![\"alkohol](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2014\/01\/alkohol-med-slovenci.jpg\")
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO\/SZO) je alkoholizem u\u017eivanje ve\u010djih koli\u010din alkoholnih pija\u010d, ve\u010d kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihi\u010dnih in socialnih motenj.
\nAlkohol je zato najpogostej\u0161a in najbolj zlorabljana droga v na\u0161em dru\u017ebeno\u2010kulturnem okolju.<\/p>\n
Je depresor centralnega \u017eiv\u010dnega sistema, ki z redno uporabo stopnjevano “uspava” delovanje na\u0161ih vi\u0161jih mo\u017eganskih centrov, med njimi tudi centra, povezanega z nadzorom na\u0161ega vedenja in \u010dustvovanja, kar povzro\u010di sprostitev vedenjskih in \u010dustvenih zadr\u017ekov, oziroma “popustitev” zavor.<\/p>\n
Kot lahko po statisti\u010dnih podatkih ugotovimo, je poraba alkohola v Sloveniji razmeroma visoka glede
\nna ostale dr\u017eave \u010dlanice EU \u2010 8,8 litra \u010distega alkohola na leto na prebivalca v letu 2005 (v letu 2004 je
\nzna\u0161ala 11,7 litra). <\/p>\n
\u010ce upo\u0161tevamo zgolj prebivalce, starej\u0161e od 15 let, je poraba alkohola zna\u0161ala 10,3
\nlitra na leto na prebivalca (v letu 2004 13,7 litra). Dele\u017e \u010distega alkohola popitega z vinom je 49,7 %,
\npivom 40,1 % in \u017eganimi pija\u010dami 10,1 %. Natan\u010dnej\u0161i obseg neregistrirane proizvodnje alkohola sicer
\nni znan, vendar je ocenjen na 5 do 7 litrov \u010distega alkohola na leto na prebivalca, starej\u0161ega od 15 let.
\nKljub temu, da se je poraba alkohola v nekaterih evropskih vinorodnih dr\u017eavah (kot sta npr. Francija
\nin \u0160panija) ob\u010dutno zmanj\u0161ala v zadnjih 10 do 15 letih, tak\u0161nega trenda v Sloveniji ni zaznati. (1)<\/p>\n
ALKOHOL<\/strong> Prevaral se je. U\u010dinek \u010darobne teko\u010dine je bil varljiv in nevaren. Uni\u010dil je SINDROM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA (SOA)<\/strong> Vzroki<\/strong> Pri SOA opisujemo:<\/strong> Ta proces pa je v dru\u017eini z odvisnimi \u010dlani moten, kar lahko pri otrocih povzro\u010di vrsto du\u0161evnih te\u017eav. \u0160olski uspeh teh S tem ne povzro\u010da samo obi\u010dajnih motenj v delovnem procesu, temve\u010d tudi vna\u0161a napetost in <\/p>\n Okvare jeter<\/strong> Znaki samozastrupitve se poka\u017eejo \u0161ele<\/strong> Okvare srca so pri osebah, odvisnih od alkohola, mnogo pogostej\u0161e, kot to obi\u010dajno mislimo, in se [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Alkoholni blede\u017e \u017de najmanj\u0161i du\u0161evni napor jih hudo iz\u010drpa. Vsebini halucinacij utreza tudi bolnikovo \u010dustveno reagiranje. Obi\u010dajno gaje zelo strah. Pacient posku\u0161a zbe\u017eati svojim sovra\u017enikom, zato mnogi veliko potujejo. Pred svojimi dozdevnimi preganjalci se lahko zabarikadirajo, v\u010dasih tudi store samomor. Ti bolniki, ki pogosto trpijo zaradi zasledovalnih blodnih misli, so sicer orientirani in lucidni in se je mogo\u010de z njimi urejeno in normalno pogovarjati.<\/p>\n Ve\u010dina halucinoz izzveni v nekaj dnevih ali par tednih, v kolikor motnje trajajo \u0161e po \u0161estih mesecih, je potrebno ra\u010dunati s trajnimi du\u0161evnimi posledicami.