Dejavniki, ki vplivajo na pojav nezgod

Dejavnike, ki trenutno vplivajo na nezgode pri delu, lahko strnemo v dve skupini: sistemske (zakonski in podzakonski akti, notranji akti delodajalca itd.) in biološke. Kljub sprejetju sodobnih, z zahtevami EU usklajenih zakonskih podlag na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji še vedno nimamo diferencirane prispevne stopnje, ki bi na osnovi sistema cost-benefit spodbujala oz. prisilila delodajalce na vlaganje v področje varnosti in zdravja pri delu.

Ugotavljamo, da to pomembno vpliva na (ne)odnos delodajalcev do tega pomembnega področja. Sistemska zakonodaja je pomanjkljiva tudi na področju poklicnih bolezni.

Odgovornosti za nastanek poklicne bolezni velikokrat ne moremo vezati na konkretnega delodajalca, pri katerem je oboleli delavec zaposlen. Vzročno odgovornost za nastanek
nezgode pa pogosto lahko. Drugi dejavnik, ki bo pomembno vplival na področje nezgod, je biološki – staranje delovne populacije.

V obdobju 2002 do 2007 se je število delavcev v
starostni skupini 55 do 64 let povečalo za 17 %, medtem ko se je v enakem obdobju število delavcev v starostni skupini 15 do 24 let povečalo le za 1,7 %. Vendar je tudi ta dejavnik
obvladljiv, nanj lahko vplivamo predvsem s kakovostno, enostavno in uporabno oceno tveganja, s kariernim načrtom in s preventivnimi dejavnostmi delodajalca.

Osnovni koraki preventive nezgod pri delu ali kako lahko preprečimo nezgode »samo s sistematičnim pristopom«

1.
Uspešna organizacija varnostne vzgoje in ustrezne tehnike v podjetju. Vključuje kakovostno
izvajanje promocije zdravja. Narekuje visoko medsebojno komunikacijo na ravni delodajalecdelavec-
strokovni delavec-pooblaščeni zdravnik.

2.
Ugotavljanje dejstev – iz statističnih raziskav nezgod – nevarnih pojavov, črnih točk
(opazovanje delovnih mest, delovnih postopkov, vedenja ljudi, zbiranje informacij o vzrokih
poškodb in učinkovitih ukrepov za njihovo odstranjevanje). Zelo je zaželeno, da vsak
delodajalec naredi kakovostno analizo-vrednotenje vsake nezgode pri delu. Zaključki bodo
še bolj uporabni v primeru, da svojo analizo nezgod »združi« s poročilom pooblaščenega
zdravnika o zdravstvenem stanju svojih zaposlenih.

3.
Analiza odkritih dejstev nezgod in njihov povzetek. Zbrani podatki morajo identificirati glavne
in neposredne vzroke/dejavnike nezgod, njihovo obliko in lokacijo. Potrebno je identificirati
osebe, ki so bile udeležene v nezgodi in odgovorne osebe za varno delo. Gre za izjemno
pomemben korak, ki zagotavlja intervencijo na najpomembnejšem segmentu scenarija
nezgode.

4.
Določiti je treba vzroke, zakaj delavci vztrajajo pri nevarnih dejanjih in zakaj se zmeraj in
znova pojavljajo nevarne delovne razmere – procesi ali posamezna nevarna dejanja. To je
pomemben korak, ki bistveno pripomore k spremembi kulturnih navad na področju varnosti in
zdravja pri delu.

5.
Izbrati ustrezna sredstva za odpravo vzrokov nezgod. Posamezni vzroki pokažejo, kaj je bilo
narobe in kaj je treba popraviti, npr. promocijo zdravja na delovnem mestu, preprečevanje
določenega delovnega procesa in ustrezno namestitev delavcev ter tehnično ureditev
delovnega mesta itd.

