Rak debelega črevesa in danke je še vedno eden najpogostejših oblik raka tako pri ženskah, kot tudi moških. K zmanjšanju te oblike raka so pomembno prispevali presejalni testi programa SVIT, poleg tega pa v Sloveniji izvajamo še presejalne teste v programih ZORA (rak materničnega vratu) in DORA (rak dojke).

Presejalni programi v Sloveniji

Kaj sploh so presejalni programi?  Gre za zdravstvene, preventivne programe katerih osnovni namen je v navidezno zdravi populaciji pravočasno najti tiste, ki že imajo začetno stopnjo bolezni – t. j. še preden se pojavijo simptomi ali znaki obolenja. Pozitiven izid presejalnega testa vodi v takojšnjo diagnostično obdelavo in v primeru potrditve pozitivnega izida testov v takojšnje zdravljenje, pri čemer se zniža umrljivost zaradi bolezni.

Osnovni cilji presejalnih testov vključujejo znižanje incidence bolezni znižanje pogostosti hudih zapletov bolezni, znižanje umrljivosti zaradi bolezni in zvišanje popolne ozdravljivosti bolezni. V Sloveniji je preventivnih programov več – začnejo se že od spočetja dalje, kjer se preventivno spremlja nosečnico skozi nosečnost, nato so opravlja preventivne preglede novorojenčka (splošno stanje, nevrološki pregledi, odkrivanje fenilketonurije, pregledi sluha, preventiva hemoragične bolezni ocene, uspešnosti dojenja itd.), nato se izvaja zdravstveno varstvo doječnkov in otrok, zdravstveno varstvo mladine do 19.leta starosti, zdravstveno varstvo študentov, športnikov in odraslih. V zadnjo skupino (zdravstveno varstvo odraslih) sodijo nacionalni programi primarne preventivne bolezni srca in ožilja, diabetes, depresija, tegano pitje alkohola, kajenje, pa tudi presejalni programi za rak materničnega vratu raka dojk in raka debelega črevesa in danke, t. j. programi ZORA, DORA in SVIT. Z odzivom na vabila presejalnih programov se pravočasno odkrije predrakave spremembe oz. raka v začetni fazi razvoja, pri čemer je rehabilitacija bolnikov uspešnejša.

RAK DEBELEGA ČREVESA IN DANKE

Rak debelega črevesa in danke vključuje končne dele prebavnega trakta. V večini primerov se obolenje debelega črevesa začne kot majhni, nerakavi (benigni) skupki celic imenovani adenomatozni polipi. Čez čas posamezni polipi postanejo rakavi. Polipi so lahko majhni, zaradi česar je simptomov, ki bi nakazovali na obolenje malo. Presejalni testi pomagajo pri identifikaciji in odstranitvi polipov, preden ti postanejo rakavi.

Znaki in simptomi raka debelega črevesa in danke

Večina bolnikov v začetnih fazah ne zazna nobenih simptomov, zato so presejalni testi edini, ki pravočasno zaznajo obolenje. Ko se simptomi pojavijo, simptomi se sicer med posamezniki razlikujejo, je običajno rak že prisoten – pojav simptomov pa je odvisen od velikosti rakave tvorbe in njegove lokacije na črevesju.

Simptomi vključujejo:

  • Spremembe v navadah odvajanja blata, vključno z diarejo ali zaprtjem, ali spremembe blata, ki trajajo več kot 4 tedne.
  • Rektalne krvavitve ali kri v blatu.
  • Dalj trajajoč občutek nelagodja v abdominalnem predelu (npr. krči, napihnjenost, bolečine).
  • Občutek, da se vaše črevesje ne izprazni v celoti.
  • Nepojasnjena izguba telesne mase.

Na svojega osebnega zdravnika se nemudoma obrnite, če opazite kri v blatu ali dalj trajajoče spremembe v odvajanju blata. Prisotnost krvi v blatu sicer ni nujno znak raka debelega črevesa in danke, pogost vzrok zanjo so med drugim tudi hemeroidi. Po dopolnjenem 50. letu so vsi državljani Slovenije povabljeni na presejalni test, ki ga izvaja SVIT – odzovite se nanj in naredite korak več k svojemu zdravju.

