pljucnica in gripaPodrobno smo se razpisali o pljučnici in bronhitisu.

Virusi povzročajo različna bolezenska stanja povezana z dihalnim sistemom. Najpogostejši stanji sta navadni prehlad in gripa, ki zlasti v zimskem času povzročata težave pri ljudeh vseh starostnih skupin.

Ker gre za virusna obolenja, ni učinkovitega zdravila, ki bi obolenje pozdravilo, lahko zgolj lajšamo simptome in čas obolenja odležimo.

Kadar pa simptomi kot so visoka vročina, kašelj in glavobol ne izzvenijo niti po enem tednu, lahko sklepamo, da gre morda za resnejše stanje, npr. bronhitis ali pljučnico.

Glavne razlike med pljučnico in bronhitisom:

BRONHITIS PLJUČNICA
Kaj je to? Vnetje sapnic Vnetje pljučnih mešičkov z in brez tekočine
Vzroki Virusi, bakteriji, kajenje in drugi dražilci Bakterija, virusi, glive
Izkašljevanje sluzi Prozorna, rumena, zelena, lahko vključuje kri Bakterijska: rumena,zelena, lahko vključuje kri
Oteženo dihanje Lahko so prisotni občutki pomanjkanja zraka Pomanjkanje zraka, oteženo dihanje v času počitka in aktivnosti (odvisno od vzroka)
Vročina Ponavadi ni prisotna Je prisotna
Drugi simptomi Začne se kot prehlad, izcedek iz nosa, bolečina v prsih, izkašljevanje sluzi Izčrpanost, bolečina, glavobol, boleče grlo, bolečina v mišicah, izcedek iz nosa
Diagnoza Pregled spatuma, rentgenski pregled prsnega koša Pregled spatuma, kulture krvnih celic, rentgen
Zdravljenje Počitek, sredstva za pomoč pri izkašljevanju Počitek, antibiotiki (odvisno od vzroka)
Izboljšanje stanja 2 -3 tedne (največ do 8 tednov) Bakterijski: 1-2 tedna
Virusni: 1 – 3 tedneAtipična: nekaj tednov do 1 meseca
Možni zapleti Akutni bronhitis se lahko pri kadilcih razvije v kroničnega; pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom se lahko razvije virusna pljučnica. Pljučni obgnojek, sindrom akutnih respiratornega distresa, sepsa, smrt

Bronhitis je bolezensko stanje, ki lahko sledi navadnemu prehladu ali gripi. Ko prehlad in gripa trajata več tednov in se stanje ne izboljša, lahko sklepamo, da gre za resnejše bolezensko stanje, kamor spada tudi bronhitis. Pri tem gre za vnetje in nabrekanje sapnic, po katerih se zrak prenaša do pljuč. Vnetne reakcije lahko povzročijo virusi kot povzročijo pljučnico (npr. RSV, virus gripe, adenovirus itd.). Povzročitelji bronhitisa pa so tudi različni alergeni, delci v zraku, kajenje in drugi onesnaževalci. Zaplete pri bronhitisu pa najpogosteje povzročijo sekundarna vnetja s tipičnimi in netipičnimi bakterijami ter mikoplazma.

Poudariti je potrebno še razliko med dvema stanjema, ki zvenita zelo podobno, vendar med njima obstaja razlika –  bronhitis in bronhiolitis. Bronhitis je kot je v besedilu že omenjeno vnetje sapnic, bronhiolitis pa je vnetje najmanjših sapničic, ki se z oddaljevanjem od glavnih sapnic zmanjšujejo (glede na premer) ter vodijo zrak do pljučnih mešičkov, kjer poteka proces izmenjave dihalnih plinov. Bronhiolitis se pojavlja pri otrocih do dveh let starosti, najpogosteje pa med tretjim in šestim mesecem starosti. Simptomi bronhiolitisa so: kašljanje, težave z dihanjem, slednje pa lahko povzročijo težave tudi pri prehranjevanju. Vnetje najpogosteje povzroči RSV (70% primerov), pojavnost bolezenskega stanja pa je v večini vezana na zimski čas. Pojavu bolezni so glede na raziskave, bolj izpostavljeni nedonošenčki. Zdravljenje bronhiolitisa poteka tako, da se otroku dovaja kisik, pogosto pa se tudi intravenozno dodajanje hrane in tekočin. V ZDA in Evropi je pojavnost bronhiolitisa pri otrocih velika, saj se obolenje pojavi pri 30 na 1000 otrok mlajših od 1 leta. Visoko tveganje za okužbe imajo novorojenčki do šestega tedna starosti, nedonošenčki in tisti, ki imajo kronične bolezni pljuč zaradi prezgodnjega rojstva, nevrološke bolezni, oslabljen imunskih sistem ali prirojene srčne bolezni. Smrtni primeri zaradi bronhiolitisa so na srečo redki, v ZDA približno 2 smrtna primera na 100000 živih rojstev. Dejavniki tveganja za smrt so: nizka porodna masa, kajenje matere med nosečnostjo ter manjša starost matere.

