko naredimo škodo.

Uredila sem jih po predelih telesa, pod vsakim pa navajam najpogostejše storitve v salonih, in kaj lahko svetujemo diabetiku glede vsake izmed njih.

 

Obraz

Diabetiki lažje in hitreje dobijo bakterijske, glivične okužbe ter srbečico. Zato je potrebne še več higiene kot sicer pri običajnih strankah – če se tako izrazim, je treba kar malo “pretiravati”, kar se na koncu pri diabetikih izkaže za nič pretiranega ali celo za zelo dobro preventivo.

Koža diabetikov je navadno bolj občutljiva, saj je povrhnjica stanjšana. To je lahko posledica zdravil ali motenega delovanja nadledvične žleze. Zato se tudi hitro pojavi rdečica, ki jo je težko pomiriti. Paziti je treba pri čiščenju obraza (stiskanju nečistoč in ogrcev) in predvsem pri ranicah, ki se lahko ob tem naredijo. Zatorej nič nasilnega stiskanja!

Dobro je, če stranko dlje časa pustimo pod paro, vendar jo potem dobro otrimo z robčkom, saj koža ne sme biti preveč vlažna. Pore se bodo bolje odprle in v stiskanje lahko vložimo manj napora. Iglicam za prebadanje nečistoč, ki ne gredo ven s stiskanjem, se raje izognimo.

Ranice je treba nemudoma razkužiti, seveda pa je bolje, če do njih sploh ne pride že na prvem mestu. Namreč sanacija je pri diabetikih veliko kompleksnejša in počasnejša, rane pa se dlje časa celijo.

Poleg tega (sicer ni še dokončno dokazano) je vprašljiva tudi laserska depilacija (npr. nad ustnico, obrvi …), saj laser iritira kožo, jo močno segreje in elektrika pronica pod vrnji sloj kože. Vse to govori proti diabetikom, vendar je zaenkrat pametno vprašati strankinega diabetologa za nasvet; povsem odvisno je od posameznika in njegovega zdravstvenega stanja.

Instrumenti (morebitni aparati za glajenje kože, diamantni peeling, in ostali aparati) naj bodo sterilizirani pred in po negi.

Preparati (tonik, peeling, krema, maska in ostala negovalna kozmetika, ki se nanaša na kožo tekom tretmaja), naj se nanaša s čisto vatko, palčko, ali z rokami v rokavicah.

Pri masaži moramo paziti, da ne izvajamo premočnih pritiskov, s preveč gnetenja ali ščipanja kože. Po masaži moramo prav tako kožo osušiti, da ni premastna.

Stopala

Diabetično stopalo? Do tega pojava pride zaradi pogostejših poškodb stopal kot posledice okvarjenih čutil v tem delu telesa. Vzrok temu pa je slaba prekrvavitev. Poškodbe v tem primeru pomenijo rane, otiščance, vraščene nohte, ureznine ali opekline. Problem je, da se poškodbe težko zdravijo ali se sploh ne. Rana se npr. delno zaceli, nato se spet odpre in nastane še večja, lahko se gnoji, posledično obstaja nevarnost gangrene (dobesedno gnitja dela telesa, odmiranje) in v najhujšem, skrajnem primeru amputacije (odstranitve dela telesa).

Pojdimo skozi postopek pedikure! Stranki pripravimo kopel – voda naj ne bo vroča, ampak le topla. Sredstva (za razkuževanje, peneča kopel, detergenti,…) naj ne bodo preveč agresivna, da ne izsušijo kože. Prav tako naj kopel ne traja predolgo (cca. 10 min), da se stranki koža preveč ne zmehča, saj je v takem stanju bolj dovzetna za okužbe. Je pa pravilno, da namakamo dovolj časa, saj potem bolje vidimo mejo, do katere je še dobro posegati v kožo (težje kje kaj zastrižemo, urežemo ipd.).

Po namakanju zelo dobro otrimo obe stopali, neaktivno nogo (tisto, ki jo pedikiramo drugo) je najbolje malo natreti s pudrom, da iz kože posrka vlago.

Pribor (vsi kovinski pripomočki, pilice, medprstniki,…) naj bo nujno dobro steriliziran pred in po pedikuri; najbolje je, da ima diabetik v salonu kar “svoje” pilice samo zanj/o. Britvice (za trdo kožo na petah) naj se sploh ne bi uporabljale, saj je preveč rizično glede ureznin in krvavenja. Pred delom z razkužilom v sprayu poprskamo tudi nogo.

Posebno pazljivost namenimo nohtom in obnohtni kožici. Dobro razkužimo, osušimo (ta predel je zelo tvegan glede okužb) in oblikujemo. Za kožico lahko uporabimo brusilni aparat (na blagi stopnji) in nadzorovano – odstranimo samo najnujnejšo suho, odmrlo kožo. Lakiramo lahko, čeprav pod lakom težje vidimo morebitne spremembe na nohtih, poleg tega lak delno zapre povrhnjico. Dobro je, če lak večkrat zamenjamo, da imamo kontrolo tudi nad tem.

Masaža nog je zelo priporočljiva, saj pospeši prekrvavitev, ki je pri diabetikih problem in eden od vzrokov za nastanek diabetičnega stopala. Naredimo nežno masažo, nato še enkrat otremo noge, da niso preveč navlažene, po možnosti spet nanesemo puder.

Telo

Nega: v tem kontekstu gre predvsem za nego hrbta in ramenskega dela, saj ostalih predelov telesa ponavadi ne čistimo, stiskamo ipd. Nega se ne razlikuje dosti od nege obraza.