Vzroki za pojav raka debelega črevesa in danke so običajno neznani, je pa jasno, da se rak pojavi, ko se v zdravih celicah črevesja pojavijo napake na DNK (deoksiribonukleinska kislina) molekulah. Zdrave celice rastejo in se delijo nadzorovano ter na tak način ohranjajo normalno delovanje telesa. Ko pa se DNK v celicah poškoduje, pride do nenadzorovane rasti in delitev celic – celice se delijo tudi, ko to ni potrebno. Take celice se nato akumulirajo in tvorijo tumor. S časom rast teh tumorskih mas omogoči invazijo tumorja v okoliško, sicer normalno tkivo, in njegovo uničenje. V zadnji fazi rasti tumorja pride do t. i. metastaziranja tumorja, ko se posamezne celice tumorja odcepijo, vstopijo v krvni sistem gostitelja ter potujejo v druge dele telesa, kjer se ponovno pritrdijo, rastejo in širijo v novo tumorsko maso.

Obstajajo tudi mutacije genov, ki se prenašajo znotraj posameznih družin, so pa ti geni povezani le z majhnim delež vseh rakov. Pomembno je izpostaviti tudi, da prisotnost genov ne pomeni nujno, da se bo rak pojavil, je pa res, da poveča tveganje posameznika za njegov razvoj. Oblike rakov, ki so posledica genskih mutacij, lahko detektiramo z enostavnimi genetskimi testiranji, o možnostih testiranja pa se lahko posvetujete s svojim zdravnikom.

Dejavniki tveganja za razvoj raka debelega črevesa in danke:

  • Starost: S povečevanjem starosti se tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke povečuje – večina diagnoz je postavljenih pri posameznikih starejših od 50 let. Rak se sicer lahko pojavi tudi pri mlajših osebah, je pa pojavnost pri mlajših manjša.
  • Rasa: največje tveganje za pojav raka debelega črevesa in danke imajo pripadniki afro-ameriške rase.
  • Osebna zgodovina raka debelega črevesa ali polipov: če ste se že soočili z rakom debelega črevesa ali adenomatoznimi polipi, je tveganje za razvoj raka debelega črevesa v prihodnosti večje.
  • Vnetna stanja črevesja: kronična vnetna obolenja črevesja, npr. Crohnova bolezen ali ulcerozni kolitis, povečajo tveganje za pojav raka debelega črevesa in danke.
  • Podedovani sindromi, ki povečajo tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke. Ti sindromi se znotraj družine prenašajo iz generacije v generacijo, npr. dužinska adenomatozna polipoza ali podedovani sindrom Lynch.
  • Družinska zgodovina raka debelega črevesa in danke. Če so imeli/imajo raka debelega črevesa in danke vaši starši/sorojenci ali otroci, imate tudi vi večje tveganje za razvoj obolenja. Če je obolelih znotraj družine več, se tveganje še poveča.
  • Prehrana z malo vlakninami in več maščobami. Raziskave na tem področju sicer nakazujejo na različne rezultate – zaenkrat velja, da naj bi prehrana, ki vključuje malo vlaknin in veliko maščob, povečala tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke. Nekatere raziskave nakazujejo tudi, da imajo večje tveganje za razvoj obolenja osebe, ki jedo veliko rdečega in predelanega mesa.
  • Sedeči način življenja. Če ste fizično neaktivni, obstaja večje tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke. Tveganje se zmanjša ob redni fizični aktivnosti.
  • Sladkorna bolezen. Ljudje, ki imajo sladkorno bolezen in odpornost na inzulin, imajo večje tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke.
  • Debelost. Ljudje s prekomerno telesno maso imajo večje tveganje za razvoj raka debelega črevesa in povečano tveganje za smrt zaradi tega obolenja kot osebe z normalno telesno maso.
  • Kajenje. Kadilci imajo večje tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke.
  • Alkohol. Redni uživalci alkohola imajo večje tveganje za razvoj raka debelega črevesa in danke.
  • Radiacijske terapije. Radiacijske terapije (običajno za borbo proti raku), ki so usmerjene neposredno v abdomen za zdravljenje prejšnjih rakavih tvorb, povečajo tveganje za nov pojav raka debelega črevesa in danke.

Preventiva

Preventivne ukrepe na področju preprečevanja raka debelega črevesa in danke predstavljajo: 1) presejalni program SVIT, 2) spremembe življenjskega stila, ki zmanjša tveganje za obolenje.

