Gibanje ima številne pozitivne učinke na zdravje ljudi. Potrjeno je, da redna fizična aktivnost zmanjša tveganje za srčnožilna obolenja, ki predstavljajo enega od vodilnih vzrokov smrti prebivalcev razvitega sveta. Redna vadba znižuje krvni pritisk, ki lahko, v primeru, da je dalj časa povišan, vodi v obolenja srca, infarkt ali celo odpoved ledvic. Telovadba pomaga pri preprečevanju pojava sladkorne bolezni, saj sodeluje pri vzdrževanju konstantne telesne mase. Prav tako redna aktivnost zmanjša tveganje za pojav nekaterih vrst rakov. Številni koristni učinki na zdravje se še okrepijo, če rekreacijo izvajamo v naravi.

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je zdravje definirano kot stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega ugodja in ne samo odsotnost bolezni ali onemoglosti. Ta koncept prehaja iz nekoč striktno medicinskega modela do koncepta dobrega počutja in zadovoljstva. Center Alberta za dobro počutje v Kanadi je že leta 1989 izpostavil, da koncept dobrega počutja ali optimalnega zdravja vključuje občutljivo ravnovesje med fizičnim, čustvenim, duševnim, intelektualnim in socialnim zdravjem, kar pomeni, da zajame širok razpon dimenzij, od vadbe, prehranjevanja in nadzora stresa, pa vse do meditacije, izobraževanja in odnosov. Gibanje na prostem zajema vse te vidike zdravja in lahko ojači ne le fizično zdravje, pač pa tudi čustveno. Tako naj bi imelo koristne učinke na zdravje že samo dejstvo, da smo zunaj, na prostem.

Glavni razlogi za gibanje na prostem so:

1. izboljšanje razpoloženja: rekreacija na prostem, močno vpliva na razpoloženje. Gibanje na prostem tako zmanjša napetost, zmedenost, jezo in celo depresijo.
2. izboljša pozornost in usmerjenost: že samo gibanje ima pozitivne učinke na mentalno zdravje ljudi, če pa gibanje poteka na prostem, se pozitivni učinki na zdravje še povečajo. Pri otrocih s motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) so ugotovili izboljšanje koncentracije po tem, ko so se 20 minut sprehajali po parku ali po domači ulici.
3. spodbuja zavezanost gibanju: raziskovalci so ugotovili, da ljudje, ki se s fizično aktivnostjo ukvarjajo na prostem, lažje ohranjajo svojo rutino vsakodnevnega gibanja, v primerjavi s tistimi, ki svojo aktivnost omejujejo na notranje prostore.
4. izboljša samozavest: če se odločite za aktivnost v notranjih prostorih (skupnih fitnes prostorih, telovadnici itd.), imate lahko občutek, da vas vsi nenehno opazujejo. Če se gibate v naravi, slednja ne bo sodila o tem, kako zelo se pri aktivnosti »mučite«.
5. ohranja stalno telesno težo: gibanje na prostem lahko ljudem pomaga pri nadzoru in ohranjanju telesne teže.
6. poveča energijo: zaradi dodatnih korist zraka na prostem, gibanje na prostem vodi do izboljšanja vaše energije. Čeprav se vam morda zdi, da vam ob aktivnostih zmanjkuje energije, dejansko gibanje (na prostem) vodi v dolgoročno povečanje energije.
7. izboljša raven vitamina D: vitamin D se tipično sintetizira pod vplivom sončne svetlobe. Veliko ljudi ne dobi zadostnih količin vitamina D, kar vodi v negativne učinke na zdravje. Gibanje na prostem, poveča nivoje vitamina D, ki so potrebni za zdravje kosti in številne presnovne funkcije. Dodatno lahko izpostavljenost sončni svetlobi podnevi, pomaga pri izboljšanju spanja ponoči, izboljša funkcije imunskega sistema in proizvodnjo endorfinov – hormonov, dobrega počutja.
8. ceneje kot telovadnica: gibanje na prostem (pa četudi samo v topli polovici leta) vam prihrani veliko denarja. Slednjega lahko porabite za sončne kreme, boljšo športno opremo itd., pa boste najverjetneje še vedno prihranili.

Živeti na razmeroma naravnih območjih, gledati naravo in imeti zadostno količino območjih za zunanjo rekreacijo zagotavlja koristne učinke za zdravje. Človek se je evolucijsko razvil za življenje v majhnih skupinah, za lovljenje in nabiranje hrane v Afriki. Naravna selekcija ni imela dovolj časa, da bi naše telo prilagodila na soočanje s prehrano polno maščob, avtomobile, umetno svetlobo in centralno napeljavo.

V zgodovini so bili javni parki in območja za zunanjo rekreacijo prisotna zlasti v mestih, pri tem so se ta območja razvila predvsem zaradi zdravstvenih razlogov. Konec 19. stoletja so postajali  znanstveniki vse bolj zaskrbljeni, zaradi sedečega načina življenja, zato so se pojavila gibanja, ki so spodbujala različne oblike prostega časa in poudarjala pomen narave, kot primarne komponente prostega časa. Parki so postali »pljuča« mest.

