Klôpi, nadležne živalce, ki jih natančneje klasificiramo med pršice. Na svetu živi okoli 860 poznanih vrst klopov.

Na videz majcena in neškodljiva žival… pa Vam kljub temu lahko povzroči velike zdravstvene težave.

Sezona klopov traja vse od februarja pa celo tja do novembra.

Veliki so od enega do 30mm. Klopi imajo posebne žleze z izvodilom ob ustih izločajo slino, v kateri so encimi,
zaviralci strjevanja krvi in imunskega odziva ter blag anestetik.

Samica izleže v času svojega življenja nekaj sto do nekaj tisoč jajčec v tla. Ličinke morajo za razvoj nujno dobiti obrok krvi in brez gostitelja se ne morejo leviti in preobraziti v odraslo žival.

Gozdna klopa med parjenjemVečina klopov čaka gostitelja na kakšnem izpostavljenem mestu (npr. na vrhu trave). Ko pride gostitelj mimo,  ga zaznajo s kemo- in mehanoreceptorji ter se ga bliskovito oklenejo. Nekateri klopi pa gostitelja tudi aktivno zasledujejo po tleh. Na gostitelju poiščejo mesto, kjer so tik pod kožo žile in se prisesajo.

Življenjska doba klopov je zelo različna, od pol leta do šestih let, večina pa živi okoli tri leta. V območjih z zmernim podnebjem prezimijo kot ličinke v podrasti ali med rastlinskim opadom. Ponovno postanejo aktivni, ko se povprečna dnevna temperatura dvigne na nekaj stopinj nad lediščem.

Človek ni glavni gostitelj za nobeno vrsto klopa. Klopi, ki zajedajo na človeku, pa so kljub temu pomembni iz zdravstvenih razlogov, saj delujejo kot prenašalci mnogih nevarnih bolezni. Med najpomembnejšima sta klopni
meningoencefalitis (bolj poznan kot klopni meningitis) in lymska borelioza.
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS
Meningitis je vnetje ovojnic (mening) možganov in/ali hrbtenjače. Pogosto je vzrok infekcijski in je ena najpogostejših okužb osrednjega živčevja. Kadar vnetje zajame možganske ovojnice in možgansko tkivo hkrati, govorimo o meningoencefalitisu (kar je pravzaprav pravilnejši izraz, ker je pri vsakem meningitisu prisotno tudi manjše vnetje možganskega tkiva).

Meningitis moramo razločevati od encefalitisa, to je vnetje samih možganov brez prizadetih mening in nastopi samo pri okužbi z virusom stekline.

Bolezen lahko prizadene katerokoli starostno skupino, pri čemer je specifika vzročnosti lahko različna.
Tipični znaki in simptomi meningitisa vključujejo močno povišano telesno temperaturo, glavobol, otrdel vrat, neprijetne občutke ob močni svetlobi (fotofobijo) in bruhanje. Znaki meningitisa se lahko pojavijo v nekaj urah ali dneh (akutni meningitis) ali pa se razvijajo dalj časa (subakutni in kronični meningitis).Najpogostejši obliki akutnega meningitisa sta akutni bakterijski meningitis in aseptični meningitis.

Akutni bakterijski meningitis je huda bolezen, za katero je značilen gnojen likvor, hitro napredovanje in
visoka smrtnost, če se ne zdravi pravilno. Aseptični meningitis je blažji in po navadi mine sam od sebe. Najpogosteje ga povzročajo virusi, lahko pa tudi nekatere bakterije, glive in paraziti, vzrok pa je lahko tudi neinfekcijski.

Velikokrat se meningitis prične z neznačilnimi znaki, kot pri virusni okužbi. Klasična triada vročine, glavobola in otrdelega vratu se razvije v nekaj urah ali dneh. Pasivna fleksija vratu (izvede se tako, da bolniku nekdo drug poskuša brado potisniti ob prsni koš) je omejena ali onemogočena in boleča, medtem ko obračanje glave levo/desno (rotacija) in zvračanje glave nazaj (ekstenzija v vratu) tipično nista tako boleča.
V hujših primerih lahko fleksija vratu povzroči tudi pokrčenje v kolku ali kolenu, čemur pravimo Brudzinskijev
znak.