6.
To je zadnji korak – vzdrževanje doseženega. Hkrati je to najpomembnejši korak, ker
dolgoročno zagotavlja izvajanje učinkovitih preventivnih ukrepov. Vključuje konstantno skrb
vodstva za izvedbo varnostnih ukrepov in seveda njihova učinkovita kontrola (zavarovati
stroje na primeren način ter pravilno poučiti in pravilno zaposliti delavca.
Kako naj delodajalci raziskujejo nezgode pri delu?
Enotne metodologije za raziskavo nezgod s strani delodajalca ni. Vsak delodajalec bo
raziskavo prilagodil svojim okoliščinam. Vendar »boj« proti nezgodam mora biti ofenziven,
sicer ne bo učinkovit. Ne smemo čakati, da se nezgoda pripeti, temveč jo moramo
preprečevati tako, da odstranjujemo nevarnosti, preden bi utegnile povzročiti nezgodo.

Pri vsaki nezgodi raziskujemo posebej:
· potek,
· vzroke,
· in posledice

Zavedati pa se moramo, da vseh nezgod ne moremo preprečiti oz. jih odpraviti, zato moramo uporabljati pasivno metodo raziskave nezgod, ki so se že pripetile. Nezgode
omogočajo odkrivanje vzrokov, kar pa je edina dobra stran. Na podlagi ugotovljenih vzrokov lahko uspešno preprečimo ponavljanje podobnih nezgod – to pa je naš osnovni namen.

1. Namembnost raziskave nezgode

Nezgode raziskujemo zaradi odkrivanja vzrokov in izbire ukrepov, da se ne bi ponavljale.
Raziskava nezgode nima nikakršne zveze z iskanjem krivca!

2. Objektivnost

Pri sami raziskavi nezgode mora biti izključeno vnaprej določeno stališče, ki bi lahko spremenilo potek prikrivanja pravih vzrokov nezgode. Raziskavo nezgode je potrebno raziskovati pošteno, kritično in strokovno).

3. Nemudoma – brez odlašanja

Raziskavo nezgode je treba opraviti takoj po nezgodi, kajti okoliščine, v kateri se je zgodila,
se lahko kaj hitro spremenijo ter se podatki zabrišejo. Raziskava dobro vpliva tudi na
delavce, saj imajo občutek skrbi vodstva podjetja za njihovo varnost).

4. Popolnost

Raziskava nezgod mora biti temeljita in popolna, ne sme se omejiti samo na nezgode s hujšimi posledicami, kajti te so posledica večkrat ponavljajočih se dogodkov, nezgod z manjšimi posledicami. Raziskati je treba tudi ostale nezgode, tudi tiste, pri katerih je nastala samo materialna škoda. Ne smemo zanemariti različnih dejavnikov, npr. človeške, organizacijske pomanjkljivosti.

Število nezgod v določenem obdobju nam vedno pokaže razsežnost problema. Ustrezna statistika je nujno potrebna za utemeljitev realnega programa preprečevanja nezgod pri delu.
Dolgoročno sledenje statističnih podatkov nezgod pri delu pa pokaže učinkovitost storjenih ukrepov, ki smo si jih zadali pri preprečevanju nezgod.

Zaključek
Podobno kot v večini držav EU se tudi v Sloveniji najpogosteje dogajajo nezgode pri delu pri malih delodajalcih. Najbolj ogrožen del aktivne populacije so moški delavci. Opozoriti je treba na vse bolj izražen problem »premika« oz. pojav smrtnih in težjih nezgod pri delu ob sobotah in nedeljah, česar prej na inšpektoratu za delo nismo zasledili.

Glede inšpekcijskega nadzora se bo inšpektorat Republike Slovenije za delo tudi v prihodnosti dodatno posvečal tistim gospodarskim dejavnostim, ki bodo z »negativnimi«
kazalniki (visoko število nezgod pri delu) najbolj odstopali od slovenskega povprečja. Z dodatno, projektno aktivnostjo pa bo namenjal pozornost izvajanju preventivnih aktivnosti v sodelovanju s subjekti (zbornica varnosti in zdravja pri delu), ki lahko pomembno vplivajo na zmanjševanje števila nezgod pri delu.

Vir:
http://osha.europa.eu