Akutni bronhitis se prične kot vnetje dihalne poti, ki se izraža v obliki prehlada. Vrh takih obolenj je v zimskem in spomladanskem času. Najpogosteje se akutni bronhitis pojavi pri otrocih do drugega leta starosti, nato pa se dovzetnost za obolenje poveča pri mladostnikih med 9. in 15. letom starosti in tako je bronhitis eden od najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika v mlajših letih.  Pri odraslih se bolezen ne pojavlja tako pogosto in prizadene približno 5% odrasle populacije. Bolniki imajo ob pojavu bolezni težave s kašljem, pojavi se nizka vročina, bolečim žrelom, bolečine v hrbtu in mišicah, izcedek iz nosu itd. Kašelj je pri otrocih povezan še z vodnim izcedkom iz nosu. Po nekaj dneh ta izcedek postane debelejši in obarvan, nato pa spet prozoren in se v 7 – 10 dneh tudi konča. Sam izcedek je pri virusnih patogenih respiratornega sistema pogost in sam po sebi ne pomeni osnove za bakterijsko okužbo. Na začetku je kašelj suh in slišen kot oster, nato pa postane voden. Bolniki pogosto zaznavajo nenavaden zvok iz pljuč. Prisotna je lahko tudi hemoptiza (izkašljevanje krvi iz pljuč ali dihalnih poti). Če ne pride do resnih sekundarnih bakterijskih okužb bolnik v nekaj dneh popolnoma okreva.

Akutni bronhitis je bil prvič opisan že v 19.stoletju kot vnetni odziv na okužbe epitelija v sapnicah. V medicini se akutni bronhitis nanaša na samo-omejeno vnetje velikih dihalnih poti pljuč, ki je okarakterizirano kot kašelj brez pljučnice. V zadnjih letih se je pokazalo, da je lahko vnetje posledica različnih kompleksnih verig dogodkov. Vnetni odziv vodi do poškodb epitelov sapnic, kar povzroči prekomeren odziv dihalnih poti in proizvodnjo sluzi. Mikroskopski pregledi so dokazali odebelitev sluznic sapnic, kar sovpada z vnetnimi območji. Če je oseba sicer dobrega zdravstvenega stanja, se membrane sluznic vrnejo v normalno stanje, kar ponavadi traja nekaj dni.

Tako pri akutnem kot pri kroničnem bronhitisu pride do povečanega vnetnega odziva, ki lahko vodi do poškodb epitelijev sapnic. Pri tem se pojavi prekomerno izločanje sluzi v sapnicah, ki je posledica hipertrofije submokoznih-mukoznih žlez in povečanega števila čašastih celic znotraj epitelija. Zadnje raziskave kažejo, da so del patologije bolezni predvsem vnetne reakcije, ki jih vodijo eozinofilci in manj nevtrofilci. Vnetni citokini, ki so vključeni v patologijo bolezni so: IL-1β, IL-4, IL-8, IL-6 in TNFα.

