{"id":315,"date":"2024-01-02T08:20:00","date_gmt":"2024-01-02T06:20:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/?p=315"},"modified":"2024-01-06T18:40:49","modified_gmt":"2024-01-06T16:40:49","slug":"stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html","title":{"rendered":"Stres in preventiva stresa"},"content":{"rendered":"

\"stres-resevanje-stresa\"<\/strong><\/strong><\/p>\n

ZGODOVINA STRESA<\/strong><\/p>\n

Izraz izvira iz latin\u0161\u010dine (stringere). Prvi\u010d je bil uporabljen v angle\u0161\u010dini v  17. stoletju kot opis nadloge, pritiska, te\u017eave. V 18. stoletju in v 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali mo\u010den vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih stresa na telesne in du\u0161evne bolezni so za\u010deli razmi\u0161ljati \u0161ele v 19. stoletju.<\/p>\n

V medicini je izraz stres uvedel Hans Selye, leta 1949. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoli\u0161\u010dinam, odgovor na dra\u017eljaje, ki motijo osebno ravnote\u017eje.<\/p>\n

KAJ JE STRES?<\/strong><\/p>\n

Stres je fiziolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in vedenjski odgovor posameznika, ki se posku\u0161a prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje). Preprosto ga lahko definiramo kot odziv organizma na potencialno \u0161kodljiv dejavnik.<\/h2>\n

Stres je lahko pozitiven ali negativen.<\/p>\n

<\/p>\n

KAJ JE STRESOR?<\/strong><\/p>\n

Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik do\u017eivi kot stresni element in katerega rezultat je stres. Stresorji oziroma \u0161kodljivi dejavniki so lahko zunanji ( onesna\u017eenost, u\u017eivanje nenasi\u010denih ma\u0161\u010dob, kajenje, alkohol, pretirano son\u010denje, \u010dustvene te\u017eave, osamljenost, lo\u010deno \u017eivljenje, telesni napad, ropot, blisk, izguba slu\u017ebe ) ali notranji (presnovni odpadki, sladkorna bolezen, hormonsko neravnovesje, alergija na hrano, \u017ealost, bolezen, skrbi, jeza, razo\u010daranje, nezadovoljstvo, pomanjkanje kisika v krvi ). Ne glede na to kak\u0161en je stresor, se organizem nanj odzove vedno na enak na\u010din. Reakcijo poimenujemo z  “boj ali beg”.<\/p>\n

\"veselje\"<\/p>\n

POZITIVNI STRES<\/strong><\/p>\n

Lahko ga poimenujemo tudi prijazni stres. Stres je lahko prijetno, vznemirljivo, spodbudno in navdu\u0161ujo\u010de ob\u010dutje. V tak\u0161nem stanju se po\u010dutimo sposobne obvladovati zahteve ali se pustimo namerno izzivati. Imamo zaupanje vase in smo prepri\u010dani, da bomo kos oviram. Takrat si \u017eelimo novih izzivov in zanimivih nalog. Radi bi pustili prosto pot ustvarjalnosti in tekmovanje postane \u010disto veselje. \u010clovek dolo\u010deno mero stresa potrebuje, da do\u017eivlja svoje \u017eivljenje kot izpolnjeno in smiselno. Stres koristi pri osebni rasti, nam pomaga, da nismo leni in se spreminjamo v zrelo osebo.<\/p>\n

NEGATIVNI STRES <\/strong><\/p>\n

Stres je v dana\u0161njem \u010dasu na\u0161 stalni spremljevalec. Tempo \u017eivljenja je zelo hiter in povsod se od nas zahteva vedno ve\u010d. V primeru, da je dra\u017eljaj iz okolice premo\u010dan ali traja predolgo oslabi obrambo organizma. Kroni\u010dni stres vodi v nastanek bolezni in je zelo \u0161kodljiv. \u010ce pa ga obvladamo tako,  da spoznamo sebe in na\u0161e reakcije na dolo\u010dene zunanje in notranje stresorje, lahko postane na\u0161 prijatelj. Torej ni nujno, da je na\u0161 sovra\u017enik.<\/p>\n

