Okužbe dihal si najpogostejša obolenja v zimskem času. Za ogrožene skupine virusna okužba dihal ni zgolj običajen prehlad – za njih lahko respiratorna obolenja pomenijo hujši potek bolezni in predstavljajo večje tveganje. Večina okužbe dihal preboli brez večjih posledic. Pri nekaterih pa je potrebna hospitalizacija, zdravljenje in rehabilitacija. Zato je preventiva pri okužbah dihal še kako pomembna!

Ključni poudarki:

  • Ohladitev vremena prinaša porast virusnih okužb dihal – težave povzročajo številni virusi, poleg gripe je med najpogostejšimi respiratorni sincicijski virus (RSV)
  • Za ogrožene skupine ljudi okužba z RSV lahko predstavlja večje tveganje – v najhujših primerih je nujna celo hospitalizacija in dovajanje dodatnega kisika
  • Upoštevajte napotke družinskih zdravnikov in pediatrov: dosledno izvajajte preventivne ukrepe in v primeru bolezni ostanite doma
  • Tudi če prebolimo virusno okužbo dihal, lahko v isti sezoni ponovno zbolimo, prav tako pa se te okužbe pojavljajo v poznih spomladanskih mesecih

V Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM) opozarjajo, da bo prihajajoče hladnejše obdobje spremljalo povečanje virusnih okužb dihal. Za splošno in načeloma zdravo populacijo respiratorni virusi ne predstavljajo večjih težav, ogroženim skupinam pa prinašajo večje tveganje za težji potek bolezni in nepredvidene zaplete. Najbolj ogroženi so dojenčki in majhni otroci, še zlasti nedonošeni. Strokovnjaki zato svetujejo naj upoštevamo napotke družinskih zdravnikov in pediatrov ter naj redno skrbimo za preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja virusov.

Vstopamo v obdobje hladnejšega vremena, ki ga vsako leto spremlja občuten porast okužb z virusnimi okužbami dihal. Še zlasti je značilno, da je ob nenadnem padcu temperatur povečanje okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki je zelo pogost pri otrocih. Z njim se namreč v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. RSV je pri majhnih otrocih najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov).

Za skupine z večjim tveganjem to ni zgolj običajen prehlad

Večina sicer zdravih odraslih ljudi okužbo virusno okužbo dihal preboli kot prehlad in brez večjih posledic. Žal to ne velja za vse – ogrožene skupine se soočajo z večjim tveganjem za hujši potek bolezni, še zlasti če gre za RSV. V primerjavi z ostalimi virusi RSV lahko vodi v daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika.

Po besedah dr. Lilijane Kornhauser Cerar, dr. med., vodje enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev Ginekološke klinike UKC Ljubljana je treba biti pozoren na naslednje dejavnike tveganja za težak potek okužbe:

  • starost manj kot 3 mesece,
  • nedonošenost,
  • kronične bolezni, še zlasti bronhopulmonalna displazija ter prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (t.i. Downov sindrom),
  • med socialnimi dejavniki nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere,
  • onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje,
  • prenatrpanost prostorov.

Med zaščitnimi dejavniki pa je zelo pomembno dojenje in cepljenja, tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (denimo nedonošenčke, dojenčke s kronično pljučno boleznijo in otroke s prirojeno srčno napako do starosti dveh let) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom.

Dosledno izvajajte preventivne ukrepe in v primeru bolezni ostanite doma

Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije poudarja, da moramo dosledno upoštevati napotke strokovnjakov o preprečevanju širjenja virusnih okužb dihal. Čeprav so zelo preprosti, imajo t.i. splošni preventivni ukrepi velik pomen pri omejevanju širjenja virusov.

Ti so:

  • redno umivanje rok s toplo vodo in milom,
  • pravilna higiena kašlja (ne kašljamo v notranjo ali zunanjo stran dlani, ampak v notranjo stran komolca),
  • izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi,
  • redno zračenje prostorov,
  • gibanje na svežem zraku,
  • zdrava in uravnotežena prehrana.

Za mlade družine je še pomembno, da so starejši sorojenci po rojstvu mlajšega v domačem varstvu čim dlje, posebno v sezoni prehladov. Tveganje za okužbe lahko zmanjšamo tudi, če imajo starši možnost, da otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini.