<\/p>\n Patolo\u0161ka ljubosumnost<\/strong> Alkoholna bebavost<\/strong> \u2022 Bo\u017ejast<\/strong> Tak\u0161ni posamezni napadi prenehajo kmalu potem, ko mine pijanost ali je bolnik iz delirija, in se tudi pozneje nikoli ve\u010d ne ponovijo, \u010de ostane trezen. V takih primerih sklepamo, daje bil edini vzrok napadov akutno neposredno toksi\u010dno delovanje alkohola na mo\u017egane. \u010ce bolnik \u0161e naprej u\u017eiva alkoholne pija\u010de, se taki napadi z razvojem bolezni odvisnosti pojavljajo vedno pogosteje. (2)<\/p>\n Komorbidnost pri odvisnosti od alkohola<\/strong><\/p>\n O komorbidnosti govorimo, ko pri neki osebi ugotovimo so\u010dasno prisotnost odvisnosti od alkohola in drugo psihiatri\u010dno motnjo. Stanje je znano tudi kot dvojna diagnoza, te bolnike pa poimenujemo pacienti z dvojno diagnozo.<\/p>\n SOA in komorbidne motnje so lahko povezane na ve\u010d na\u010dinov: Ne glede na na\u010din povezave med motnjama ena motnja vpliva na potek in izid zdravljenja druge.<\/p>\n V skupino \u201cdvojnih diagnoz\u201d uvr\u0161\u010dajo: depresivnost, anksioznost, psihoti\u010dne motnje, osebnostne motnje, motnje hranjenja, hazardiranje in zlorabo ali odvisnost od drugih psihoakdvnih snovi. (4)<\/p>\n Ekonomske posledice<\/strong> ZAKLJU\u010cEK<\/strong> Kot lahko iz statisti\u010dnih podatkov razberemo, se problem alkoholizma iz leta v leto pove\u010duje, zato bi moralo zdravstvo nameniti ogro\u017eenim skupinam ljudi ve\u010d \u010dasa in denarja za preventivo \u2010 prepre\u010devanje alkoholizma. Najino mnenje je to, da bi morali v dr\u017eavi zakonsko omejiti prodajo alkohola na posamezno osebo, ter imeti stro\u017ejo kontrolo nad neprijavljenim alkoholom. S tem bi zmanj\u0161ali problem alkoholizma na vseh ravneh.<\/p>\n LITERATURA<\/strong> Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO\/SZO) je alkoholizem u\u017eivanje ve\u010djih koli\u010din alkoholnih pija\u010d, ve\u010d kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, psihi\u010dnih in socialnih motenj. Alkohol je zato najpogostej\u0161a in najbolj zlorabljana droga v na\u0161em dru\u017ebeno\u2010kulturnem okolju. Je depresor centralnega \u017eiv\u010dnega sistema, ki z redno uporabo stopnjevano “uspava” delovanje na\u0161ih vi\u0161jih […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52,101],"tags":[272,987,986,988],"class_list":["post-2683","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izobrazevanje","category-preventiva","tag-alkoholizem","tag-pitje","tag-preprecevanje-alkoholizma-in-potencialne-posledice-prekomernega-pitja","tag-preventiva-pitja"],"yoast_head":"\n
\nO odkritju alkohola govori arabska legenda, po kateri je neko\u010d \u017eivel alkimist, ki je \u017eelel odkriti tak \u017eivljenjski napoj, ki bo tistemu, ki ga bo popil, zagotovil ve\u010dno mladost in veselje. Da bi pri\u0161el do takega odkritja, se je umaknil v delavnico na svojem vrtu. Ostanke sadja, ki mu ga je prina\u0161ala \u017eena, je metal v posodo v kotu svoje delavnice. \u010cez nekaj \u010dasa je opazil, da se je od njih \u0161iril omamen vonj.