Kronični bronhitis prizadene ljudi vseh starosti, najpogosteje pa se pojavlja pri ljudeh starejših od 45 let. Nasprotno kot pri akutnem bronhitisu, se kronični bronhitis pojavi zaradi vdihovanja dražilcev dihalne poti, najpogosteje cigaretnega dima, onesnaževalcev zraka, glivnih spor in drugih okoljskih dražilcev. Kronični bronhitis se razvija počasi in dalj časa. Pri tem dražilci paralizirajo ali onemogočijo cilije (migetalke) celic, ki obdajajo dihalne poti in pomagajo pri premiku sluzi vzdolž dihalne poti. Poti za prehod zraka postanejo vnete, tesne in zamašene, kar vodi do težav pri dihanju. Obstajata 2 tipa kroničnega bronhitisa, ki je posledica kajenja: enostavni kronični bronhitis in kronični obstruktivni bronhitis. Raziskave kažejo, da imajo odrasli bolniki z obstruktivnim bronhitisom daljšo zgodovino prisotnega kašlja, pri katerem se pojavlja rumen,bel ali zelen sputum skoraj vsak dan vsaj 3 mesece v letu več kot 2 leti.

Kronični bronhitis je torej ponavljajoče se vnetje in degeneracija sapnic, ki je lahko povezano z aktivno okužbo. Kronični bronhitis je pogosto del drugih bolezenskih procesov, npr. astme, cistične fibroze in izpostavljenosti dražilcem iz zraka. Bolniki imajo več sluzi kot je normalno, kar je lahko posledica večje proizvodnje ali zmanjšane čistosti sluzi. Kašelj je mehanizem s katerim se izločki očistijo.

Preventivni ukrepi pred bronhitisom so:

  1. opustitev kajenja in zmanjšanje izpostavljenosti pasivnemu kajenju,
  2. vsakoletno cepljenje proti gripi in pnevmokokom, ki jih svetujejo strokovnjaki,
  3. zmanjšanje izpostavljenosti onesnaževalcem v zraku,
  4. redno in temeljito umivanje rok, da se prepreči širjenje virusov in drugih okužb.

Bronhitis je večinoma posledica virusne okužbe, kar pomeni, da je večina primerov bolezni kratkoročnih in ne zahteva dodatnega zdravljenja, razen omiljevanja simptomov, da se bolezen lažje ozdravi. Tako pomagajo zdravila, ki vključujejo paracetamol ali pa široko poznan aspirin, ki pomagajo pri povišani temperaturi in bolečinah v mišicah. Podobno kot pri ostalih virusnih obolenjih, je pomemben vnos zadostne količine tekočin, saj se bo ob zadostni količini vode v telesu, sluz lažje izločala in očistila dihalne poti. Pri zmanjšanju draženja dihalnih poti pomagajo tudi vlažilci zraka ter razpršilci za nos. Zdravljenje z antibiotiki je redko in se uporabi v primeru, ko obstaja verjetnost za pojav sekundarnih bakterijskih okužb.

Pljučnica ali pnevmonija je okužba pljuč, ki jo povzročijo virusi ali bakterije. Okužba se ponavadi širi z neposrednim stikom z okuženimi osebami. Gre za obliko akutne okužbe dihal, ki učinkuje na pljuča. Pljuča gradijo majhni deli, imenovani alveoli, ki se napolnijo z zrakom, ko zdrava oseba diha. Ko pa ima posameznik pljučnico, so alveoli napolnjeni s tekočino, zaradi česar oseba ob dihanju čuti bolečino. Prav tako je ob tem omejen vnos kisika.  Letna pojavnost primerov pljučnice je 5 – 11 bolnikov na 1000 prebivalcev. V določenih delih sveta je v zimskem času je večja in zajema 10 – 15% vsega prebivalstva. Večina bolnikov zdravljenja v bolnišnici ne potrebuje, izjema je le 20% bolnikov,kjer se pojavi pljučnica v resnejši obliki in se pojavijo zapleti.

