hemoroidiHemoroidi so nabrekle vene v bližini oz. ob anusu. Pri človeškem zarodku hemoroide vidimo od osmega tedna nosečnosti in skupaj s kompleksnim nevromišičnim sistemom anusa prispevajo k procesu fekalne kontinence. V stanju mirovanja so napolnjeni s krvjo, ki deluje kot čep, ki absorbira različne abdominalne pritiske, npr. pritiske kot posledico kašljanja. To prepreči neželeno izgubo blata in plinov brez potrebe po kontaktu z analnim sfinktrom. Tekom izločanja blata so hemoroidi normalno stisnjeni in posušeni, kar pospeši praznjenja rektuma. Če delujejo pravilno, so brez simptomov.

Hemoroidi so simptomatični in zato predstavljajo problem takrat, ko obstaja poškodba na njihovi strukturi in/ali ko pride do spremembe njihove normalne funkcije. To lahko vključuje trombozo ali prolaps, t.j. premik rektalne mukoze naprej/nazaj  preko anusa. Problem se lahko izrazi v simptomih različnih oblik, npr. pekočega občutka, srbečice, prekinjenimi krvavitvami iz anusa, različnimi stopnjami prepuščanja mukusa, blata ali plinov preko anusa, perianalnimi higienskimi težavami ter nelagodjem in/ali bolečino.

Najpogostejši simptomi tekom nosečnosti so prekinjena krvavenja iz anusa (čeprav je to za ženske alarmno stanje, krvavitve ponavadi niso močne in prenehajo spontano) ter bolečino. Bolečina je pogosto znak za skrb pri ženskah, ki so mlade in do takrat niso imele zdravstvenih težav. Odvisno od stopnje bolečine, ta lahko vpliva na kvaliteto življenja, pri čemer gre za različna stanja od blagega nelagodja, do zelo oteženega soočanja z vsakdanjimi aktivnostmi, npr. s hojo, sedenjem, izločanjem blata, spanja.

Prvi zgodovinskimi viri vezani na bolezen so iz časa Mezopotomaije, t.j. več kot 4000 let nazaj. Glede na zadnje podatke sklepamo, da se pojavnost hemoroidov povečuje v zadnjem času. V 90-ih letih prejšnjega stoletja je epidemološka raziskava hemoroidov v ZDA pokazala, da je pojavnost 4, 4 %, medtem ko posamezne raziskave 21.stoletja v Južni Ameriki in Avstriji izpostavljajo, da je pojavnost bolezni med 14,4 % in 38,9 %. Ocenjuje se, da bo približno 25 % Britancev in 75 % Američanov enkrat v življenju imelo težave s hemoroidi.  Zanimie so tudi ugotovitve raziskav, ki izpostavljajo nizko pojavnost bolezenskega stanja v Afriki, ki naj bi bila posledica prehrane, ki temelji predvsem na vlakninah.

Pojavnost bolezni se povečuje s starostjo, pri čemer se tveganje za pojav bolezni poveča zlasti pri ženskah starejših od 60 let, ki so imele vsaj en porod.

kaj-povzroca-hemoroide

Kaj povzroča hemoroide?

1.       mehanski vzroki:

a.       napenjanje ob odvajanju blata,

b.       nosečnost,

c.       prenos ali dvig težkega tovora;

d.       sedenje daljše obdobje, prav tako dolgotrajna vožnja, delo za mizo in v določenih primerih kolesarjenje.

2.       prehranski doprinos:

a.       Hemoroidi so povezani s:

i.      staranjem,

ii.      debelostjo in prekomerno telesno maso.

Dejavniki za pojav bolezni pri nosečnicah so različni, npr. slaba prehrana, ki ne vključuje dovolj vlaknin in vode ter bolezni povezane z intra-abdominalnim pritiskom. Avtorji različnih člankov dejavnike, ki so povezani z boleznijo pri nosečnicah razdelijo na: dedne, motnje delovanja črevesja ter ženski spolni cikel. Hormoni kot so npr. FSH (folikel stimulirajoči hormon), prolaktin in steroidi naj bi bili odgovorni za pojav nekaterih izmed simptomov. Nosečnost, popadki, porod in poporodno obdobje imajo velik vpliv na stanje. Mišice sfinktra in struktura pelvičnega dna se lahko tekom nosečnosti in poporodnega stanja spremenijo v položaju, kar vodi do spremembe normalnega delovanja hemeroidalne blazine.