\nOdkritje je pritegnilo njegovo pozornost. Odpadke je zavrel in dobil teko\u010dino prijetnega okusa. Ko jo
\nje zau\u017eil, je dobil ob\u010dutek, da mu je dala novih mo\u010di, zazdelo se mu je, da se \u017eelje uresni\u010dujejo kar
\nsame od sebe, volja po \u017eivljenju je rasla, po\u010dutil se je pomlajenega. Presene\u010den in vesel je vzkliknil:
\nAl\u2010kohl, kar pomeni dobro, dragoceno. Svoje odkritje je nemudoma razodel drugim ljudem,
\nprepri\u010dan, da je dal \u010dlove\u0161tvu sre\u010do in bogastvo. Preteklo je ve\u010d let, ko je nekega ve\u010dera alkimist
\nslonel na oknu svoje hi\u0161e.<\/p>\n
\nnjega in milijone drugih ljudi. Hudo je trpel, ko je gledal neskon\u010dno \u0161tevilo \u017ertev svojega odkritja, ki so
\njeznih pogledov in s \u0161kripajo\u010dimi zobmi iztegovale roke, da bi ga zgrabile. Strahotne kletve so mu
\npolnile u\u0161esa. Obupan se je alkimist vrgel skozi okno.
\nAlkohol je etil, ki je brezbarvna, lahko hlapljiva in vnetljiva teko\u010dina, prijetnega vonja in peko\u010dega
\nokusa. Ta nastane z vrenjem sladkornih raztopin razli\u010dnih vrst sadja in \u017eit, ki vsebujejo sladkor
\noziroma \u0161krob. Na ta na\u010din nastanejo pija\u010de z najve\u010d 18\u2010odstotno koncentracijo \u010distega alkohola. Ta
\npostopek se imenuje alkoholno vrenje ali fermentacija. Pija\u010de z vi\u0161jim odstotkom alkohola pridobimo
\nz destilacijo. To so vse \u017egane pija\u010de. Smrtna doza odraslega \u010dloveka zna\u0161a okoli 250\u20101000 gramov
\noziroma za otroka 100\u2010200 gramov.
\nOb zau\u017eitju alkohola ta prehaja neposredno skozi sluznico prebavil v krvni obtok. Porazdeli se
\npo celem telesu in ima u\u010dinek na vse organske sisteme. Takoj sledi izlo\u010danje alkoholnih delcev z
\nizlo\u010danje ali z izgorevanjem. Manj\u0161a koli\u010dina alkohola se izlo\u010di v nespremenjeni obliki preko
\nizdihanega zraka, se\u010da, slino in znojem. Ve\u010dine pa jetra razgradijo na kon\u010dni sestavini vodo in ogljikov
\ndioksid.<\/p>\n
\nBolnik s SOA je \u010dlovek, ki je bodisi od alkohola odvisen bodisi ima kakr\u0161nekoli te\u017eave zaradi pitja
\nalkoholnih pija\u010d. Te te\u017eave se lahko pojavijo tako na telesnem, du\u0161evnem, medosebnem, delovnem
\nter \u0161ir\u0161e dru\u017ebenem podro\u010dju.
\nPri SOA<\/strong> torej govorimo o skupku bolezenskih znakov, ki ozna\u010dujejo odvisnost od alkohola, pri \u010demer
\nsploh ni nujno, da so vsi znaki vedno prisotni ali pa enako jasno izra\u017eeni. Ti znaki so: (2)
\n– o\u017eenje pivskega repertoarja
\n– prevladovanje vedenja, usmerjenega v iskanje prilo\u017enosti za pitje
\n– pove\u010dana toleranca
\n– abstinen\u010dni znaki
\n– izogibanje abstinen\u010dnim znakom
\n– zavedanje siljenja k pitju
\n– okvarjena kontrola nad koli\u010dino zau\u017eite alkoholne pija\u010de
\n– ponovno pitje alkoholnih pija\u010d po dalj\u0161em obdobju abstinence
\nRaz\u0161irjenost<\/strong>
\nSZO \u0161teje SOA za enega huj\u0161ih problemov dana\u0161njega sveta. Kot dru\u017ebeno \u0161kodljiv pojav je namre\u010d v
\nve\u010dini razvitih dr\u017eav po pomembnosti na prvem mestu, kot zdravstveni problem pa je po pogostnosti
\nobolevanja na tretjem mestu, takoj za boleznimi srca in o\u017eilja ter rakastimi obolenji.<\/p>\n
\nKo se spra\u0161ujemo o okoli\u0161\u010dinah in vzrokih nastanka tako zlorabe kot odvisnosti, upo\u0161tevamo tri
\ndejavnike, ki jih je opisal Kielholz (1972) in jih zajel v trikotnik:
\n\u010cLOVEK<\/strong>
\n– biokemi\u010dne lastnosti
\n– fiziolo\u0161ke lastnosti
\n– osebnostne lastnosti
\n– odnosne lastnosti
\n– \u017eivljenjski slog
\nODVISNOST OD ALKOHOLA<\/strong>
\nOKOLJE
\n– tradicija in verovanje
\n– vrednote
\n– civilizacijski vzorci
\n– dru\u017eina
\n– \u0161ola
\n ALKOHOL<\/strong>
\n– kemi\u010dne lastnosti
\n– vplivi na mo\u017egane
\n\u010clovek<\/strong>
\nS svojimi telesnimi in du\u0161evnimi lastnostmi, ki ustvarjajo njegovo dovzetnost za blagodejne u\u010dinke
\nalkohola in nagnjenost k odvisnosti. \u010clovek je tudi tisti, ki je najbolj spremenljiv.