\"stres\"<\/p>\n

SIMPTOMI STRESA<\/strong><\/p>\n

Telesni simptomi stresa: <\/strong><\/p>\n

    \n
  • pospe\u0161eno bitje srca, ob\u010dutek kratke sape, zadr\u017eevanje vdiha<\/li>\n
  • glavoboli, vrtoglavica, vznemirjenost, kroni\u010dna utrujenost, slabotnost<\/li>\n
  • slabost , bruhanje, slaba prebava<\/li>\n
  • kr\u010di, driska, zaprtje<\/li>\n
  • neje\u0161\u010dnost,  suha usta<\/li>\n
  • nespe\u010dnost ali preve\u010d spanja<\/li>\n
  • bole\u010dine v hrbtu, ob\u010dutek napetosti v mi\u0161icah<\/li>\n
  • \u0161krtanje z zobmi<\/li>\n
  • trzanje obraza<\/li>\n
  • tresenje, drhtenje<\/li>\n
  • pomanjkanje zanimanja za spolnost , impotenca<\/li>\n
  • pogosti prehladi, gripa in oku\u017ebe dihal<\/li>\n
  • pove\u010dano znojenje, mrzle roke<\/li>\n
  • raz\u0161irjene zenice<\/li>\n
  • pogosto uriniranje<\/li>\n
  • alergije in izpu\u0161\u010daji na ko\u017ei<\/li>\n
  • akne<\/li>\n<\/ul>\n

    \u010custveni simptomi stresa:<\/strong><\/p>\n

      \n
    • neracionalnost<\/li>\n
    • pomanjkanje odlo\u010dnosti<\/li>\n
    • izguba smisla za humor<\/li>\n
    • napetost, \u017eiv\u010dnost<\/li>\n
    • depresivnost, potrtost<\/li>\n
    • razdra\u017eljivost, neu\u010dakanost<\/li>\n
    • pretirana \u010dustvenost<\/li>\n<\/ul>\n

      Mentalni simptomi stresa:<\/strong><\/p>\n

        \n
      • pozabljivost<\/li>\n
      • zmanj\u0161anje koncentracije<\/li>\n
      • slabo presojanje<\/li>\n
      • neorganiziranost<\/li>\n
      • zamegljena predstava<\/li>\n
      • pomanjkanje volje<\/li>\n
      • matemati\u010dne napake<\/li>\n
      • te\u017eave pri razmi\u0161ljanju<\/li>\n
      • okrnjeno fantazijsko \u017eivljenje<\/li>\n
      • slaba samopodoba<\/li>\n<\/ul>\n

        Vedenjski simptomi stresa:<\/strong><\/p>\n

          \n
        • preobilno prehranjevanje<\/li>\n
        • zve\u010dano kajenje<\/li>\n
        • grizenje nohtov<\/li>\n
        • kri\u010danje<\/li>\n
        • preklinjanje<\/li>\n
        • jok<\/li>\n<\/ul>\n

          POVEZAVA MED IMUNSKIM SISTEMOM IN STRESOM<\/strong> Podro\u010dje na\u0161e du\u0161evnosti je zelo povezano z odzivi na\u0161ega telesa. Izlo\u010dajo se hormoni nadledvi\u010dne \u017eleze – kortikosteroidi in zato pade odpornost organizma. Izlo\u010da se ve\u010d hormona vazopresina, ki upo\u010dasni gibanje protiteles. \u010custva mo\u010dno vplivajo na imunski sistem in tako lahko povzro\u010dijo bolezen in smrt.<\/p>\n

          \"preventiva-stresa\"<\/p>\n

          PREVENTIVA IN ZDRAVLJENJE STRESA <\/strong>Prepre\u010devanje in zdravljenje stresa je tesno povezano. Znake bolezni odkrijemo z zdravni\u0161kim pregledom ali pa \u0161ele takrat, ko se pojavi obolenje, ki \u017ee ogro\u017ea zdravje in \u017eivljenje. Ko \u010dlovek zboli je potrebno vse preventivne nasvete vzeti povsem resno in takoj spremeniti na\u010din \u017eivljenja sicer je lahko usodno.<\/p>\n