Simptomatski hemoroidi so najpogosteje za bolnike moteči, prav tako jih obravnavamo kot benigno stanje. Hemoroidi lahko postanejo kronična bolezen z zelo variabilnimi simptomatskimi in asimptomatskimi obdobji. Najpogostejši simptomi hemeroidov so: krvavitve in prolapsi, prav tako se lahko pojavi nelagodje, bolečina, praznjenje blata, kar lahko povzroči lokalno srbečico. Notranji hemeroidi so praviloma neboleči, bolniki pa se jih zavedo ob krvavitvah in prolapsi. Krvavitve pacienti  opazijo kot svetlo rdeče madeže na toaletnem papirju ali pa kot kapljice krvi kapljajo v straniščno školjko po koncu odvajanja blata. Zunanji hemoroidi so lahko asimptotični, povezani z nelagodjem ali močno akutno bolečino v povezavi z lokalno trombozo. Kljub temu vsi ti simptomi niso specifično povezani s hemoroidi in jih lahko diagnosticiramo samo po kliničnih preiskavah.

Zdravljenje hemoroidov je lahko:

·         konzervativno, ki temelji na spremembi prehrane, pri čemer se poveča vnos vlaknin, tekočine in snovi, ki mehčajo blato. Prav tako se pri tej obliki zdravljenja dodaja pospeševalce ali zaviralce črevesnega transporta (odvisno od tega ali oseba zadržuje blato ali ima diarejo). Uporabljajo se tudi lokalne načine zdravljenja: kopeli, kreme, mazila, ki vsebujejo anastetike, protivnetna zdravila, steroide itd., ki se uporabljajo posamezno ali v kombinaciji. Poleg vsega tega se pri konzervativnem načinu zdravljenja lahko uporabi tudi različna zdravila, ki povzročijo zmanjšanje kapilarne občutljivosti, kar izboljša mikrocirkulacijo pri venski nezadostnosti.

·         alternativno zdravljenje vključuje številne ambulantne intervencije, ki ponavadi ne zahtevajo anastetikov, npr. injekcijska skleroterapija, krioterapija, ifrardeča fotokoagulacija, laserska terapija…

Začetni pristop pri zdravljenju hemoroidov, ki je za večino pacientov tudi edino zdravljenje, vključuje povečanje vnosa vlaknin in tekočin v prehrano ali dodajanje vlakninskih nadomestkov. Ene izmed možnosti vključujejo izogibanje določene hrane, topičnih terapij (hladna voda, kreme…). Dokaza, da ima povečanje fizične aktivnosti ali izboljšanje lokalne higiene pozitivne učinke zaenkrat še ni. Poleg povečanja vnosa vode (tekočine) in vlaken v prehrano, se pogosto uporabljajo tudi odvajala.

Premajhen vnos tekočin je pogosto povezan z zaprtjem in nezmožnostjo odvajanja blata, kljub temu učinkovitost povečanega vnosa tekočine pri odpravi zaprtja danes še ni znana. Povečan vnos vlaknin v prehrano so pozitivno povezali s povečano frekvenco iztrebljanja in večjo maso blata.  Meta-analiza učinkov otrobov pšenice je dokazala povečanje teže blata in zmanjšala čas transporta. Različne klinične študije so preučevale učinek prehrane z visokimi vsebnostmi vlaknin ali vlakninskih nadomestkov v primerjavi s placebom, pri zmanjševanju bolečine, krvavitve in prolapsov pri pacientih s hemoroidi.

Ne-operativni in operativni posegi se uporabljajo pri pacientih, pri katerih se stanje ne izboljša s pomočjo prej omenjenih sprememb načina življenja. Pri vseh posegih se popravi namestitev hemoroidalnega tkiva nazaj na mišično steno. Namestitev lahko poteka neposredno s pomočjo spodbujanja tkivne fibroze (t.j. skleroterapije ali infrardeče koagulacije) ali s pomočjo uničenja tkiva in naknadno fibrozo (npr. hemoroidektomijo). Hemoroidektomija predstavlja operativno zdravljenja. Tako obliko zdravljenja potrebuje približno 10% pacientov, bodisi zaradi resnosti bolezni, bodisi zaradi neučinkovitega delovanja ostalih tehnik.

metall circle sharp buttons on the top of toilet

Ljudje s hemoroidi in tisti, ki mislijo, da jih imajo pogosto uporabljajo različne pripravke, namesto, da bi poiskali primerno medicinsko pomoč. Po podatkih spletne strani Google je bila leta 2012 beseda hemoroidi med najpogosteje vtipkanimi besedi povezanimi z medicinskimi stanji v ZDA. Kvaliteta informacij o zdravljenju hemeroidov je zelo različna, skoraj 50 % spletnih strani ima informacije nizke kakovosti. Večino bolnikov s hemeroidi v začetnih fazah se brez težav učinkovito zdravi, potreben je le nasvet strokovnjakov.