Program SVIT predstavlja preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki. V program se na vsaki dve leti aktivno vključuje vse osebe med 50. in 74. letom starosti. Sodelovanje v programu je brezplačno in prostovoljno. Po prejetju vabila se nanj odzovite in na dom boste prejeli komplet za odvzem vzrocev blata. Natančno sledite navodilom, ki so kompletu priložena in vzorec pošljite po pošti na priložen naslov. V primeru, da je test negativen, pomeni, da sum predrakavih/rakavih sprememb pri vas ne obstaja – vabilo v program boste ponovno dobili čez 2 leti. V primeru pozitivnega testa, pa boste dobili napotilo za kolonoskopijo, kjer bodo specialisti preverili vzroke vaših krvavitev.

Kako se vključiti v program SVIT?

Vabilo za sodelovanje v programu dobite po pošti na naslov za obveščanje – v primeru, da pošte (kljub dopolnjenemu 50. letu starosti) niste prejeli, se lahko osebno obrnete na kontaktne točke programa SVIT po celotni Sloveniji objavljena na: https://www.program-svit.si/za-uporabnike/pomoc-uporabnikom/sodelovanje-v-programu

V primeru vprašanj vezanih na program SVIT pa se lahko obrnete tudi na kontaktno številko: 01 620 45 21, na elektronski naslov: [email protected]

ali na naslov: Program Svit, p.p. 241, 1001 Ljubljana.

Poleg rednega odzivanja na vabila programa SVIT je pomembno tudi prilagajanje življenjskega načina.

To vključuje:

  • Pestro prehrano z veliko sadja, zelenjave in polnozrnatimi žitaricami. Taka prehrana vključuje ogromno mineralov, vitaminov, vlaknin in antioksidantov, ki naj bi imeli vlogo pri preprečevanju rakavih obolenj.
  • Omejite količino zaužitega alkohola. Če že pijete alkohol, njegovo uporabo omejite na eno do dve merici na dan.
  • Opustite kajenje.
  • Povečajte količino telovadbe. Idealno je, da telovadite (vsaj 30 minut) vsak dan – če do zdaj niste telovadili, začnite postopno.
  • Ohranjajte zdravo telesno maso.

Diagnoza in zdravljenje

Diagnoza se običajno postavi na osnovi pozitivnih rezultatov v programu SVIT, čemur sledi pregled imenovan kolonoskopija. Pri tem pregledu zdravnik specialist uporabi dolgo, fleksibilno cev z video kamero in pregleda celotno črevesje. V primeru, da naleti na območja, ki se mu zdijo sumljiva (običajno gre za izrastke imenovani polipi), lahko s pomočjo te cevi zajame vzorec polipov in jih pregleda.

V primeru, da kolonoskopija poda pozitivne rezultate, se običajno predpiše dodatne preiskave, kjer se npr. s pomočjo CT-ja  (angl. computerized tomography) (npr. trebuha, prsnega koša itd.) določi fazo razvoja rakavega obolenja. Te raze so onačene od 0 do IV – pri tem je faza 0 povezana z začetno fazo razvoja, ki kažena to, da so tumorske celice omejene na črevesje, faza IV pa predstavlja pozno fazo razvoja, ko že govorimo o tem, da so se rakave celice razširile (t.j. metastazirale) v druge dele telesa.

Od faze razvoja tumorske mase je odvisen tudi način zdravljenja. Slednji je sicer odvisen tudi od lokacije ter drugih medicinskih stanj, ki jih ima posamezni bolnik. Običajno zdravljenje vključuje kirurško odstranitev tumorske mase ter druge oblike zdravljenja kot so obsevanja in kemoterapije. Pomembno je, da se o vseh vprašanjih vezanih na vaše zdravljenje posvetujete z zdravniki specialisti, ki vas zdravijo in vam bodo tudi najlažje svetovali.

RAK DOJKE

Naslednji program, ki ga bomo spoznali je presejalni program DORA. Presejalni program je namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti, ki se jih vključuje v presejalne mamografije. Program pokriva področje raka dojke, ki spada med najpogostejše oblike raka pri ženskah, čeprav lahko za rakom dojke zbolijo tudi moški predstavniki.

Znaki in simptomi raka dojke

Znaki in simptomi raka dojke lahko vključujejo spremembe izgleda dojke – to vključuje predvsem spremembe bradavice, ki lahko postane večja, vdrta ali izbočena, lahko pa se spremeni tudi trdota celotne dojke. Za ženske je pomembno, da obliko in trdoto obeh dojk spremljajo od rane mladosti dalje, saj na ta način hitreje prepoznajo spremembe. Poleg sprememb izgleda dojke se lahko pojavijo spremembe v barvi dojke (lahko tudi bradavice), pogosta je rdečica na koži, ki prekriva dojko, pogost je tudi izcedek in bolečina ob dotiku dojke.