          Najbolj pomembno je zdravstveno vzgojno delo, ki ima naloge na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju. Potek bolezni od prvih znakov do kroni\u010dnega obolenja je hiter, zato moramo v primeru, ko gre za stres kot dejavnik tveganja biti \u0161e posebej pozorni, ker bolezen nastopi tiho, hitro in lahko vodi v smrt.<\/p>\n

          \u010ce se \u017eelimo uspe\u0161no upreti stresu, moramo najprej ugotoviti, na kak\u0161en na\u010din najla\u017eje obvladujemo te\u017eave in kak\u0161en je na\u0161 lastni na\u010din re\u0161evanja te\u017eav. Vsak si je v \u017eivljenju na\u0161el svoje, povsem individualne na\u010dine, ki ustrezajo njegovi osebnosti, temperamentu, koli\u010dini energije, ki jo premore in ki jo lahko porabi. V pomo\u010d so nam na\u010dini, ki so osnovani na dobrih rezultatih re\u0161evanja problemov v preteklosti. Lahko re\u010demo, da stresor, ki nekomu ne povzro\u010da nobenih te\u017eav lahko drugemu povzro\u010di bolezen. Da lahko dobro obvladamo stres, moramo ugotoviti vzro\u010dno povezavo med stresorjem in stresom, saj \u0161ele razumevanje vzroka in posledice omogo\u010di boj proti posledicam. Idealno je, da sproti razre\u0161imo stresne situacije in s tem ohranimo notranje ravnovesje organizma.<\/p>\n

          \"vzgoja-otroka\"<\/p>\n

          VZGOJA<\/strong> Otroka moramo nau\u010diti veliko o zdravem \u017eivljenju, da  ga obvarujemo pred \u0161kodljivim stresom. Pomembno je, da mu nudimo ob\u010dutek varnosti, da sku\u0161amo razumeti njegove te\u017eave in, da se z njim resno pogovorimo. Vzgojo moramo usmeriti v njegovo pridobivanje samozavesti in samospo\u0161tovanja ter v razvoj ob\u010dutka odgovornosti. Poskrbimo za dobre medosebne in dru\u017einske odnose. Otrok naj \u010duti ljubezen in naj ve, da je sprejet tak kot je, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Tako bo dozorel v zrelo in samostojno osebnost, ki se bo znala spoprijeti z  nezdravimi in brez\u010dutnimi vplivi prihajajo\u010de dobe.<\/p>\n

          POZNAVANJE STRESA, STRESORJEV<\/strong> Nau\u010diti se moramo kako prepoznati stres, svoje odzivanje na stresno situacijo, dejavnike, ki povzro\u010dajo stres in bolezni, ki lahko nastanejo kot posledica prekomernega stresa.<\/p>\n

          PREHRANA IN RAZVADE<\/strong> Za prepre\u010devanje stresa je zelo pomembna zdrava, uravnote\u017eena in pestra prehrana. Prehrana, ki ne obremenjuje telesa in pokriva pove\u010dane potrebe po vitaminih ( A,C,E, B – skupine) in  mineralih ( Fe, Ca, Se, Mg, Cu, Zn ). Magnezij je anti-stresni mineral, ki varuje na\u0161e srce pred hudo obremenitvijo zaradi stresa. Najla\u017eje je dosegljiv v mineralni vodi donat mg. Piti ga je potrebno po po\u017eirkih do 0,5litra dnevno, da zadostimo dnevne potrebe po magneziju.<\/p>\n