Če se pri pasivnem iztegovanju kolena, medtem ko je kolk pokrčen, pojavi upor, pa je prisoten Kernigov znak.
Otrdel vrat, Brudzinskijev in Kernigov znak so meningealni znaki (imenovani tudi meningizmus) in se pojavijo zato, ker premikanje živčnih korenin skozi vnete meninge povzroči draženje (z uporom in otrdelostjo pa se to premikanje in s tem draženje zmanjša ali prepreči).

Kljub temu da možgansko tkivo samo tipično ni zgodaj vpleteno pri meningitisu, se lahko razvijejo letargija (globokemu spanju podobno stanje), zmedenost, epileptični napadi in žariščni nevrološki znaki, predvsem pri
nezdravljenem bakterijskem meningitisu.

Akutni meningitis predstavlja urgentno stanje, ki ga je treba hitro diagnosticirati in zdraviti. Odvzame se kri za kulture (ki pokažejo prisotnost bakterij) ter se opravi lumbalna punkcija za odvzem likvorja. V likvorju se določa prisotnost bakterij (barvanje po Gramu, rast na gojiščih), število in vrsto celic ter koncentracijo glukoze in beljakovin. Te teste je treba opraviti čim prej.

 

LYMSKA BORELIOZA


Lymska borelioza (tudi limska ali lajmska borelioza) je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia
burgdorferi, ki jo prenašajo klopi. Bolezen prizadene kožo, živčevje, srce, sklepe in oči. Število primerov se v Evropi močno povečuje. Slovenija je za to bolezen endemična, kar pomeni, da je bolezen stalno prisotna in značilna za to področje. V naših krajih je bolezen skoraj izključno povezana s pikom klopa Ixodes ricinus, ki se okuži pri sesanju krvi malih gozdnih glodavcev in srn. Bolniki se pika klopa pogosto ne spomnijo ali ga ne opazijo.


Borelije pridejo v kožo večinoma s pikom okuženega klopa in najbrž le izjemoma po piku drugih žuželk. Klopova
slina, ki spremlja borelije pri vnosu v kožo, vsebujejo snovi, ki zavirajo imunski odziv na mestu ugriza. To ustvari zaščitno okolje za borelije, kjer se lahko razmnožujejo. Borelije nato potujejo navzven od tega mesta v usnjici. Vnetni odziv gostitelja na bakterijo povroči značilni migrirajoč eritem. Zaradi zavrtja delovanja nevtrofilcev, ki so zelo pomembni v začetnih fazah obrambe, borelije preživijo in se nemoteno razmnožujejo ter potujejo v različne dele telesa.

Prvi lahko povzročijo klopno paralizo, na druge snovi pa se lahko organizem odzove s preobčutljivostjo in nastopi alergijska reakcija.Posredno povzročajo klopi nevšečnost tudi z zajedanjem in prenašanjem bolezni na domače živali.

Za preventivo na ravni posameznika se priporočajo fizične in kemijske metode preprečevanja pika ter širjenja bolezni. Najenostavnejši ukrep je izogibanje rizičnim območjem kjer je potrjena prisotnost okuženih klopov, ali vsaj nošenje dolgih oblačil in pregledovanje telesa po sprehodu v naravi.
Proti meningoencefalitisu se borimo tudi s preventivnim cepljenjem posebej izpostavljenega dela prebivalstva
(npr. gozdarjev, gobarjev…).

Kadar se klop prisesa, ga je najbolj priporočljivo odstraniti s pinceto. Kemična sredstva, kot so eterična olja ipd., lahko povzročijo, da klop refleksno izloči še več sline, s čemer se poveča možnost za okužbo.Nekatere bolezni, ki jih prenašajo klopi, zdravimo naknadno z antibiotiki.
PREVENTIVA PRED KLOPI


– Pomembna so dolga oblačila svetle barve (tako ga boste lažje opazili), pokrita obuvala, kapa in repelent proti klopom. Nanesite ga na kožo in obleko in če ste v gozdu dlje časa postopek nanosa večkrat ponovite. Klop prileze tudi na najbolj oddaljena in nenavadna mesta telesa zato si učinkovito ‘zažokajte’, ‘zatlačite’
hlače, pulover…