\n Okolje<\/strong>
\nPomembno vpliva na nastanek in razvoj odvisnosti zaradi obi\u010dajev, verovanja in stali\u0161\u010d, ki bodisi
\nspodbujajo pitje bodisi ga zavirajo. Pri tem ima pogosto vlogo dru\u017eina, iz katere \u010drpamo sistem
\nvrednot in v kateri oblikujemo lastne vedenjske vzorce.
\nAlkohol<\/strong>
\nJe povezan z znanimi farmakolo\u0161kimi u\u010dinki: je najbolj\u0161i bla\u017eilec notranjih napetosti, lahko dostopen
\nin hitrega delovanja. Ti u\u010dinki ga obenem delajo zelo privla\u010dnega in zelo nevarnega: ni namre\u010d
\ndrugega tako \u0161iroko dostopnega sredstva, ki bi tako hitro spremenilo \u010dlovekovo po\u010dutje in
\nrazpolo\u017eenje, njegovo do\u017eivljanje resni\u010dnosti in njegovo vedenje.
\nVrste odvisnosti<\/strong>
\nKo se sre\u010dujemo z odvisnimi osebami in jih pobli\u017ee spoznavamo, kmalu ugotovimo, da jih po
\nnekaterih zna\u010dilnostih, med katerimi najbolj izstopa odnos do alkoholne pija\u010de in s tem povezan
\nna\u010din pitja, lahko razdelimo v dve glavni skupini, ki sta v tesni vzro\u010dni povezavi s prevladujo\u010do vrsto
\nodvisnosti od alkohola.<\/p>\n
\n– Du\u0161evno odvisnost: je stanje, v katerem alkohol povzro\u010di ob\u010dutek zadovoljstva in obenem
\npotrebo po stalnem u\u017eivanju alkoholnih pija\u010d z namenom doseganja ugodja in hkratnega
\nizogibanja neugodju.
\n– Telesna odvisnost: je stanje, ki ka\u017ee z jasno izra\u017eenimi telesnimi motnjami, \u010de telo ne dobi
\nalkohola.
\n POTENCIALNE POSLEDICE SOA<\/strong>
\nPosledice SOA\u2010ja razvr\u0161\u010damo v tri ve\u010dje skupine: dru\u017einske posledice, zdravstvene posledice in
\nekonomske posledice.