          Hrana, ki vsebuje visoke koli\u010dine kalorij je strup za imunski sistem. Paziti je treba, da hrane ne solimo ali ne sladkamo preve\u010d. Izogibati se moramo veliki koli\u010dini hrane na enkrat in uvesti ve\u010d manj\u0161ih obrokov ter jesti po\u010dasi. Pomembno je, da zau\u017eijemo veliko teko\u010dine, predvsem vode. \u017divila, ki so kratkoro\u010dno lahko prijetna so dolgoro\u010dno \u0161kodljiva in so lahko neposreden vzrok stresa. Kofein zve\u010da spro\u0161\u010danje adrenalina in zato zve\u010da stres. Vsebujejo ga kava, pravi \u010daj, kola, \u010dokolada. Alkohol spodbuja izlo\u010danje adrenalina, omeji sposobnost ledvic, da odstranjujejo iz telesa strupe. \u010ce pijemo alkohol, se strupi po\u010dasneje izlo\u010dijo skozi ledvice in kro\u017eijo po telesu.<\/p>\n

          \"zelenjava-sadje\"<\/p>\n

          Koristi nam hrana, bogata z ogljikovimi hidrati kot ri\u017e, testenine, krompir, kruh, nizkokalori\u010dni pi\u0161koti. Pomembna je hrana, bogata z vlakninami, ker, vlaknine ohranjajo gibanje \u010drevesja saj stres povzro\u010da kr\u010de in zaprtje. Na dan naj bi pojedli vsaj 25g vlaknin. \u017divila, ki vsebujejo vlaknine so sadje, zelenjava, \u017eita. Najprimernej\u0161a je zelena, rumena in oran\u017ena zelenjava.<\/p>\n

          HUMOR<\/strong> Slovencem je humor tuj, zato je zelo pomembno, da poudarimo, da smeh, \u0161ale in dobra volja  prepre\u010dujejo nastanek stresa. Zato nikakor ne bi smeli pozabiti nanj ob preobremenjenosti. Uskladiti moramo delovanje obeh delov na\u0161e osebnosti. Prvi del na\u0161e osebnosti predstavlja racionalna, analiti\u010dna, logi\u010dna in sinteti\u010dna plat, ki jo nadzira leva mo\u017eganska hemisfera. Delovanje tega dela na\u0161e osebnosti podpira in spodbuja \u0161olski sistem in je zato pogosto kar preve\u010d cenjena. Drugi del na\u0161e osebnosti pa je mehkej\u0161a, \u010dustvena, ustvarjalna in intuitivna plat, ki jo nadzira desna hemisfera mo\u017eganov. Pogosto je prav uravnote\u017eenje obeh najte\u017eje dose\u010di. Privo\u0161\u010dimo si \u010das in prostor za manj “pametne”, pa bolj prijetne in u\u017eitkov polne dejavnosti.<\/p>\n

          \"laughter\"<\/p>\n

          Naju\u010dinkovitej\u0161ih metoda spro\u0161\u010danja, ki v trenutku polep\u0161a notranjost in okolico \u010dloveka, je nasmeh. Sli\u0161i se preprosto, je pa vredno poizkusiti. Z nasmehom ob\u010dutimo takoj\u0161nje zmanj\u0161anje napetosti in te\u017eave se nam zdijo manj\u0161e.\u010cim ve\u010d se smejmo. Med tem, ko se smejemo se sprostijo napete mi\u0161ice, zve\u010da se vnos kisika v telo, zni\u017ea se krvni tlak. Smeh spodbuja imunski sistem. Med smehom se zni\u017ea raven kortizola.<\/p>\n