Pljučnica je najpogostejša okužba, ki povzroči smrt otrok širom po svetu. V letu 2015 je pljučnica vzrok za 920.136 primerov smrti otrok v starosti do 5 let, kar predstavlja 16% vseh smrti otrok te starosti.  Leta 2013 so na konferenci v Genevi, ki jo organizira Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poudarili, da pljučnica in diareja skupaj povzročita kar 29% smrti otrok po svetu, kar predstavlja kar 2 milijona smrtnih primerov otrok. Čeprav za pljučnico zbolijo otroci in odrasli povsod po svetu, je največja pogostost bolezni vezana na območje Južne Azije in Podsaharske Afrike. Največji tveganje se pojavlja pri otrocih v revnih državah, kjer otroci umirajo zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili. Skupen načrt WHO in UNICEF-a s kratico GAPPD združuje boj proti obema boleznima v obliki integriranega pristopa. Trenutno vemo, kaj že deluje, npr. dojenje dojenčkov do saj 6 meseca starosti, cepiva, umivanje in higiena rok, zagotavljanje pitne vode in primerno zdravljenje so le eni izmed načinov za pomoč tem otrokom.

GAPPD vključuje pristope, katerih glavni cilji so zmanjšanje števila obolelih otrok in smrtnih primerov otrok starosti do 5 let z vnosom bolj učinkovitih in uspešnih zdravstvenih virov. Cilj je zmanjšanji smrtnih primerov zaradi pljučnice na manj kot 3 otroke na 1000 živih rojstev in smrti zaradi diareje na manj kot 1 otroka na 1000 živih rojstev vsaj do leta 2025.

Pljučnico povzročajo številni dejavniki, med njimi virusi, bakterije in glive. Najpogostejši so:

  • Streptococcus pneumoniae – najpogostejši povzročitelj bakterijske pljučnice;
  • Myoplazma pneumonae;
  • Chlamydia pneumoniae;
  • Haemophilus influenzae tipa B –povzročitelj bakterijske pljučnice;
  • respiratorni sincicijski virus (RSV) – najpogostejši virusni povzročitelj pljučnice;
  • pri otrocih okuženimi s HIV, Pneumocystis jiroveci;
  • Stafilococcus aureus – glavni povzročitelj pljučnice, pridobljene v bolnišnici.

Pljučnica se lahko širi na različne načine. Virusi in bakterije, ki so pogosti v nosu ali grlu, se lahko ob vdihu prenesejo do pljuč in jih inficirajo. Prav tako je možen kapljični prenos preko zraka ob kihanju ali kašljanju. Pljučnica se lahko širi preko krvotoka, pri otrocih najpogosteje  med  porodom ali tik po rojstvu.

Hladne temperature so idealna priložnost za prenos virusnih in bakterijskih obolenj. Tako se pojavijo prehladna obolenja, gripe, v določenih primerih tudi pljučnice. Pri prehladu je ključno, da vse skupaj poteka počasi. Glavni simptomi pri tem so: kihanje, bolečine v žrelu in izcedek iz nosu. Če se pojavita vročina in glavobol, ali celo bolečine v mišicah, lahko sklepamo, da ne gre zgolj za prehlad, temveč nekaj resnejšega. Simptomi gripe se pojavijo hitro, gre predvsem za simptome kot so: vročina, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost in suh kašelj. Večina simptomov izzveni v 2 do 5 dneh, kašelj in boleče žrelo pa nas lahko spremljata tudi 2 tedna.


Simptomi pljučnice se pojavijo počasneje kot pri gripi in hitreje kot pri prehladu. Razlikovanje med obolenji otežuje dejstvo, da je pljučnica pogosto zaplet, ki sledi prehladu ali gripi. To se zgodi, ko se virusi, ki povzročajo prehlad in gripo prenesejo do pljuča. Čeprav se lahko oseba že počuti bolje, nato ponovno dobi simptome, ki pa so v tem primeru hujši. Simptomi povezani s pljučnico so: visoka temperatura, izkašljevanje zelene, rumene ali celo krvave sluzi, mrazenje po telesu, občutek oteženega dihanja (še posebej med hojo), majhen apetit, občutek utrujenosti, ostra bolečina v prsih, znojenje, pospešeno dihanje in utripanje srca ter predvsem pri starejših občutek zmedenosti.