\nDru\u017ebene posledice
\nSpremembe v dru\u017eini
\nV dru\u017eini, obremenjeni z odvisnostjo od alkohola, nastopijo motnje, kot posledica vse pogostej\u0161ih
\nprepirov z najbli\u017ejimi svojci prihaja do ohlajanja pozitivnih \u010dustvenih odnosov v dru\u017eini. Mnogo je
\nodvisnih ljudi, ki postanejo ljubosumni. Neko\u010d pozoren in dostojen mo\u017e in o\u010de postane \u010dez \u010das grob,
\nnasilen in prosta\u0161ki. Vse to se lahko stopnjuje do grobih fizi\u010dnih obra\u010dunavanj z \u017eeno, otroki, lastnimi
\nstar\u0161i. Poleg teh drasti\u010dnih pojavov pa ne moremo mimo \u0161kode, ki jo odvisna oseba povzro\u010di pri vzgoji
\nsvojih otrok. Znano je, da vzgoja otrok v dobr\u0161ni meri temelji na posnemanju star\u0161ev.<\/p>\n
\notrok je marsikdaj slab\u0161i. Ti otroci pogosteje ka\u017eejo vedenjske motnje, ki gredo do prestopni\u0161tva,
\nprostitucije, odvisnega vedenja in sploh spora z dru\u017ebenimi normami. Vse to jasno dokazuje, da
\npomeni alkohol v doma\u010di hi\u0161i velikansko nevarnost za vzgojo in normalen razvoj otrok ter
\nmladostnikov.
\nSpremembe na delavnem mestu<\/strong>
\nZna\u010dilne osebnostne deformacije, kot so: nezanesljivost, povr\u0161nost, prepirljivost, laganje itd.,
\npomembno vplivajo na \u010dlovekov polo\u017eaj v delovni skupini, pa tudi na po\u010dutje njegovih delovnih
\ntovari\u0161ev.
\nZaradi stalne ali ob\u010dasne vinjenosti in zaradi slabega po\u010dutja, posebno ko pre\u017eivlja ma\u010dka, slab\u0161e
\ndela. Pa tudi povsem trezen je obi\u010dajno pri delu manj u\u010dinkovit, ker je telesno iz\u010drpan in bolan.
\nDelovni tovari\u0161i pogosto povsem upravi\u010deno negodujejo, ker so sami primorani opravljati tudi
\nnjegovo delo oziroma popravljati napake, ki jih je napravil zaradi povr\u0161nosti in malomarnosti.
\nKo pride pozneje zaradi napredovanja bolezni do ve\u010d dni trajajo\u010dega popivanja, za\u010dne bolnik izostajati
\nz dela.<\/p>\n
\nnezadovoljstvo v svojo delovno skupino. Razumljivo je, da so ga sodelavci po\u010dasi siti in zahtevajo
\nu\u010dinkovito ukrepanje, \u010de seveda sami nimajo problemov z alkoholom. V nasprotnem primeru pa drug
\ndrugega \u0161\u010ditijo in ote\u017eujejo re\u0161evanje tovrstnih te\u017eav v delovni organizaciji.
\nSpremembe v \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni skupnosti
\nZaradi \u010dedalje bolj mote\u010dega obna\u0161anja, ki ne ostaja ve\u010d skrito za doma\u010dimi zidovi, se \u010dlovekov
\npolo\u017eaj v dru\u017ebi nasploh vse bolj slab\u0161a. Zaradi neiskrenosti in dvoli\u010dnosti mu sicer neposredno le
\nmalokdo kaj re\u010de. V njegovi prisotnosti so tiho in se mu prilagodijo, sicer pa se ga izogibajo, na skrivaj
\nopravljajo in nasploh \u201czahtevajo\u201d, naj \u201cdru\u017eba\u201d vendarle kaj ukrene.
\nOkvare posameznih organov<\/strong>
\nNajbolj pogosta obolenja, ki jih sre\u010dujemo pri bolnikih odvisni od alkohola so: okvare jeter, okvare
\ntrebu\u0161ne slinavke, okvare srca in o\u017eilja, spremembe na obrazu in ko\u017ei, okvare \u017eiv\u010dnega tkiva.<\/p>\n
\nObolenje jeter se pri\u010dne s kopi\u010denjem ma\u0161\u010dobe v celicah zaradi motenega prometa ma\u0161\u010dobnih snovi.
\nJetra so pove\u010dana in trda. \u010ce v tej fazi, ki lahko traja tudi dalj \u010dasa, prizadeti preneha piti, si jetra
\nkmalu opomorejo in povrnejo v normalno stanje.
