Po tedenskem raziskovanju zdrave prehrane in holesterola smo prišli do 14 jedi, ki najbolj znižujejo nivo holesterola v krvi.

14. jedi, ki znižuje holesterol.

1. Polnozrnate žitarice

2. Borovnice

3. Pistacije


4. Oreščki

5. Avokado

6. Olive

7. Olivno olje

8. Ribje olje

9. 100 % grenivkin sok

10. Modra riba

11. Sojini kalčki

12. Pomarančni nektar

13. Jogurt z živečimi kulturami

14. Kefir

Mogoče ste oseba, ki ste že dedno predispozirana k višjemu holesterolu.

Ni nujno, da imate 130 kg in obenem še visok holesterol. Lahko ste suhci, holesterola pa je za izvoz.

Tu je nekaj ključev glede holesterola na katere se je potrebno osredotočiti :

LDL holesterol je slab holesterol. Nabira se na stenah arterij in formira plake, kateri se kasneje odkrušijo in povzročijo pljučno embolijo, možgansko kap ali pa kaj drugega.

HDL pa je dobri holesterol, ki odstranjuje LDL iz krvi in ga vozi v jetra. Več HDL holesterola imate, manj LDL se pravi slabega bo v vašem telesu.

Morda potrebujete zdravila za zniževanje holesterola vendar z zdravo prehrano in redno telesno vadbo pa si boste ravnotako pomagali.

Vsakdo bi si moral dati pregledati nivo holesterola ne glede ali ste mladi / stari,  moški ali ženska, zdravi ali bolani, debeli ali suhi.

Storite nekaj zase že v mladosti. Nikoli pa ni prepozno kot pravijo.

O holesterolu:

Holesterol je maščoben steroid, ki ga najdemo v krvi in telesnih tkivih živali.

Je bistvena sestavina njihovih celičnih open in ga najdemo v visoki koncentraciji v mielinski ovojnici, ki obdaja in izolira živce.

Deluje tudi kot surovina, iz katere organizem izdeluje steroidne hormone in žolčne soli ter kisline.

Velik del telesnega holesterola nastaja v jetrih, nekaj pa se ga lahko sprejema iz hrane, bogate z živalskimi maščobami.

Nekateri strokovnjaki mislijo, da so ljudje z visokimi koncentracijami holesterola v krvi dovzetnejši za bolezni obtočil, na primer arteriosklerozo.

To preprečujemo zlasti s pravilno prehrano, kar pomeni, da naj uživamo hrano s čim manj maščobami.

Holesterol je normalna sestavina človeškega telesa. Je izredno pomembna sestavina, saj sestavlja celične stene, potrebujemo ga za tvorbo moških in ženskih spolnih hormonov, hormonov nadledvične žleze, žolča in vitamina D. Je vosku podobna snov. V telo ga vnašamo s hrano, tvori pa se tudi v jetrih. Skupni holesterol v krvi odseva holesterol, ki  se v krvi prenaša vezan na lipoproteine majhne gostote (holesterol LDL) in holesterol vezan na lipoproteine velike gostote (holesterol HDL).
Največ holesterola v krvi je v lipoproteinih majhne gostote. Visok holesterol LDL v krvi pomeni tveganje za nastanek in razvoj srčno-žilne bolezni, holesterol HDL pa je varovalni dejavnik.

DOBRI IN SLABI HOLESTEROL

Holesterol se do celic, ki ga potrebujejo, prenaša po krvi. V vodi, torej tudi v krvi je slabo topen, zato po njej potuje z beljakovinami – lipoproteini. Glavni lipoprotein, ki celicam prinaša holesterol je LDL (Low density lipoprotein), pogosto imenovan tudi slabi holesterol.

HDL (high density lipoprotein) ali po domače tudi dobri holesterol pa je lipoprotein, ki iz celic odnaša holesterol, ter ga po krvi prenese do jeter. Jetra so edini organ, ki lahko odvečni holesterol deloma razgradi in odstrani. Jetrne celice ga razgradijo do žolčnih kislin, ki se nato izločajo v prebavila, kjer delujejo kot emulgatorji maščob in tako pomagajo pri njihovi prebavi.