Zdravljenje je odvisno od resnosti in tipa hemoroidov, želje bolnika in izkušenj zdravnika. Notranje hemeroidov v začetnih stopnjah zdravimo s spremembo prehrane in načina življenjskega stila.  Meta-analiza 7 kliničnih študij, kjer je bilo vključenih 378 bolnikov s hemoroidi, je pokazala, da prehranska dopolnila z vlakninami izboljšajo simptome in minimalizirajo tveganje krvavitev za približno 50 %. Čeprav obstaja zelo malo informacij o učinkovitosti sprememb prehrane in življenjskega stila pri zdravljenju hemoroidov, večina zdravnikov priporoča te spremembe pri vseh svojih bolnikih kot del konservativnega zdravljenja hemoroidov in kot preventivni postopek pred pojavom le-teh. Priporočila večinoma vključujejo povečanje vnosa vlaknin in tekočine, redno telesno aktivnost, izogibanje napenjanju in branju pri opravljanju potrebe na stranišču ter izogibanje uporabe zdravil, ki povzročajo diarejo ali zaprtje.

Termin prehranske vlaknine vključuje ogljikove hidrate in lignin, ki so prisotni v rastlinah in jih ne moremo prebavati in absorbirati v tankem črevesju. Funkcionalne vlaknine so sestavljene iz izoliranih ali očiščenih oglijkovih hidratov in jih ne moremo prebaviti in absorbirati v tankem črevesu in imajo koristne učinke za zdravje ljudi. Vlaknine imajo različne lastnosti, ki se izražajo v obliki različnih fizioloških učinkov, npr. v obliki odvajalnih učinkov, zniževanju nivojev glukoze v krvi in pri normalizaciji nivojev holesterola v serumu. Prehranske vlaknine najdemo v večini vrst sadja, zelenjave, v stročnicah in semenih. Prehranske in funkcionalne vlaknine niso esencialno pomembna hranila, zato se njihov premajhen vnos ne izraža v obliki biokemijskih in kliničnih simptomov pomanjkanja.

Prehranske vlaknine v hrani so ponavadi mešanica polisaharidov, ki so sestavne enote sten rastlinskih celic ali znotrajceličnih struktur. Viri prehranskih vlaknin vključujejo tudi druga makrohranila (npr. prebavljive ogljikove hidrate in proteine), ki so tudi sicer prisotna v prehrani. Npr. žitni otrobi, ki jih pridobimo z drobljenjem, so sloji semen, ki vključujejo nedotaknjene celice in precejšnje količine škroba ter proteinov. Drugi primer vključuje neškrobne polisaharide (npr. celulozo, pektin, vlaknine v pšeničnih in ovsenih otrobih), rastlinske ogljikove hidrate (npr. inulin, fruktanti), lignin in določene vrste odpornega škroba.

Različne vlaknine imajo različne lastnosti in posledično različne funkcije. Pomagajo pri odvajanju in spodbujajo občutek sitosti, ki lahko pomaga pri zmanjšanju vnosa energije in posledično tudi tveganje za debelost. Prav tako lahko zmanjšajo nivoje glukoze v krvi, normalizirajo nivo holesterola v serumu in zmanjšajo tveganje za koronarne srčne bolezni (CHD). Visokozna vlakna lahko vplivajo na absorpcijo maščob v prehrani in na holesterol, prav tako lahko vplivajo na enterohepatično recirkulacijo holesterola in žolčnih kislin, kar se lahko izrazi v zmanjšanih koncentracijah holesterola v krvi in zmanjša CHD.

vlaknine

Ko vlaknine enkrat vnesemo v telo, skoraj povsem nedotaknjene potujejo do debelega črevesa. Vzdolž gastrointestialnega trakta se različne lastnosti različnih vlaknin izražajo v različnih fizioloških učinkih:

·         praznjenje želodca in občutek sitosti: viskozna vlakna povzročijo zamik praznjenja želodca, zato se upočasni proces absorpcije v tankem črevesu. To povzroči občutek sitosti, počasnejšo prebavo in absorpcijo hranil, vključno z energijo. Zamik praznjenja želodca lahko zmanjšajo koncentracije glukoze v krvi po obroku in imajo potencialne koristne učinke na inzulinsko občutljivost.