Vzroki za pojav raka dojke

Rak dojke se pojavi, ko določene celice v dojkah prično z nenormalno rastjo, zaradi česar nastane t.i. tumorska masa. Najpogosteje se začne v celicah, ki sestavljajo mlečne vode, lahko pa tudi v žleznem tkivu imenovanem lobuli ali v drugih celicah oz. tkivih dojke. Na pojav raka dojke imajo vpliv hormonski in okoljski dejavniki, prav tako na pojav vpliva način življenja posameznic. 5-10 % vseh oblik raka na dojki pa je povezanih z dednostjo oz. mutacijami določenih genov znotraj družin.

Najbolj poznana gena povezana z rakom dojke sta BRCA1 in BRCA2, ki vplivata na tveganje za rak dojke in jajčnikov. Ženske, ki so nosilke mutacij v genu BRCA1 imajo 60-80 % verjetnost, da bodo tekom življenja zbolele za rakom dojke in 40 % verjetnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov. Nosilke mutacij v genu BRCA2 imajo 60-85 % verjetnost, da zbolijo za rakom dojke ter 10-20 % verjetnost da zbolijo za rakom jajčnikov.

Oba gena, tako BRCA1 kot BRCA2, imata sicer vlogo tumor supersorskih genov – proteini kodirani s tema genoma namreč sodelujejo pri popravljanju poškodb DNK ter regulaciji celičnih ciklov in celične smrti. Mutacije teh genov tako preprečijo normalno popravljanje poškodb DNK in tako spodbudijo razvoj rakavega obolenja.

Dejavniki tveganja za razvoj raka dojke:

  • Spol. Če ste ženska, je tveganje za razvoj raka dojke večje kot pri moških.
  • Starost. S starostjo se tveganje za razvoj raka dojke povečuje.
  • Družinska zgodovina razvoja raka dojke. Če je za rakom dojke zbolela vaša mama, sestra ali hči, imate večje tveganje za pojav raka tudi vi.
  • Osebna zgodovina raka dojke. Če ste raka na dojki že preboleli (četudi le na eni dojki) imate večje tveganje, da se ponovi (tudi na drugi strani).
  • Podedovani geni, ki povečajo tveganje za razvoj raka dojke. Mutacije genov kot sta BRCA1, BRCA 2 povečajo tveganje za razvoj raka, čeprav to ne pomeni, da se bo obolenje dejansko razvilo.
  • Zgodnji pojav menstruacije. Če ste imeli menstruacijo prvič pred 12. letom je tveganje za raka dojke pri vas večje.
  • Če se je menopavza pojavila pozno. Pozni pojav menopavze je prav tako povezan z razvojem raka dojke.
  • Prvi otrok po 30. letu. Če ste prvič rodili po 30. letu, je tveganje za razvoj raka dojke večje.
  • Debelost.
  • Izpostavljenost sevanju. Izpostavljenost sevanju v predelu prsnega koša (v času otroštva ali najstništva) poveča tveganje za razvoj raka dojke.
  • Uživanje alkohola poveča tveganje za razvoj raka dojke.
  • Povečano tveganje je tudi pri ženskah, ki niso bile nikoli noseče (v primerjavi z ženskami, ki so bile noseče vsaj enkrat v življenju).

Preventiva

Če ste ženske, starejše od 50. let, se odzovite na povabilo presejalnega programa DORA in opravite presejalno mamografijo. Čeprav je mamografsko slikanje za nekatere ženske neprijetno ali boleče, se splača potrpeti – številne raziskave potrjujejo, da zgodnje odkritje raka dojke zmanjša umrljivost za to boleznijo. Približno polovica odkritih rakov pa je dovolj majhnih, da zadostuje le odstranitev dela dojke in ne celotne dojke.

Kako se vključiti v program DORA?

V program DORA se vključi ženske po dopolnjenem 50. letu starosti – takrat vsaka ženska po pošti prejme vabilo za presejalno mamografijo.