STRES IN OKOLJE

Po podatkih ameriškega inštituta naj bi 43% odraslih Američanov občutilo škodljiva zdravstvena stanja, ki naj bi bila posledica akutnega ali kroničnega stresa. Še več, kar 75% vseh obiskov pri zdravniku naj bi predstavljala s stresom povezana stanja in motnje. Ljudje, ki so izpostavljeni velikim količinam stresa, imajo večje tveganje za pojav navadnega prehlada, srčnega napada in rakavih obolenj. Stres so povezali tudi z debelostjo, visokih sistoličnim krvnim pritiskom in povečano hitrostjo bitja srca. Migrene, revmatidni artritis, kronična utrujenost, dovzetnost za alergije in druga stanja so prav tako povezali s kroničnim stresom. Zelo verjetno je, da stres zavira imunski sistem telesa in ob tem sočasno povzroča hormonsko neravnovesje, ki poveča proizvodnjo nenormalnih celic. Največ težav stres predstavlja za starejše, saj je staranje povezano s fizičnimi, fiziološkimi in socialnimi spremembami. Potencialni stresorji so s staranjem povezane spremembe (od kroničnih bolezni in nezmožnosti za opravljanje obveznosti ali izguba bližnjih).

Določene raziskave so dokazale, da preveč »umetne« stimulacije in prekomerno preživljanje časa v povsem urbaniziranih okoljih, vodi v utrujenost in izgubo vitalnosti ter zdravja. Zahteve vsakdanjika, npr. komunikacija, delo in zapletene odločitve, povzročijo duševno utrujenost, t.j. stanje, za katerega je značilna slabša osredotočenost, razdražljivost in impluzivnost. Nasprotno pa so ugotovili, da naravni stimulusi, npr. krajina in živali, brez naprezanja pridobijo našo pozornost. Preživljanje časa torej zmanjša občutek stresa, prav tako zmanjšuje agresijo in nasilnost, ki se, zlasti pri mladih, pojavita kot odziva na stresne situacije.

Rekreacija na prostem k zdravju prispeva predvsem na preventivnem nivoju, največ koristnih učinkov pa imajo tisti, pri katerih rekreacija postane del njihovega življenja. Pomembno je zavedanje, da rekreacija na prostem zajema različne oblike aktivnosti. Tako lahko npr. opazovanje ptic vključuje hojo, interpretacijo zvokov in vidnih opažanj, lahko pa tudi socializacijo z ostalimi opazovalci ptic. Prav vsi vidiki pri tem ugodno vplivajo na splošno počutje posameznika.

Najpogostejša oblika zunanje rekreacije je seveda hoja. Hitra hoja, ki traja samo 3 ure na teden ali pol ure vsak dan, glede na rezultate raziskav zmanjša tveganje za pojav srčnih bolezni pri ženskah za kar 30-40%. Hoja ima številne koristne učinke predvsem za starejše, npr .ohranjanje telesne mase, nadzor krvnega pritiska, zmanjšanje tveganja za srčni napad, zmanjšanje tveganja za pojav raka dojk in diabetesa tipa 2, prav tako ščiti pred zlomi kolkov, preprečuje depresije, pojav osteoporoze in raka debelega črevesa, podaljšuje življenjsko dobo, izboljša spanje, ojači mišice in kosti ter ugodno vpliva na splošno počutje.

V raziskavi, kjer so preučevali starejše osebe, ki so čas preživljali v lokalnih parkih, so ugotovili, da so bile osebe, ki so čas preživljale v parkih bolj pozitivno naravnane in so se redkeje počutile žalostne. Več časa, kot je oseba preživela na prostem, manj stresa je občutila.

V drugi raziskavi pa so ugotavljali povezavo med mestnimi zelenimi površinami in zmanjšanjem stresa glede na posameznikovo starost, spol ali socialno-ekonomski status. Potrdili so, da pogosteje kot oseba  obiskuje zelena območja v mestih, manj pogosto zboli za od stresa odvisnimi boleznimi. Vse to so preverjali tudi v bolj kvantitativno usmerjenih raziskavah, kjer so povezavo preverjali s pomočjo meritev ravni kortizola (kadar so nivoji kortizola ves čas visoki, to prispeva k hormonskemu stanju, ki poškoduje možgane in druga tkiva) in potrdili povezavo med časom v parku, dnevnim stresom in zdravjem.

Glavni vzrok smrti ljudi nekoč (danes pa v razvijajočih se državah) so katastrofe (lakota, vojna) in bolezni (malarija, kuga), danes pa so glavni vzroki drugačni, npr. srčne bolezni, rakava obolenja. Pri tem je ključna sprememba do katere je prišlo, sprememba fizične aktivnosti ljudi. Ta je, predvsem v razvitem svetu, bistveno manjša kot je bila nekoč. Čeprav je vzrokov za debelost veliko in še vedno ne poznamo povsem, pomanjkanje fizične aktivnosti zagotovo najpomembneje vpliva nanjo. Tako se je v ZDA pojavnost debelosti v zadnjih dveh desetletjih (1991-2001) med odraslimi povečala za kar 75%. Danes ima 34% Američanov prekomerno telesno težo. Od teh se jih samo 25% odzove na priporočila povečanja telesne aktivnosti, kar 29% oseb pa priznava, da se v prostem času sploh ne gibajo.