\n\u010ce pa s pitjem nadaljuje, postanejo okvare tolik\u0161ne, da pri\u010dnejo celice. Polagoma propade vse ve\u010d
\njetrnih celic, tako da jih pri napredovani bolezni nazadnje ostane premalo, da bi jetra zadovoljivo
\nopravljala svoje naloge. Sama bolezen postopoma, toda nezadr\u017eno napreduje in traja dolgo vrsto let,
\npreden pride do usodnega konca. Jetra se postopoma kr\u010dijo, gubajo. Na mestu, kjer so bile v\u010dasih
\njetrne celice, najdemo zdaj brazgotinasto tkivo (ciroza).<\/p>\n
\ntakrat, ko je bolezen \u017ee mo\u010dno napredovala. Ti znaki so: bla\u017eja rumenica, prebavne motnje, bole\u010dine
\nna desni strani gornjega dela trebuha. Kasneje se pri\u010dne v trebu\u0161ni votlini nabirati teko\u010dina, noge
\nzatekajo in tako dalje. Kon\u010dni vzrok smrti je raznoter, najpogosteje pa je to \u017ee omenjena zastrupitev,
\nki vodi preko zaspanosti do globoke nezavesti, v kateri bolnik umre.
\nOkvare trebu\u0161ne slinavke<\/strong>
\nZaradi stalnega posrednega u\u010dinka alkohola na \u017elezno tkivo se produkti izlo\u010dajo v prekomerni koli\u010dini.
\nTi se kopi\u010dijo v \u017eleznih vodih, ki se zama\u0161ijo. Posledica tega je vnetje in razkroj tkiva. Edina uspe\u0161na
\nterapija pa je abstinenca alkohola.
\nOkvare srca in o\u017eilja<\/strong><\/p>\n
\nka\u017eejo predvsem v degenerativnih spremembah, ki nastajajo v sr\u010dni mi\u0161ici in povzro\u010dajo njeno
\nslabenje. Zaradi motenj na o\u017eilju imajo ti bolniki mnogokrat zvi\u0161an krvni pritisk.
\nEno z drugim nam pojasni, zakaj je prav sr\u010dna kap pogosto vzrok smrti pri ljudeh, odvisnih od
\nalkohola.
\nSpremembe na obrazu in ko\u017ei<\/strong>
\nTe spremembe so tako zna\u010dilne, da z nekaj izku\u0161njami lahko postavimo diagnozo ali vsaj resno
\npomislimo nanjo \u017ee na prvi pogled. Znana je slika klasi\u010dnega pijan\u010dka, zabuhlega obraza, z modrikasto
\nbarvo zlasti nosu in lic, prepredenih z raz\u0161irjenimi malimi \u017eilicami, motnih in krvavih o\u010di. Ko\u017ea postane
\ns\u010dasoma suha, luskinasta, razpokana in stanj\u0161ana s pogostimi podko\u017enimi krvavitvami.
\n Okvare \u017eiv\u010dnega tkiva<\/strong>
\nKer je \u017eiv\u010devje zelo ob\u010dutljivo na alkohol in na pomanjkanje vitaminov, je pri bolnikih, odvisnih od
\nalkohola, to tkivo redno bolj ali manj okvarjeno. Posledica so razli\u010dna obolenja \u017eiv\u010devja. Polinevritis je
\nena najbolj pogostih komplikacij odvisnosti od alkohola, do katere pride predvsem zaradi
\npomanjkanja vitamina B1.
\nBolezenski znaki se navadno razvijajo postopoma. V ospredju so vsaj v za\u010detku motnje ob\u010dutljivosti:
\nodrevenelost, zbadanje, \u0161\u010demenje po udih, mravljin\u010denje, kr\u010devite bole\u010dine v mi\u0161i\u010dju me\u010d in to
\npredvsem pono\u010di.
\nZelo zna\u010dilna je preob\u010dutljivost ko\u017ee, zlasti podplatov, pa tudi sicer okon\u010din. Tudi sami \u017eivci postajajo
\nvedno bolj bole\u010di na pritisk. \u017de sama te\u017ea odeje lahko izzove mo\u010dne bole\u010dine. \u010cez \u010das lahko ta
\npreob\u010dutljivost preide v zmanj\u0161ano ob\u010dudjivost ali celo neob\u010dudjivost. Motnje se stopnjujejo. \u010cez \u010das
\npride do prekrvavitvenih in prehrambnih motenj v ko\u017ei in mi\u0161icah, ki se hitro utrujajo, oslabijo, kot bi
\nse posu\u0161ile. Okon\u010dine postanejo okorne. Takega bolnika \u017ee od dale\u010d spoznamo po zna\u010dilni negotovi,
\n\u0161irokotirni hoji. V\u010dasih se stanje tako poslab\u0161a, da pride do ohromitev.