V isti sezoni lahko ponovno zbolimo, prav tako tudi v spomladanskih mesecih

Izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, redno spremlja pojavljanje respiratornih virusov. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da se lahko zgodi, da v eni sezoni večkrat zbolimo zaradi istega virusa. Prebolela okužbi z virusi, ki povzročajo okužbe dihal, praviloma ne pušča trajne imunosti, hkrati pa je virusov in njihovih genetskih različic, ki povzročajo klinično podobna prehladna obolenja, zelo veliko in se lahko okužimo z različnimi. Poudarja tudi, da prvi toplejši tedni še ne pomenijo konca sezone virusnih okužb dihal, saj pretekli podatki kažejo razmeroma veliko prisotnost virusnih okužb dihal tudi v aprilu, maju in celo juniju.

Pogosta vprašanja in odgovori ter dejstva glede okužb dihal:

V katerih mesecih je razširjenih največ virusov, ki povzročajo okužbe dihal?

Čeprav največ okužb lahko pričakujemo pozimi, lahko t.i. sezona traja vse do pozne pomladi, odvisno od vremenskih razmer. Največ okužb z respiratornimi virusi v Sloveniji je tako med novembrom in majem.

[wp_ad_camp_1]

Je res, da v zimskem času največjo nevarnost predstavlja gripa, ostale viroze ne povzročajo nič hujšega?

To ne drži. Virusi influence res lahko predstavljajo tveganje za različne druge bolezni in zaplete, vendar to ne velja le za njih. Tudi okužbe z drugimi virusi, kot je denimo RSV, so lahko nevarne, še posebej za dojenčke in majhne otroke, pri katerih lahko ti virusi povzročijo prehlad, bronhitis, bronhiolitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa. Okužbe z vsemi respiratornimi virusi zato moramo obravnavati resno in skrbno.

Ali lahko okužbo z RSV prebolimo kar ‘na nogah’, brez bolniške odsotnosti, otroci pa lahko normalno hodijo v šolo?

To se absolutno odsvetuje. Tak način prebolevanja okužbe z respiratornimi virusi predstavlja večje tveganje za zaplete in druge bolezni pri obolelem, hkrati pa virus širimo po prostorih in povečujemo verjetnost, da zboli še kdo drug. RSV namreč lahko preživi več kot pol ure na rokah ter več ur na površinah v okolju, na primer na pisalni mizi, na nakupovalnem vozičku ali na uporabljenem robčku.

Kdaj moramo pri prehladnih obolenjih obiskati zdravnika / pediatra?

To je sicer odvisno od vsakega posameznega obolelega, lahko pa se držimo naslednjih smernic.

Telesna temperatura:

  • ko je telesna temperatura višja od 39°-
  • temperatura, ki je tri dni višja od 38°C
  • povišana temperatura, ki jo spremlja zaspanost in škrlaten izpuščaj na telesu ter katerikoli drug jasen znak bolezni
  • povišana temperatura s krči ali samo povišana temperatura pri otroku, ki je v preteklosti že imel vročinske krče
  • povišana temperatura in otrpel tilnik ter glavobol
  • temperatura pod 35°C, ko ima otrok hladno kožo, je zaspan, miren in ravnodušen
  • temperatura, ki se je znižala in nato spet nenadoma povišala
  • Driska
  • če ima otrok drisko več kot šest ur
  • če ga ob driski boli trebuh, ima povišano temperaturo ali kak drug jasen znak bolezni
  • Bruhanje
  • če je otrok bruhal več kot šest ur
  • dolgotrajno, krčevito bruhanje
  • trenutki vrtoglavice s slabostjo in glavobolom
  • slabost in bruhanje, združeno z bolečinami na desni strani trebuha
  • Dihanje:
  • če otrok težko diha in se njegova rebra pri vsakem dihu močno ugreznejo
  • Izguba teka:
  • če otrok nenadoma izgubi tek
  • Bolečina
  • če se otrok pritožuje zaradi glavobola, slabosti, slabega vida…

Ali je zaradi mraza pozimi manj tvegano čas z otroki preživljati v igralnici v nakupovalnem centru ali pri prijateljih, sorodnikih kot zunaj?

Ne drži, da nizke temperature same po sebi povzročajo prehlad in bolezni. Nasprotno, gibanje na svežem zraku krepi imunski sistem otroka in zmanjšuje verjetnost za razne okužbe. Povečano tveganje pa predstavlja ravno zahajanje v nakupovalne centre in na množične prireditve – RSV je izredno lahko prenosljiv in zelo odporen.

Širi se s telesnim stikom, denimo z dotikom, s poljubljanjem in z rokovanjem pa tudi po zraku pri kašljanju in kihanju (s kapljicami), zato strokovnjaki odsvetujejo zadrževanje otrok v takih prostorih.