          [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

          POZITIVNO RAZMI\u0160LJANJE<\/strong> Najbolj pomembno je, da se nau\u010dimo premagovati prepri\u010danja, ki nas omejujejo. Dobri medsebojni odnosi so klju\u010d do uspeha. Osredoto\u010diti s moramo na svoje prednosti in ne na slabosti. Poudarjajmo pozitivno in \u010dim manj \u010dasa razmi\u0161ljajmo negativno. Znebiti se moramo strahu, postati moramo samozavestni in se ne pozabiti veseliti izzivov, ki jih prina\u0161a vsak dan posebej. Takrat, ko znamo poslu\u0161ati svoja \u010dustva in se ustrezno odzivati na okolje in soljudi, je to zagotovilo, da bomo pravo\u010dasno zadovoljili svoje \u010dustvene potrebe. Ohraniti je potrebno odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta okoli sebe in se sprijazniti z okoli\u0161\u010dinami, ki se jih ne da spremeniti. Ko \u010desa ne zmoremo ali ne obvladamo moramo biti sposobni re\u010di NE. Odlo\u010ditve, ki jih sprejmemo naj bodo uresni\u010dljive, sicer je bolje, da jih sploh ni! Iz vsake stresne situacije se poskusimo nau\u010diti \u010desa novega in v vsaki stvari sku\u0161ajmo najti kaj dobrega. Prevzemimo odgovornost za svoja dejanja in stojmo za svojimi prepri\u010danji. Bodimo odgovorni za svoje misli in \u010dustva, zdravje in obna\u0161anje. Ne postanimo zaporniki lastne usode.<\/p>\n

          TELESNA VADBA<\/strong> Pomembna je redna telesna dejavnost, ki mora biti v veselje in ne nujno zlo. Telesne vaje je potrebno delati redno, vsaj trikrat na teden 15 do 30 minut. Z gibanjem pridobimo novo energijo, se sprostimo, izbolj\u0161amo razpolo\u017eenje ter pove\u010damo splo\u0161no storilnost in s tem u\u010dinkovitost pri delu. Gibanje ima pozitivne u\u010dinke tudi na \u010dustvena stanja, posameznikovo samospo\u0161tovanje, samopodobo in do\u017eivljanje samega sebe. Zmanj\u0161ali bomo odve\u010dno telesno te\u017eo, bolje spali, utrdili upadle mi\u0161ice in okrepili srce. Hoja, kolesarjenje, tek, igre na prostem, ples omogo\u010dajo vzdr\u017eevanje zdravja in omilijo \u0161kodljive posledice dolgotrajnega stresa, ki vodi v nastanek najte\u017ejih kroni\u010dnih bolezni. Redna telesna vadba zmanj\u0161a ob\u010dutke tesnobe, hkrati pa pove\u010da \u010dlovekove sposobnosti za bolj u\u010dinkovito spoprijemanje z vzroki za nastanek tesnobe. Aerobna vadba pogosto dopolnjuje program psihoterapije depresivnih bolnikov. Torej je telesna vadba pomembna kot preventiva pred stresom in tudi potem, ko se \u017ee pojavijo prvi znaki stresa oziroma nastopi stres kot bolezen.<\/p>\n

          PO\u010cITEK<\/strong> V vsakdanjem \u017eivljenju ne smemo pozabiti na po\u010ditek. Po\u010ditek je nujen za  regeneracijo in obnovo telesnih ter predvsem mentalnih sposobnosti. Nih\u010de ne more ves \u010das delovati s polno mo\u010djo, niti najbolj sposobni in motivirani posamezniki. Po po\u010ditku se izbolj\u0161a sposobnost koncentracije ter druge intelektualne sposobnosti. Po\u010divanje pa ima pozitiven vpliv tudi na posameznikovo razpolo\u017eenje ter \u010dustveno stanje. Zato je po\u010ditek druga najbolj u\u010dinkovita metoda s katero lahko zmanj\u0161amo negativne u\u010dinke stresa.<\/p>\n

          SPROSTITEV IN ZABAVA<\/strong> Privo\u0161\u010dimo si zadovoljivo mero spanja. Pomembna je sprostitev. Posebno pozornost namenimo tehnikam spro\u0161\u010danja oziroma relaksacije, ki temeljijo na povezanosti med telesnim in du\u0161evnim funkcioniranjem. Ko umirimo svoje misli, se posledi\u010dno umiri tudi telo. Poznamo ve\u010d sprostilnih tehnik. Od tehnik dihanja do avtogenega treninga. Sprostilen u\u010dinek imajo tudi vsakodnevne aktivnosti. Sprostimo se lahko \u017ee tako, da se stu\u0161iramo s toplo vodo, obi\u0161\u010demo savno, preberemo dobro knjigo, gremo na sprehod, se sre\u010damo s prijatelji, meditiramo, s pomo\u010djo avtogenega treninga, joge, masa\u017ee, di\u0161e\u010de zeli\u0161\u010dne kopeli. Zaupajmo svoje te\u017eave prijateljem in s tem zmanj\u0161ajmo breme.<\/p>\n