Pustimo pod paro, otremo in delamo, pri tem pazimo na higieno, rokavice, čisti pribor in potrošni material (vatke, robčki…). Hrbet velja pustiti dlje pod paro, da se pore res dobro razširijo, saj je ta predel bolj občutljiv in nega bolj boleča, posledično je še več možnosti za poškodbe kože. Naredimo tudi temeljit peeling, po še negi masko za občutljivo kožo, da se koža globinsko nahrani in pomiri.

Kavitacija: manjšanje obsega telesa in celulita z aparatom za kavitacijo – ni primerna za diabetike, saj vpliva na presnovni sistem telesa, kar je lahko v primeru sladkornih bolnikov nevarno.

Povijanje: body wrapping/aroma wickel oziroma povijanje telesa z gazami, prepojenimi z močnimi eteričnimi olji (za hujšanje in proti celulitu) prav tako ni dobra ideja za diabetike, saj lahko slabo reagirajo na močna olja.

Laserska depilacija: kot sem omenila že pri poglavju Obraz, ni primerna zaradi možnih opeklin (poškodbe kože), pronicanja elektrike pod povrhnjico, iritacije ter segrevanja kože. Seveda se lahko stranka predtem pomeni s svojim diabetologom, saj se posamezni primeri med seboj močno razlikujejo; še vedno pa je stranka na tem tretmaju na lastno odgovornost.

Depilacija z voskom: Lahko jo delamo brez problemov, kožo pa moramo dobro napeti v izogib poškodbam, ki jih je pri diabetikih težko pozdraviti (sploh bikini predel in pod roko, kjer je koža že tako ali tako občutljivejša).

Masaža: Je zelo priporočljiva, saj pospešuje prekrvavitev.

Limfna drenaža: Lahko diabetiku zelo pomaga, saj z njo povečamo pretok limfe. Lahko pa nekoliko zniža raven sladkorja, zato je treba imeti pripravljen primeren prigrizek ali napitek, da stranka ne pade v hipoglikemijo.

Presoterapija: Električna oblika limfne drenaže prav tako ne bi smela povzročati problemov za diabetike.

Mezoterapija: Glede te oblike električne stimulacije mišic se je potrebno posvetovati z zdravnikom oziroma diabetologom.

Solarij: Diabetikom ga odsvetujejo, ravno zaradi poškodb kože.

Lasje

Tudi lasišče je pri diabetikih suho, zato se dostikrat pojavi prhljaj, prisotna pa je tudi izguba las kot eden prvih sindromov sladkorne bolezni.

Nega las mora biti temu prilagojena- šampon in balzam proti prhljaju, maska za suhe ali poškodovane lase (s karitejevim maslom npr.). Lahko jim svetujemo tudi prehranske dodatke za kožo, lase in nohte – za obnovo in hitrejšo rast.

Namreč diabetiki so nagnjeni k temu, da se jim lasje (kot tudi druge dlake na telesu) redčijo (sploh, če niso na inzulinu ali imajo konstantno povišan sladkor). V številnih primerih lasje celo zavračajo barvo (se ne prime), sicer pa je bolje, če se sploh ne barvajo (posebej peroksid je preveč agresiven in povzroča opekline ter rane lasišča, kar je lahko nevarno). Tudi podaljški so lahko problem, saj konstantno “vlečejo” in cukajo lase ter s tem iritirajo lasišče.

Nohti in roke

Gel: gelirani nohti se sicer diabetikom odsvetujejo, saj gel prekrije noht v tej meri, da stranka ne vidi, kaj se spodaj dogaja. Vendar, v kolikor stranka pazi na higieno, ni velike bojazni za pojav glivic ali podobne okužbe.


Problem je tudi brušenje in oblikovanje gela (sploh z aparatom; boljša je uporaba pilic), saj se lahko zgodi, da pomotoma preveč posežemo še v noht, ne le v gel. To poškoduje noht, ga odpre in že je tu nevarnost okužbe. Prav tako je potrebna pazljivost pri UV lučki, ki suši gel.

Tudi ta lahko s svojo močno toploto poškoduje noht. Takrat naj stranka hitro ukrepa – roko naj vzame iz lučke in počaka, dokler bolečina popolnoma ne izgine. Akrilov se absolutno ne sme delati diabetikom (raje sploh nikomur), tudi nova metoda lak-gela (če pod njem ni plasti navadnega gela) je riskantna predvsem zaradi agresivnega odstranjevanja (s posebno tekočino).

Pribor: stranka naj ima svoje pilice v salonu, instrumenti naj bodo sterilizirani in razkuženi; prav tako roke stranke in kozmetičarke, ki naj ima tudi rokavice.

Nega: glede same nege rok ni posebnih omejitev,

  • kakšna parafinska maska naj ne bo prevroča,
  • peeling mora biti blag,
  • masaža je dobrodošla
  • stranka pa naj doma uporablja predvsem hranljivo in ne preveč vlažilno (mokro) kremo.
Zdi se, da je diabetes nadloga, ki ne poseže “samo” v bolnikov jedilnik, zdravje in počutje, temveč v celoten življenjski slog.
Poskusimo ne jemati tega kot nekaj kompliciranega in negativnega ampak kot pomoč, nadzor, večjo varnost pri delu in nasploh.

 

Kaj lahko naredim, ko mine najhujša bolečina v rami?
Kaj lahko naredim ko me močno boli rama?