– Zelo je pomembno, da klopa čimprej odkrijemo in ga takoj odstranimo. Zmotno je mišljenje, da so klopi samo v
gozdu. Okoliški travnik, parki v mestu, travne bilke na zelenicah, klopi prežijo na vas povsod. Zato je alfa in omega samopregledovanje pod tušem oz. ogledalom v kopalnici

– Priporočljivo je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepimo se lahko vse leto, za optimalno zaščito pa so potrebni trije odmerki, in sicer drugič v roku enega meseca po prvem cepljenju, tretji, poživitveni odmerek pa sledi v devetih do dvanajstih mesecih. V Sloveniji se kljub visoki dostopnosti do cepiva za tovrstno zaščito odloči malo ljudi. Cepljenje je samoplačniško, vendar je zadnje čase vedno bolj priporočljivo, saj je v primerjavi z bolenzijo&zapleti in posledicami strošek cepljenja zanemarljiv. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu se izvaja v Zdravstvenih domovih po Sloveniji in na Inštitutih za varovanje zdravja ( http://ustanove.zdravstvena.info )

– Največji poudarek namenite samopregledovanju, ko pridete iz gozda, sprehoda, travnika. Preglejte tudi predel pazduh, ušes, lasišča in dimelj. Preventiva je nadvse pomembna, pri klopih pa še posebej

–  Potrebno je redno pregledovanje kože in obisk zdravnika ob sumu na boreliozo

– Prispevek smo našli na spletu (Zaščita pred klopi… Takole gre: Pred odhodom v naravo se namažite z olivnim oljem,v katerega ste nasuli zdrobljeno SMREKOVO SKORJO. Ta vonj bo preverjeno odgnal klope, ker jim ta vonj zelo smrdi.

KAKO PRAVILNO ODSTRANIMO KLOPA – ODSTRANJEVANJE KLOPA


1. Če to naredimo sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane rilček v koži, to za prenos okužbe s klopa na človeka sicer ni nevarno, lahko pa rilec in del telesa, ki ostane v koži, povzroči ognojitev.
V redkih primerih delčka klopa, ki ostane v koži, z enostavnimi postopki ne uspemo odstraniti. To ni in ne sme biti razlog za kirurški poseg. V takih primerih je najbolje počakati in odstranitev preložiti za nekaj ur oziroma na naslednji dan.

Nekateri skušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko so klopi prisesani razmeroma kratek čas, manj uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih odkrijemo kasno in so zariti globoko v kožo. (Vir: Gorenjske lekarne)

2. Klopa odstranimo s pinceto. Primemo ga čim bliže koži in ga nato s krožnim gibom previdno izvlečemo. Odstraniti ga moramo takoj, ko ga opazimo, saj je tako verjetnost, da nas bo okužil, manjša. Klopa ne smemo mazati z vazelinom, oljem ali s kako drugo maščobo, saj se začne dušiti in utegne izločiti še več sline in morebitnih virusov. Klopa v rani nikdar ne smemo potlačiti. Mesto pika razkužimo z alkoholom. Tudi če klopa ne bomo odstranili v celoti, to ni nevarno. Tudi po odstranitvi klopa je treba opazovati, ali se na koži pojavi izpuščaj, ki je lahko znak katere od bolezni, ki jih prinašajo klopi (Viva.si)

Ne glede na vsa opozorila je dejstvo, da po vbodu klopa zbolimo, na srečo razmeroma majhna, in to iz treh razlogov:

– ker niso okuženi vsi klopi, ampak le manjši del (največ jih je okuženih na gorenjskem),

– ker pride do okužbe redko, tudi če nas vbode okužen klop,

– ker le del oseb, pri katerih nastane okužba, tudi zboli.

Vsak naj si odstrani klopa sam. Odstranjevanje klopov namreč:ni naloga zdravstvene službe oziroma je to le v izjemnih primerih, ne more biti razlog za obisk ambulante ob 3h ponoči in ni razlog za kirurški poseg.

Previsoka in prenizka telesna temperatura - vročina
Spanje, rem faze, nespečnost, motnje spanja in vpliv lune