          Privo\u0161\u010dimo si pravi dopust, brez obveznosti, morda tudi brez avtomobila.<\/p>\n

          S pomo\u010djo tehnik spro\u0161\u010danja se umirimo in nau\u010dimo pregnati misli, ki se nam podijo po glavi. Te tehnike so preproste, vendar je pomembna vaja. Na za\u010detku sprostitev ne bo popolnoma uspela. Bo kratkotrajna in plitka vendar, \u010de bomo vztrajno vadili bomo skozi proces vadbe dosegli tudi bolj dolgotrajno in globoko sprostitev. Prednost tehnik relaksacije je, da zanje ne potrebujemo nobenih pripomo\u010dkov. Potrebujemo samo posteljo ali stol, kamor se bomo udobno namestili.<\/p>\n

          Potrebno je najti srednjo pot med delom in zabavo. Zabava je lahko odhod v gledali\u0161\u010de, v opero, ogled baleta, poslu\u0161anje glasbe\u2026.<\/p>\n

          Potrudimo se zase, za bli\u017enje. Odprimo srce, o\u010di in spoznajmo pravi smisel in lepoto bivanja na potovanju skozi na\u0161e \u017eivljenje. Naredimo si \u017eivljenje tako, da nam bo lepo in lepega ne jemljimo drugim. Vsi dihamo isti zrak.<\/p>\n

          V primeru, da se pojavi stres v vsej svoji podobi in povzro\u010di bolezen, je potrebna zdravni\u0161ka pomo\u010d, da se pri\u010dne tudi zdravljenje bolezni.<\/p>\n

          TEHNIKE SPRO\u0160\u010cANJA <\/strong>Udobno se namestimo. Pomembno je, da najdemo kar najbolj udoben polo\u017eaj. Roke in noge ne smejo biti prekri\u017eane saj tak\u0161en polo\u017eaj ovira pretok krvi, kar je lahko neprijetno. Obla\u010dila odpnemo ali sle\u010demo, da nas ne ti\u0161\u010dijo. Prostor kjer se spro\u0161\u010damo naj bo tih in zatemnjen, \u010de je to mo\u017eno. Lahko pa se spro\u0161\u010damo ob mirni in ne preglasni glasbi.<\/p>\n

          Usedemo se ali ule\u017eemo na hrbet, roke spro\u0161\u010deno le\u017eijo ob telesu. Noge so iztegnjene, spro\u0161\u010dene in rahlo razmaknjene, pustimo, da stopala padejo navzven. Zapremo o\u010di, umirimo dihanje in sprostimo celo telo. Dihanje naj bo po\u010dasno, enakomerno in globoko. Vsaki\u010d vdihnemo skozi nos in nato po\u010dasi izdihnemo zrak skozi usta. Najprej se nekaj \u010dasa osredoto\u010dimo samo na dihanje. Umirjeno dihanje ima ugoden in sprostilen vpliv na telo in misli. Potem, ko umirite dihanje, se osredoto\u010dimo na celotno telo. Sprostimo celotno telo in sicer od no\u017enih prstov do vrha glave. Ko sprostimo celotno telo, svojo pozornost usmerimo na posamezne dele telesa. Najprej se osredoto\u010dimo na roke, na vsako posebej in nato \u0161e na obe skupaj. Le-te postajajo te\u017eke in tople. Osredoto\u010dimo se najprej na prste, potem na dlan, zapestje, na podlahti, nadlahti in ramo. Pozornost usmerimo na vrh glave, na ko\u017eo celega obraza in glave, najprej na zgornji del, nato na spodnji del, potem na obraz, predel okoli o\u010di, nos in usta. Ob\u010dutimo, da je glava \u00bbprazna\u00ab in mrzla. Po\u010dutje je prijetno. Osredoto\u010dimo se na vrat in nato na prsni ko\u0161. Dihanje je \u0161e vedno umirjeno, po\u010dasno in globoko.<\/p>\n