·         vrenje: mikroflora v črevesju lahko povzroči vrenje vlaken do ogljikovega dioksida, metana, vodika in kratkoverižnih maščobnih kislin. Hrana bogata s hemicelulozami in pektini, npr. sadje in zelenjava, vsebuje prehranske vlaknine, ki se bolje fermentirajo od tistih v hrani bogati s celulozami. Vnos prehranskih vlaknin, predvsem tistih, ki se slabše fermentirajo, izboljša blato in njegovo odvajanje ter izboljšajo stanje zaprtja.

·         doprinos vlaknin k energiji: ko se vlakna fermentirajo  anaerobnih razmerah s pomočjo mikroflore debelega črevesa, nastajajo kratke verige maščobnih kislin kot vir energije. Čeprav natančen izkoristek energije iz vlaknin pri ljudeh ni znan, trenutno podatki nakazujejo, da je izkoristek med 1,5 in 2,5 kcal/g.

Odličen vir topnih vlaknin vključujejo: fižol, oves, korenje, jagodičevje in jabolka.

RAZPREDELNICA ŽIVIL Z NAJVEČ VLAKNIN 

Hrana Porcija Količina vlaknin (g)
Zelenjava
Artičoka (kuhana) 1 srednja artičoka 10,3
Grah (kuhan) 125 ml (= ½ skodelice) 8,8
Koleraba (sveža) 250 ml 5,1
Krompir, kuhan, z olupki 1 srednje velik 2,9 – 4,3
Sladek krompir, kuhan 1 srednje velik 2,3 – 3,7
Buče (pečene) 125 ml 3,8
Špinača, kuhana 125 ml 2,3 – 3,7
Brokoli, svež ali zamrznjen, kuhan 125 ml 2,0 – 2,3
Mlado korenje, sveže 8 2,3
Kuhano korenje 125 ml 2,2
Koruza, sveža ali zamrznjena, kuhana 125ml 1,7
Sadje
Avokado ½ sadeža 6,7
Hruške (z olupkom) 1 srednja 5,3
Pasijonka 2 sadeža 3,7
Suhe slive 60 ml (= ¼ skodelice) 3, 7
Pomaranča 1 sadež 2,3 – 3,6
Češnje 20 3,4
Kivi 1 večji 2,7
Papaja ½ sadeža 2,6
Jabolko z olupkom 1 srednje 3,5
Nektarina 1 srednja 2,3
Grenivka ½ sadeža 2,3
Banana 1 srednja 2,1
Žita in žitni proizvodi
Ovseni kosmiči 30 g 10,2-11,2
Koruzni kosmiči 30 g 4,5
Kruh
Mufin z ovsenimi kosmiči 1 majhen 3,0
Kruh (pšenična moka in bučna semena) 1 kos (35 g) 2,2
Ržen kruh 1 kos 1,4
Drugi produkti
Krekerji, rženi 3 krekerji (33 g) 7,5
Riževi otrobi 20 g 4,2
Pšenični otrobi 30 g 11,4
Testenine, pšenične 125ml 2,7
Testenine, špinača 125ml 2,4
Koruzne kokice 500 ml 2,4
Riž (rjavi, divji) 125 ml 1,5 – 2,0
Meso, mleko in nadomestki
Mandljev, kokosov, rižev napitek 250 ml 0,5-1, 0
Fižol, kuhan 175 ml 8,5 – 13,8
Popečen fižol s slanino 175 ml 7,7-1,3
Soja 175 ml 8,0

Vlaknine ne spadajo med esencialno potrebna hranila, zato se premajhen vnos ne izrazi v obliki biokemijskih ali kliničnih simptomov. Lahko pa pomanjkanje vlaknin v prehrani povzroči premalo zbito blato in lahko povzroči odmik od optimalnega zdravja na različne načine odvisno od drugih faktorjev, npr. faze življenjskega cikla in preostale hrane.