KDAJ GOVORIMO O POVEČANI OSEBNOSTI HOLESTEROLA V KRVI

Zaželeno je, da so vrednosti holesterola LDL v krvi čim nižje, vrednosti zaščitnega holesterola HDL pa čim višje. Pri zvišanih vrednostih skupnega holesterola in holesterola LDL v krvi govorimo o hiperholesterolemiji(5.20mmol/l ali več). Pri znižanih vrednosti holesterola pa o hipoholesterolemiji(0.99mmol/l ali manj)
Nenormalnosti krvnih maščob so lahko različno močno izražene in so lahko posledica dednih motenj v presnovi maščob, ki so prirojene in ali posledica nezdravega življenja in nepravilne prehrane. Običajno je motnja kombinirana. Vrednosti holesterola v krvi naraščajo s starostjo, z začetno vrednostjo 2.8 mmol/L pri dojenčkih. Do pubertete je naraščanje enako pri obeh spolih. S puberteto se vrednosti holesterola pri moških dvignejo in so v povprečju višje kot pri ženskah do menopavze.

Moški dosežejo najvišje vrednosti od 45-54 leta, ženske pa od 65-74.leta. Moški so pri dani vrednosti holesterola v krvi 3x močneje ogroženi zaradi koronarne bolezni kot ženske iste starosti v rodnem obdobju, ki jih v tem obdobju ščitijo ženski spolni hormoni.  V menopavzi se njihova ogroženost za bolezni srca in ožilja izenači z moškimi, ki so dedno obremenjeni z zvišanim holesterolom in boleznimi srca in ožilja ( pri sorodnikih) ter jih ogrožajo tudi drugi dejavniki tveganja.
Osebnost holesterola v krvi je skrbno nadzirana. Njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh varovano tako, da ne pride do kopičenja. Pri določenih prirojenih okvarah (dislipidemijah) pa pride do motenj v njegovem nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike količine holesterola.

Zaželeno je, da bi bilo:
–    skupnega holesterola manj kot 5 mmol/L   ( od 4 do 5.1 mmol/L )
–    holesterola LDL manj kot 3 mmol/L   ( od 2 do 3.5 mmol/L )
–    trigliceridov manj kot 2 mmol/L   ( od 0.66 do 1.7 mmol/L )
–    holesterola HDL več kot 1 mmol/L
(za ženske več kot 1.4 mmol/L, za moške več kot 1.2 mmol/L).

Zvišana raven holesterola se ne pokaže s simptomi, dokler ni prepozno.

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA ZVIŠAN HOLESTEROL

Biološki dejavniki

Biološki dejavniki , ki vplivajo na zvišan holesterol LDL in znižan holesterol HDL v krvi  so: moški spol, starost in družinska obremenjenost z zvišanim holesterolom.Zvišanje
skupnega in/ali znižanje HDL holesterola v krvi je lahko posledica drugih bolezni: sladkorna bolezei,hipotireoze,nefrotski sindrom,kronične ledvične insuficence,uremije in druge.Lahko pa se pojavlja tudi pri nekaterih zdravilih (beta blokatorji,nekateri diuretiki,oralni kontraceptivi,kortikostereoidi).

Najprej se zdravi osnovna bolezen,šele potem moteno vrednost holesterola. Na te dejavnike ne moremo vplivati.
Na drugi strani pa imamo dejavnike, ki neugodno vplivajo na maščobe v krvi in so povezani z nezdravim načinom življenja.

Najpogostejši vpliv ima nepravilna prehrana, prekomerna telesna teža in debelost , ki se odsevata v maščobah v krvi.

Zvišujeta skupni holesterol LDL ter istočasno znižujeta zaščitni holesterol HDL (telesna teža, ki je 30% ali več nad idealno težo).

Kajenje, telesna nedejavnost in čezmerno uživanje alkoholnih pijač neugodno vpliva predvsem na vrednosti holesterola HDL.  Dolgotrajne negativni stres ima neugoden vpliv na vse krvne maščobe. Stres v družini lahko zvišuje holesterol že pri otrocih, pomemben je tudi stres na delovnem mestu, ….