Pri večini ljudi je fizična aktivnost vezana na:

• vadbo, ki je potrebna za službo, hišna opravila in lastno higieno (hoja do avta, brisanje tal, tuširanje…)
• vadba, ki jo oseba izvaja za izboljšanje zdravja (aerobika, dvigovanje uteži…),
• vadba, ki jo oseba izvaja za sprostitev oz. lastno zadovoljitev (vrtnarjenje, ples, hoja v hribe..).

OTROCI

Potrdili so, da so otroci, ki veliko časa preživijo na prostem, v splošnem bolj zdravi, kot njihovi sovrstniki, ki se več zadržujejo v notranjih prostorih. Glavni posledici pomanjkanja fizične aktivnosti pri otrocih sta debelost in motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD).

V zadnjem času se je fizična aktivnost otrok močno zmanjšala, povečal pa se je delež otrok s prekomerno telesno maso.  Več kot 60% otrok s prekomerno telesno maso ima tveganje za pojav vsaj ene kardiovaskularne bolezni, npr. povišanega inzulina, povišanega holesterola ali povišanega krvnega pritiska, kar 25% pa jim ima tveganje za pojav dveh ali več kardiovaskularnih obolenj. Debelost lahko poveča tveganje za bolezni kosti in določene vrste raka kasneje v življenju, prav tako pa poveča tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Debelost pri otrocih lahko poveča tveganje za ortopedske težave ter slabe spalne navade, podobno debelost pogosto pomeni tudi težave z nižjo samozavestjo in težave v pri vzpostavljanju socialnih odnosov.

[wp_ad_camp_1]

V treh študijah,  kjer so preučevali predšolske otroke in korelacijo njihovega preživljanja časa na prostem, so ugotovili, da količina prostega časa, ki ga otroci preživijo na prostem, korelira z njihovo fizično formo. Še več, zunanje temperature, ne glede na to ali so visoke ali nizke, spodbudijo telo, da porabi več kalorij, kot pa se jih porabi v temperaturno nadzorovanih okoljih.

ADHD je nevrološka motnja, ki jo določata prekomerna nepozornost in/ali hiperaktivna-impluzivnost. ADHD se izraža v obliki oteženega vklopa v družbo. V Ameriki naj bi imelo 4,4 milijona otrok v starosti med 4 in 17 let, postavljeno diagnozo ADHD, od teh jih približno 2,5 milijona dobiva zdravila za zdravljenje ADHD. Raziskovalci so potrdili, da lahko že malo časa, ki ga otrok z ADHD preživi na prostem (predvsem na zelenih površinah),  zmanjša simptome ADHD.

Richard Louv, avtor del na temo preživljanja časa na zelenih površinah, poudarja pomen preživljanja časa na prostem, ki preprečijo pojav t.i. motenj pomanjkanja stika z naravo. Po njegovem mnenju  pomanjkanje narave vodi do oslabljene uporabe čutov, težav s pozornostjo in višje stopnje pojavnosti fizičnih ter čustvenih bolezni. Glavni vzroki za zmanjšanje igre otrok na prostem so: slabo opremljeni in razporejeni zunanji prostori, prekomerno zaščitniški starši, ki otroke zadržujejo na mestih tik ob hiši, učni načrti v šolah, ki ne omogočajo proste igre in prekomerno strukturiran življenjski stil. Da bi otrokov razvoj potekal normalno, je pomembno,da se otrok čim več giba in je pri tem v stiku z zeleno naravo.

Redna telesna aktivnost je priporočljiva za prav vsakega posameznika. Tako večina ljudi dan preživi v sedečem ali stoječem položaju, pri tem pa pozabi na svojo fizično aktivnost. Obisk parka oz. drugih zelenih površin, zlasti v mestih, pogosto postane privilegij vezan bodisi na vikend ali pa še redkejše časovno obdobje. Pomembno se je zavedati, da je narava del nas, zato je smiselno njene možnosti izkoristiti. Preživljati čas na soncu, na zeleni travi, naj postane del našega vsakdanjika, kadar je to le mogoče.

Literatura:

• http://www.counselheal.com/articles/11446/20140922/six-reasons-why-working-out-outside-is-good-for-you.htm
• http://www.foxnews.com/health/2015/03/25/5-unexpected-benefits-exercising-outdoors.html
• Godbey G. 2009. Outdoor Recreation, Health, and Wellness. Understanding and Enhancing. Washington, DC, Resources for the future.
• Healthy Mind, Healthy Body: Benefits of Exercise. Harvard Medical School. https://hms.harvard.edu/sites/default/files/assets/…/Exercise3.14.pdf