V primeru, da vabila niste prejeli ali se nanj niste takoj odzvali (morda celo izgubili vabilo) pa se lahko obrnete na kontaktno številko 080 27 28 (vsak delavnik med 9. in 12. uro),

preko elektronske pošte:[email protected]

ali preko pošte na: Onkološki inštitut Ljubljana, Državni presejalni program za raka dojk, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana.

Več informacij o samem programu pa si lahko preberete tudi na spletni strani: https://dora.onko-i.si

Že v času mladostništva spoznajte svoji dojki in redno (enkrat mesečno) opravljajte preglede dojke. Če prepoznate kakšne spremembe, ki ne izginejo, svoje sume delite s svojim zdravnikom, ki vas bo usmeril dalje. Poznavanje in samopregledovanje dojk ne prepreči pojava raka dojke, lahko pa pomaga pri prepoznavi in hitrih ukrepih v primeru, da se ta pojavi. Ohranjajte normalno telesno maso, redno telovadite in izbirajte zdravo prehrano. Ženske, ki se prehranjujejo z mediteransko hrano (ekstra deviško olje, oreščki itd.) imajo namreč manjše tveganje za razvoj raka.

Diagnoza in zdravljenje

Diagnozo zdravnik osnuje na osnovi fizičnega pregleda dojke (pregled zatrdlin v dojki, pregled sprememb bradavice), mamografije, ki v osnovi predstavlja neke vrste rentgen dojke. Na presejalnih testih se uporablja presejalne mamografe, v primeru pozitivnih testov pa se analize nadaljujejo. Pomembno je zavedanje, da lahko mamografija poda tudi napačno pozitiven rezultat – pri 95 % žensk se tako pri nadaljnji obravnavi pokaže, da nimajo raka, ampak le nerakave, nenevarne spremembe.


Za postavitev diagnoze se pogosto uporablja tudi ultrazvok dojke, kjer se določi, ali je nenormalna masa trdna masa ali s tekočino napolnjena cista. Edini natančen način za postavitev diagnoze pa je odvzem tkiva ali biopsija, ki jo zdravnik izvede s pomočjo posebne igle iz osrednjega dela sumljivega območja. Vzorce biopsije nato pregleda laboratorij, kjer se določi ali so celice rakave ali ne.

Ko je diagnoza postavljena se določi faza razvoja raka (podobno kot pri ostalih oblikah raka), testi za določitev faze razvoja pa lahko vključujejo krvne preiskave, mamografije, magnetno resonanco dojke, CT preiskave, PET (angl. positron emiision tomography) preiskave itd. Tudi tu je najnižja faza razvoja predstavlja neinvazivno obliko raka, ki se nahaja znotraj mlečnih žlez, najvišja (IV) faza pa fazo metastaziranja, ko se je rak že razširil v druge dele telesa.

Zdravljenje osnuje ekipa strokovnjakov, pri čemer se upošteva tip raka dojke, njegovo fazo razvoja, velikost in preveri občutljivost rakavih celic na hormone. Večina žensk poleg kirurškega posega dobi tudi dodatno zdravljenje v obliki kemoterapije, hormonske terapije ali obsevanja.

RAK MATERNIČNEGA VRATU IN JAJČNIKOV

Presejalni program ZORA je zdravstveni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu. V sklopu programa ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. V program se z vabilom vključi vsako žensko, staro med 20 in 64 let, ki v zadnji 3 letih ni opravila pregleda z odvzemom brusa materničnega vratu.

Rak materničnega vratu je razmeroma redka oblika raka, uspešnost zdravljenja pa je največja v zgodnjih fazah razvoja. Razvoj rakavega obolenja je posledica okužbe s HPV (angl. human papillomavirus), ki se prenaša s spolnimi odnosi. Pri večini žensk imunski sistem običajno prepreči škodljivo delovanje virusa, pri majhnem obsegu žensk pa virus preživi več let in prispeva k procesu nastanka rakavega obolenja.

Znaki in simptomi raka materničnega vratu

Znaki vključujejo vaginalne krvavitve po spolnem odnosu, med dvema menstruacijama ali po začetku menopavze, pogosti so vodni, krvavi in smrdeči izcedki iz nožnice, boleči spolni odnosi ter pogosta in boleča uriniranja ali krvav urin, ki ni posledica vnetij mehurja.