Pregled bolnika ob vseh obolenjih dihalnih poti v prvi fazi poteka pri osebnem zdravniku, kjer zdravnik bolnika pregleda s stetoskopom, pri čemer je pozoren predvsem na nenormalne zvoke, ki nastanejo pri dihanju, če je to oteženo. Poleg pregleda s stetoskopom in natančnega telesnega pregleda,  lahko pregled vključuje še: rentgensko slikanje prsnih organov, laboratorijske preiskave ter meritve pljučnih funkcij.

Diagnoza za pljučnico se postavi na osnovi telesnega pregleda in laboratorijske preiskave krvi, včasih se naredi še rentgensko sliko pljuč. Ko je diagnoza postavljena, se določi mesto okužbe – ali gre za okužbo iz  domačega okolja ali bolnišnice. Na osnovi teh podatkov se določi antibiotik za zdravljenje. Pri okužbah iz domačega okolja je primarni antibiotik prvih 72 ur penicilin, če slednji ne deluje se antibiotik doda ali zamenja. Za uspešno zdravljenje je pri tem pomemben počitek in zadostne količine tekočin. Če je potek bolezni hujši, se bolnika napoti na zdravljenje v bolnišnico. Dejavniki tveganja za razvoj težjih oblik so: alkoholizem, starost nad 65 let, kajenje, različne kronične bolezni, podhranjenost.

Tveganje za pojav pljučnice zmanjšamo s cepljenjem proti gripi – gripa je namreč pogost vzrok za pljučnico, zato s preprečevanjem gripe, preprečimo tudi pljučnico. Otroci do 5. leta starosti in starejši od 65 let bi se morali cepiti proti pljučnici, ki jo povzročajo pnevmokoki. Poudarja se redno umivanje rok, še posebej po praznjenju nosa, uporabi toalet in pred prehranjevanjem ter pripravi hrane. Velik dejavniki tveganja je tudi kajenje, saj tobak zmanjša sposobnost boja pljuč proti okužbi. Zdrava prehrana, zadostne količine počitka in redna telovadba pomagajo pri preprečevanju dihalnih bolezni in pomagajo pri hitrejšem izboljšanju stanja pri prehladu, gripi in ostalih boleznih dihal.

Bronhitis in pljučnica se izražata v obliki podobnih simptomov, prav tako imajo določeni ljudje z akutnim bronhitisom večje tveganje za razvoj pljučnice. Akutni bronhitis se po navadi konča v obdobju nekaj tednov, pljučnica pa je lahko, zlasti pri odraslih resno in težko stanje. Pri obeh stanjih je prisotno vnetje, pri čemer gre pri bronhitisu za vnetje sapnic, pri pljučnici pa vnetje celotnih pljuč. Obe stanji vplivata na sposobnost dihanja pri osebah, vendar naj bi pljučnica pri tem pa sposobnost dihanja vplivala nekoliko bolj. Prav tako se pri pljučnici pojavi višja telesna temperatura kot pri bronhitisu. Da bi postavili pravo diagnozo je potreben pogovor zdravnika in bolnika, natančen telesni pregled in opravljanje potrebnih analiz, da se ugotovi za katero bolezensko stanje gre.

Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)

Literatura:

  • Petkovič T. (2014). Pljučnica: navodila za bolnike. Združenje zdravnikov družinske medicine, Zavod za razvoj družinske medicine.
  • (2017). Pneumonia. http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs331/en/
  • (2017).
    • http://www.webmd.com/lung/understanding-pneumonia-symptoms
    • http://www.webmd.com/lung/differences-between-acute-bronchitis-and-pneumonia
  • http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/dispnea.php
  • Mukherjee T.K. (2009). Bronchitis: Cause and Treatment. ResearchGate. https://www.researchgate.net/publication/261098045
  • American Lung Association. (2017). Preventing Pneumonia. http://www.lung.org/lung-health-and-diseases/lung-disease-lookup/pneumonia/preventing-pneumonia.html?referrer=https://www.google.si/
  • (2017). Bronchitis vs.pneumonia, differences in symptoms, causes, and treatment. http://www.belmarrahealth.com/bronchitis-vs-pneumonia-differences-in-symptoms-causes-and-treatment/
Probiotiki
Prehlad in sinusitis