\nDu\u0161evne komplikacije ali alkoholne psihoze<\/strong><\/p>\n
\nJe najpogostej\u0161a akutna du\u0161evna komplikacija alkoholizma, saj mu pripada kar 84 % vseh primerov
\nalkoholnih psihoz. Javlja se po najmanj petih letih rednega prekomernega u\u017eivanja alkoholnih pija\u010d. Iz
\nizku\u0161enj pa vemo, da obolevajo le nekateri (pribli\u017eno 10 %). Odlo\u010dilna pri tem je verjetno individualna
\ndispozicija za alkoholni blede\u017e, na kar vplivajo dedni dejavniki. Na to ka\u017eejo opazovanja, da obolevajo
\nza delirijem sorojenci delirantov sedemkrat pogosteje kot sorojenci nedelirantnih oseb. (2)
\nKorzakov sindrom<\/strong>
\nTa psihoza se v ve\u010dini primerov za\u010denja z alkoholnim blede\u017eem, ki v tem primeru zelo po\u010dasi
\nizzveneva in preide v organsko demenco alkoholnega izvora. V ospredju sta obse\u017ena izguba
\nkratkoro\u010dnega spomina in nezmo\u017enost u\u010denja novih vsebin, kar vpliva na slabo \u010dasovno orientiranost.
\nBolniki so tako prizadeti, da kar sproti pozabljajo, kar do\u017eivljajo. Te spominske vrzeli navadno
\nizpolnjujejo s konfabulacijami. S\u010dasoma se te spominske motnje nekoliko omilijo, bolnik pa ne deluje
\nve\u010d tako mu\u010dno in bete\u017eno. \u010custveno so bolniki vsaj v za\u010detku pre\u0161erni, kasneje pa se nabodrenost sprevr\u017ee celo v popolno ravnodu\u0161nost. Orientirani so bolj slabo, zlasti so \u2018”skregani\u201d s \u010dasom.<\/p>\n
\nAlkoholna halucinoza<\/strong>
\nPo svoji simptomatiki je v marsi\u010dem nasprotje alkoholnega blede\u017ea. V ospredju so predvsem slu\u0161ne
\nhalucinacije: pacient sli\u0161i, kako se glasovi med seboj pogovarjajo o njem. Vsebina teh pogovorov je
\nzanj obi\u010dajno neprijetna: obravnavajo razne njegove napake, mu pretijo, razpravljajo, kako bodo njega in njegove svojce uni\u010dili. Zna\u010dilno je, da se ti glasovi neredko ogla\u0161ajo v ritmu urnega tiktakanja.<\/p>\n
\nPri osebah, odvisnih od alkohola, zlasti po \u0161tiridesetem letu, se v\u010dasih javljajo Ijubosumnostne blodne misli. Bolnikom v kroni\u010dni fazi uga\u0161a potenca (spolna mo\u010d), po\u017eelenje pa \u010desto poraste. Zena se iz razumljivih razlogov res brani intimnih stikov, tako da prihaja do nesporazumov, ki v alkoholiku vse bolj utrjujejo misel o \u017eenini nezvestobi. Razvije se ljubosumnostna blodnjavost.<\/p>\n
\nPo podatkih zagreb\u0161kega alkohologa dr. V. Hudolina povzro\u010di dolgotrajna zloraba alkohola pri 90 % pivcev o\u010ditno atrofijo mo\u017eganskega tkiva, ki je delno posledica toksi\u010dnega delovanja alkohola na mo\u017eganske celice in delno posledica jetrne okvare. V ospredju je okvara intelekta. Tako je prizadeto razumevanje, dojemanje, pomnjenje, presoja itd. Z nadaljevanjem pitja se stanje slab\u0161a in s\u010dasoma lahko postane \u010dlovek tako bete\u017een in nebogljen, da je potreben stalne nege in varstva v ustrezni ustanovi. Z abstinenco pa je mogo\u010de dose\u010di delno izbolj\u0161anje znakov. (2)<\/p>\n