[wp_ad_camp_1]

Čeprav so včasih pri vnosu vlaknin opazili škodljive gastrointestinalne simptome, hudih kroničnih škodljivih učinkov niso opazili. Potencialno najbolj škodljiv učinek nastane zaradi interakcije vlaknin z ostalimi hranili v gastrointestinalnem traktu. Prav tako varira sestava prehranskih vlaknin, kar otežuje povezavo specifičnih vlaken z določenimi škodljivimi učinki, še posebno takrat, ko je zraven prisoten tudi fitat. V splošnem lahko rečemo, da velik vnos vlaknin v vsakdanji prehrani zdravega človeka škodljivih učinkov ne bo imel.

Poleg spremembe prehrane (povečanja vnosa vlaknin in vode) je ključna tudi sprememba življenjskega stila. Čeprav je preventiva boljša od kurative kot radi pravimo, so nasveti glede spremembe življenjskega stila primerni tako za tiste, ki hemeroidov nimajo in za tiste, ki jih imajo. Pomembno je, da se dovolj gibamo, ne stojimo predolgo na enem mestu ter ne opravljamo aktivnosti, ki pritiskajo na naš hrbet. Strokovnjaki priporočajo izvajanje Keglovih vaj, ki krepijo medenično dno. Čeprav se morda sliši smešno, je pomembno tudi, da pravilno odvajamo blato. To pomeni, da se pri odvajanju ne naprezamo preveč – to najlažje dosežemo tako, da postavimo noge v tako pozicijo, da so upognjena kolena ob sedenju na školjki pozicionirana višje od naših bokov, npr. damo stopala na knjigo.

Closeup portrait of a young woman looking depressed

Stres je dejavnik tveganja za hemeroide, vnetja in zaprtje. Hrana bogata z magnezijem ima lahko pomirjevalne učinke na mišice. Mišice moramo trenirati, da se v stresnih situacijah sprostijo namesto napnejo. Pomembno je tudi, da hrano zaužijemo, kadar smo sproščeni v nekem mirnem okolju. Ob tem je potrebno zavedanje, da je žvečenje hrane v ustih prvi korak na poti popolne prebave. Da bi imeli kar se da velik izkoristek hrane, prebave in absorpcije hranil, moramo hrano žvečiti počasi.

Hemoroidi so normalne anatomske, blazinam podobne strukture, ki same po sebi ne pomenijo bolezni. Kot medicinsko stanje imenujemo zgolj simptomatske hemoroide. Hemoroidi naj bi imeli ključno vlogo pri preprečevanju analne inkontinence ter pri zagotavljanju pomembnih senzoričnih informacij, ki omogočijo razlikovanje med tekočo, trdno in plinsko obliko. V osnovi jih delimo na notranje in zunanje, od njihovega položaja je odvisno tudi samo zdravljenje.

Zunanji po navadi ne zahtevajo posebne obravnave, razen v primerih, ko pride do akutnih tromboz ali pa občutka nelagodja pri pacientih. Notranji hemoroidi se lahko v začetnih fazah učinkovito zdravijo z zdravili in neoperativnimi pristopi. Operacija je potrebna pri notranjih hemoroidih v poznih fazah in v primerih ko neoperativni pristopi niso dovolj učinkoviti oz. se pojavijo zapleti. Glavni način operativnega pristopa že več časa predstavlja hemoroidektomija, ob tem pa obstaja tudi več manj invazivnih operativnih poseov (npr. Ligasure hemoroidektomija), ki se jih uporablja za zmanjševanje bolečine po hemoroidektomiji.

Pomembno je zavedanje, da je večina hemoroidov pri ljudeh prisotna v blagih oblikah in da se lahko že s spremenjenim življenjskim stilom, spremenjeno prehrano in posvetom z zdravnikom, ki postavi diagnozo in načrtuje zdravljenje naredi veliko in pri tem le redko pride do zapletov, ko je potrebno operativno zdravljenje.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

 

Literatura:

·         Quijano C. E., Abalos E. (2003). Conservative management of symptomatic and/or complicated haemorrhoids in pregnancy and the puerperium (Protocol). The Cochrane Library, Issue 1

·         Alonso-Coello P., Lopez-Yarto M. (2003). Laxatives and topical treatments for hemorrhoids. (Protocol). Cochrane protocole, The Cochrane Library, Issue 4.

·         http://www.healthy-diet-healthy-you.com/Hemorrhoid-Diet.html

·         Otten J.J., Hellwig J.P., Meyers L.D. (2006).Dietary reference intakes: the essential guide to nutrient requirements. National Academies Press, Washington, p.110-122.

·         Lohsiriwat V. (2015). Treatment of hemorrhoids: A Coloproctologist´s view. World J. Gastroenterol. 21(31):9245-9252.