$theTitle=wp_title(" - ", false); if($theTitle != "") { ?>
Vlaga in stenska plesen povzročata težave v mnogih domovih. Ne gre le za estetski problem, temveč za zdravju zelo škodljiv strup.
Najbolj občutljivi so seveda ljudje z dihalnimi težavami, kot je bronhitis, astma, kot vsi ki imajo oslabljeni imunski sistem in težave z kožo kot so alergije, ekcemi.
V stik s plesnijo pa nikoli ne bi smeli priti dojenčki, nosečnice in starejši ljudje.
Plesen za svojo rast potrebuje vlago. Med rastjo izločajo prebavne encime in za človeka zelo strupene mikrotoksine. Spore plesni se izjemno enostavno prenašajo. In sicer tako, da se prilepijo na gostitelja, na človeka ali žival.
Mikrotoksini ne škodujejo samo pljučem, ampak vsem notranjim organom – vključno s srcem in reproduktivnimi organi. Plesni namreč v telo najlažje vstopijo skozi dihalne poti in poškodujejo nosno sluznico, povzročijo infekcije zgornjih dihalnih poti in nabiranje mikrotoksinov v pljučih od koder prehajajo naprej v krvni obtok. V zelo hudih in skrajnih primerih lahko poškodujejo notranje organe ali povzročijo njihovo odpoved.
Če pa imamo previsoko vlažnost, nad 60%, se nam začne pojavljati plesen na notranjih površinah. Pravi vzrok za pojav prekomerne vlage je težko določiti, saj je povezan z mnogi dejavniki. Med vzroke za nastajanje vlage v prostoru štejemo dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje, sušenje perila, nezadostno prezračevanje … Vse to in še več pripomore k nabiranju prekomerne vlage v prostoru. Drug sklop nepravilnosti pa nastane zaradi gradbenih nepravilnosti, poškodb, konstrukcijskih napak in navsezadnje tudi prehitre vselitve v še nedokončano (neposušeno) stanovanje.
Prekomerna vlažnost je glavni vzrok za nastanek plesni. Za njen razvoj zadostuje že 80% vlažnost v prostoru oz. odvisno od temperature rosišča, ki je odvisna od temperature in vlage. Plesen uspeva tako v temnem kot tudi v svetlem okolju, doba za razvoj pa je od 2 do 6 mesecev.
Plesen v bivalnih prostorih spada med najbolj nadležne spremljevalce sodobnega bivanja. V vsaki stavbi – razen v kvalitetno termo izolirani in prezračevani – ima na toplotnih mostovih obilo možnosti razvoja. Zato je jalovo odstranjevanje posledic (to je plesni), saj z odpravo vzrokov vlaženja odide tudi plesen. Odstranitev vzrokov ni vedno enostavno, saj moramo ugotoviti izvor vlage. Zunanja je posledica slabe hidroizolacije, zamakanja iz žlebov, slabe vodovodne napeljave ali strehe. Notranja se kondenzira na toplotnih mostovih oboda stavbe.
Običajno se pojavi v zgornjih vogalih in za neprezračenimi elementi ob zunanjih stenah (omare). Njen izvor so rože, sušenje perila, kopanje, dihanje, kuhanje,… Povprečna 4 članska družina proizvede v 24 urah 10 – 15 litrov tekočine, iz bivalnih prostorov jo odstranimo s prezračevanjem skozi okna (star način prezračevanja) ali mehansko skozi sodoben prezračevalni sistem z povratkom toplote – rekuperacijo.
Pravilno zračenje občutno vpliva na porabo energije za ogrevanje. Posebej pri menjavi oken v starejših stavbah je treba zaradi večje zrakotesnosti ovoja več pozornosti posvetiti konstantnemu prezračevanju. Ob pogojih, ki jih narekujejo zahteve energetske učinkovitosti v zgradbah, je nastala potreba po sodobnih prezračevalnih sistemih. Nizko zračno prepustnost imajo sodobne gradnje in rekonstrukcije obstoječih zgradb z dobro zatesnjenimi okni in vrati ter dodatnim slojem toplotne izolacije.
V prostorih, ki nimajo urejenega mehanskega, kontinuiranega prezračevanja ali pa se jih še vedno prezračujete na klasičen sistem z občasnim odpiranjem oken, se pojavljajo neprijetne vonjave povišana temperatura zraka, visoka koncentracija ogljikovega dioksida, vlaga, plesni, pomanjkanje kisika in neprijetne vonjave. Rešitev problema so kvalitetni in zanesljivi prezračevalni sistemi.
Prednosti prezračevalnih sistemov so naslednje:
Pri decentralnem prezračevanju brez sistema napeljave prezračevalnih vodov med prostori več posameznih ventilatorjev odvaja izrabljen zrak navzven preko odzračevalnih jaškov ali direktno skozi zunanji zid. Skozi stenske vhodne enote v sobah vstopa svež zrak. Vratne ali druge prezračevalne reže pa skrbijo za pretok zraka med prostori.
Decentralni sistemi z rekuperacijo pa delujejo po znanem principu regenerativne izmenjave toplote.
Tako imenovani hranilnik toplote je umeščen na sredino zračnega toka, ki ga ustvarja ekonomični motor z aksialnim ventilatorjem. Z izmenjujočo smerjo zračnega toka, ki se ga namensko povzroča z delovanjem ventilatorja, se rekuperacijsko jedro napolni s toplotno energijo zraka, ki izhaja iz prostora, ter jo oddaja v dovajani zrak.
Ta proces je tako učinkovit, da se pri prezračevanju izgubi le 10% energije za ogrevanje. Za uravnovešeno odvajanje in dovajanje zraka je potrebno vgraditi dve enoti oziroma parno število prezračevalnih naprav. Prav tako pomemben je učinkovit filter.
Alergiki bodo lahko zadihali – cvetni prah, umazanija in prašni delci ne morejo več v bivalne prostore. Filtri so trajni in enostavni za čiščenje.
Komentirajte članek oz. napišite vaše nasvete iz prakse.