Vpliv hrane na holesterol

Naša vsakodnevna prehrana vsebuješe vedno veliko mesa in mesnih izdelkov,ki so pomemben vir holesterola(približno 1/3),nadaljno 1/3 zaužijemo z jajci,preostalo 1/3 pa z drugimi maščobami živalskega izvora(z mlekom in mlečmimi izdelki,posebno,če so iz polnomastnega mleka).Maščobe živalskega izvora vsebujejo tudi maslo,mastni siri,sirni namazi,polnomastne skute.


Maščobe

Maščobe so sestavljene iz:
–    Holesterola
–    Maščobnih kislin
Maščobne kisline delimo na nasičene in nenasičene.Nasičene maščobne kisline so nezaželena vrsta maščob,ker močno zvišujejo škodljivi LDL holesterol.Te maščobe so pri sobni temperaturi v trdnem stanju.Nekaj več kot polovico jih zaužijemo z mesom in mesnimi izdelki ter polnomastnim mlekom(maslo,sladoledi).Ostale zaužijemo s slaščicami,omakami.
Nenasičene maščobne kisline,so tekoče maščobe.Ločimo enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline,glede naštevilo dvojnih vezi.Enkrat nenasičene maščobne kisline so najbolj priporočene v prehrani,saj z njimi lahko nadomestimo nasičene maščobe in tako ugodno znižamo škodljivi LDL.Najdemo jih v olivnem,repičinem,avokadovem olju in olju lupinastih sadežev.Tudi večkrat nenasičene maščobne kisline ugodno vplivajo na presnovo maščob.Nahajajo se v večini rastlinskih olj.

 

KDAJ SE IZMERI RAVEN HOLESTEROLA

Vrednost holesterola naj bi se pričela meriti po 20.letu starosti, meritve pa naj bi se ponavljale vsakih 5 let. Glede na osebnost holesterola in morebitne druge sočasne nevarnostne dejavnike, ki jih imenujemo dejavniki tveganja, tudi pogosteje. To določi osebni zdravnik. Otrokom, katerih bližnji sorodnik, npr. eden od starih staršev je zbolel na  srcu preden je dopolnil 55 let ali ima velike vrednosti holesterola (več kot 6 mmol/L), je potrebno že pri 2.letih oz. čimprej izmeriti vrednost holesterola.

Hiperholesterolemijo diagnosticiramo z določitvijo koncentracije celotnega holesterola in trigliceridov v krvi. Analiza krvnega vzorca se odvzame na tešče oz. 12 ur po zadnjem obroku.


ATEROSKLEROZA

Ateroskleroza je kronična degenerativna bolezen ,ki prizadene žile odvodnice (arterije) po katerih kri priteka do organov. V žilno steno se začne odlagati holesterol, večji ali manjši ateromi. Sčasoma jih preraste vezivo, vanje se odloži tudi kalcij.  Ateroskleroza je počasi napredujoč proces. V žilah nastajajo aterosklerotični plaki, vmes najdemo tudi vnetne celice, ki sproščajo snovi, ki tope vezivo v žilni steni. Tako lahko pride do razpoka aterosklerotičnega plaka in na tem mestu v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali popolnoma zamaši žilo.

Ateroskleroza je izredno razširjena in posredno ali neposredno povzroči skoraj polovico vseh smrti v Sloveniji.

Pokaže se, ko bolniki začutijo posledice na različnih organih. Na koronarnih (srčnih ali venčnih) arterijah povroča koronarno bolezen, katere posledica so Angina pectoris, srčni infarkt, popuščanje srčne mišice ali nenadna smrt. Na vratnih in možganskih arterijah lahko povzroči možgansko kap, na arterijah nog bolečine v nogah med hojo in v najhujših primerih gangreno.

Stanja, ki povečajo ogroženost za koronarno bolezen:
–    visok krvni tlak,
–    sladkorna bolezen,
–    visok holesterol,
–    debelost.

Dejavniki tveganja na katere ni moč vplivati:
–    moški po 40.letu,
–    ženske v menopavzi,
–    pojavljanje koronarne bolezni v družini,
–    etnična pripadnost.


Dejavniki tveganja na katere lahko vplivamo:

–    kajenje
–    slaba prehrana(veliko maščob, veliko soli)
–    telesna nedejavnost
–    stres

10 nasvetov kako se bolj zdravo prehranjevati in opustiti fast food hitro nezdravo prehrano