\nZnano je, da pri osebah, odvisnih od alkohola, v nekaterih obdobjih bolezni razmeroma pogosto pride do bo\u017ejastnih napadov. Tako, na primer, pri akutni zastrupitvi, patolo\u0161ki pijanosti in med delirijem.<\/p>\n
\n– SOA in psihiatri\u010dna motnja se lahko naklju\u010dno pojavita skupaj, so\u010dasno ali zaporedno;
\n– SOA lahko povzro\u010da dolo\u010deno psihiatri\u010dno motnjo ali pove\u010duje njeno resnost; psihiatri\u010dna
\nmotnja lahko povzro\u010da SOA ali pove\u010duje njegovo resnost;
\n– SOA in psihiatri\u010dno motnjo povzro\u010da vsako zase nek tretji vzrok;
\n– raba alkohola ali abstinenca lahko povzro\u010data simptome, ki posnemajo tiste pri neodvisni
\npsihiatri\u010dni motnji.<\/p>\n
\nOdvisnost od alkohola s svojimi mnogoterimi posledicami povzro\u010da v dru\u017ebi tudi nemajhno gmotno \u0161kodo, ki jo je sicer nemogo\u010de to\u010dno izra\u010dunati, jo pa lahko zaslutimo, \u010de pomislimo: (2,4)
\n– da prihaja do tro\u0161enja denarja za alkoholne pija\u010de in popivanje, namesto da bi ta denar
\nkoristneje porabili v dobro posameznika in njegove dru\u017eine;
\n– da se velika sredstva namenjajo za programe zdravljenja odvisnosti od alkohola, \u0161e mnogo
\nve\u010dja pa za urejanje najrazli\u010dnej\u0161ih posledic dolgoletnega prekomernega pitja;
\n– le pribli\u017eno lahko ocenimo \u0161kodo, ki nastaja v proizvodnji zaradi izostajanja z dela,
\npogostej\u0161ih in dalj\u0161ih bolni\u0161kih odsotnosti, prezgodnjega izpada iz delovnega procesa,
\nnezmo\u017enosti za delo in posledi\u010dne invalidske upokojitve ipd.;
\n– te\u017eko je oceniti materialno \u0161kodo, do katere prihaja zaradi malomarnosti, neodgovornosti,
\nnepazljivosti, nereda in nediscipline, povezanimi z u\u017eivanjem alkohola med delovnim procesom;
\n– nemogo\u010de je finan\u010dno ovrednotiti \u0161kodo zaradi po\u0161kodovanih, invalidov in mrtvih v prometnih in delovnih nesre\u010dah, ki jim je botroval alkohol, saj tovrstne podatke prikrivajo.<\/p>\n
\nAlkoholizem in z njim povezane bolezni in te\u017eave povzro\u010dajo v dana\u0161njem svetu veliko gorja. SAO povzro\u010da veliko bolezni tako du\u0161evnega kot tudi telesnega izvora.<\/p>\n
\n1) Republika Slovenija, ministrstvo za zdravje. Slovenija, eu.
\nhttp:\/\/www.mz.gov.si\/si\/delovna_podrocja\/javno_zdravje\/sektor_za_krepitev_zdravja_in_
\nzdrav_zivljenjski_slog\/alkohol\/slovenija_eu\/
\n2) Aleksander M. Odvisnost od alkohola: Razvoj in zdravljenje. Idrija: Bogataj, 2007.
\n3) PHEPA. Alkohol in osnovno zdravstvo: Klini\u010dne smernice za zgodnje odkrivanje tveganega in
\n\u0161kodljivega pitja in kratki ukrepi. Ljubljana: Medicinska fakulteta, katedra za dru\u017einsko
\nmedicino, 2006.
\n4) Ruiz P.,Strain E. C., Langrod J. G. The Substance Abuse Handbook. Philadelphia: a Wolters
\nKluwer business, 2007<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"