Vzroki

Rakavo obolenje se pojavi, ko zdrave celice materničnega vratu pridobijo gensko spremembo (mutacijo) in postanejo rakave. Take celice rastejo hitreje, se nenadzorovano množijo in se uspešno izogibajo nadzorovani celični smrti. Pri tem se kopičijo in tvorijo tumorsko maso, ki je kasneje v razvoju sposobna invazije sosednjih tkiv in metastaziranja po telesu. Za razvoj obolenja je ključna prisotnost HPV, kljub temu večina žensk, kljub prisotnosti HPV ne razvije obolenja – dejavnike tveganja za razvoj je torej potrebno iskati drugje – v okolju in načinu življenja posamezne osebe.

Dejavniki tveganja tako vključujejo:

  • Pogosto menjavanje spolnih partnerjev. Večje kot je število spolnih partnerjev (in njegovih spolnih partnerjev), večje je tveganje za okužbo s HPV.
  • Zgodnja spolna aktivnost poveča tveganje za okužbo s HPV.
  • Druge spolno prenosljive bolezni npr. klamidija, gonoreja, sifilis ali HIV/AIDS poveča tveganje za okužbo s HPV.
  • Ranljiv oz. šibek imunski sistem poveča tveganje za okužbo s HPV.
  • Kajenje.

Preventiva

Preventiva vključuje redne odzive na vabila presejalnega programa ZORA, kjer se opravi test PAP, ki zajema odvzem in mikroskopski pregled celic v brisu materničnega vratu. Na ta način se prepozna predrakave spremembe materničnega vratu in izvede zdravljenje. Za deklice se priporoča cepljenje proti HPV – cepljenje je najuspešnejše za deklice, ki še niso spolno aktivne in virusu niso bile izpostavljene. Opustite kajenje. Bodite previdni pri spolnih odnosih – uporaba kondoma, omejevanje števila spolnih partnerjev ter spolna abstinenca v mladostniškem času lahko preprečijo razvoj rakavih obolenj materničnega vratu kasneje v življenju.

Kako se vključiti v program ZORA?

Vabilo za sodelovanje v programu ZORA dobijo po pošti vse ženske (20-64 let), ki v zadnjih treh letih pri ginekologu niso opravile PAP testa (odvzem brisa celic materničnega vratu). V program so vključene vse ženske – vabila pa ne dobijo tiste, ki same, brez vabila opravijo test pri ginekologu. Če sami niste prejeli vabila in je od zadnjega pregleda minilo več let, se obrnite na svojega ginekologa.

Lahko pa se obrnete tudi na kontakte programa ZORA – po pošti: Program in register ZORA, Zaloška 2 1000 Ljubljana;

preko e-pošte: [email protected]

ali preko telefonske številke: 01 58 79 575.

Do seznama ginekologov, če še nimate izbranega ali želite svojega zamenjati, pa lahko dostopate preko spletne strani: https://zora.onko-i.si

Diagnoza in zdravljenje

Najuspešnejša so zdravljenja, ki vključujejo predrakave spremembe v začetnih fazah razvoja – ker razvoj raka materničnega vratu napreduje počasi so presejalni programi zelo učinkoviti. PAP testi vključujejo odvzem celic z materničnega vratu, ki se jih nato mikroskopsko pregleda. Če test pokaže rakave spremembe, sledijo nadaljnje analize za določitev stanja. Običajno sledi biopsija dela tkiva ter nadaljnje analize za določitev morebitnega širjenja rakavih celic. Če so rakave spremembe potrjene, sledi določanje faze razvoja rakavega obolenja.

Zdravljene je odvisno od številnih dejavnikov – faze razvoja, drugih zdravstvenih težav in tudi vaših želja. Uporabijo se lahko kirurške metode, obsevanja, kemoterapija ali kombinacije vseh. O najprimernejši metodi se pogovorite s svojim zdravnikom.

Redno udeleževanje na presejalnih testih, ki so na srečo brezplačni in enostavni, kaže na skrb za lastno zdravje – ker je zdravje v naših rokah.

Avtorica:
Mojca Strgar, mag. mol. funkc. biol.

Literatura:

https://www.program-svit.si/

https://dora.onko-i.si/preventiva/

https://zora.onko-i.si/za-zenske/presejalni-programi/

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/colon-cancer/diagnosis-treatment/drc-20353674

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/breast-cancer/diagnosis-treatment/drc-20352475

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/cervical-cancer/diagnosis-treatment/drc-20352506

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/novak_mlakar_predstavitev_presejalnih_programov.pdf

6 glavnih sovražnikov našega ožilja in srca
Uporabnost konoplje v zdravstvu