          Potem se osredoto\u010dimo na trebuh in preostali del trupa. Nato usmerimo svojo pozornost na noge, najprej na vsako posebej in nato na obe skupaj. Za\u010dnemo pri zadnjici, nato zadnjo stran stegna, srednjo stran stegna, koleno, me\u010da, gle\u017eenj, stopalo, prste in na koncu \u0161e podplat. Noge postanejo te\u017eke in tople, po\u010dutje je prijetno. Celo telo je spro\u0161\u010deno, dihanje je tiho in umirjeno, z vsakim vdihom in izdihom se spro\u0161\u010danje poglablja. Ob\u010dutki v telesu postajajo vse bolj prijetni. Po prijetnih ob\u010dutkih, je \u010das, da se po\u010dasi vrnemo iz stanja relaksacije.<\/p>\n

          \"relaksacija-tehnike-sproscanja\"<\/p>\n

          To naredimo po\u010dasi. V mislih \u0161tejemo od pet proti ena. Z vsako \u0161tevilko postajamo bolj budni in, ko pre\u0161tejemo do ena, odpremo o\u010di. Potem se dobro pretegnemo in po\u010dasi usedemo. Telo je spro\u0161\u010deno, spo\u010diti smo in utrujenost je izginila. Pomembno je, da takoj po spro\u0161\u010danju ne po\u010dnemo kaj, kar bi lahko ogrozilo varnost nas ali koga drugega.<\/p>\n

          ZAKLJU\u010cEK:<\/strong><\/p>\n

          Stres je pogost razlog za nastanek raznih bolezni, ki se jih sprva sploh ne zavedamo. Posledice so zato lahko te\u017eke, v\u010dasih celo nepopravljive. Vplivu stresa so podvr\u017eeni tako odrasli kot tudi otroci. Prepoznavati neprijazne stresne dejavnike in jih obvladovati je eno bistvenih varoval pri ohranjanju zdravja.<\/p>\n

          Preobremenitev, preutrujenost, vsakodnevni problemi, nezadovoljstvo in drugi negativni dejavniki vplivajo na na\u0161e vedenje in po\u010dutje in povzro\u010dajo odziv telesa, ki je bolj ali manj neprijeten in ga poznamo kot negativni stres.
          \nVse druga\u010de pa do\u017eivljamo pozitivni stres, ki nas vzpodbuja, prijetno prevzema in napolni z vznemirljivim pri\u010dakovanjem.<\/p>\n

          Na stresne dogodke ne reagiramo vsi enako. Toleranca do njih je od \u010dloveka do \u010dloveka razli\u010dna. Sega lahko od popolnoma ravnodu\u0161nega sprejetja dejstva do do\u017eivetja \u017eiv\u010dnega zloma. Idealno je sprotno raz\u010di\u0161\u010devanje stresnih situacij in s tem ohranjanje notranjega ravnovesja organizma. Omenili smo, da je umirjen \u017eivljenjski ritem klju\u010d do te skrivnosti, ki pa ga je danes le te\u017eko najti. Dobri medsebojni odnosi, ustrezno delo, sprostitev s hobijem in zabavo ter dovolj spanja so idealna re\u0161itev za prijetno in zdravo \u017eivljenje.<\/p>\n

          Tudi otrok, ki ga \u017eelimo obvarovati \u0161kodljivega stresa, naj v prvi vrsti \u017eivi zdravo \u017eivljenje. Pomembno je, da mu nudimo ob\u010dutek varnosti ter da razumemo njegove te\u017eave in se z njim o njih resno pogovorimo.<\/p>\n

          Stres je lahko na\u0161 prijatelj ali sovra\u017enik in od nas je odvisno kako ga bomo sprejeli v svoje \u017eivljenje.<\/p>\n

          \u0160tejte svoje darove, ne svojih bremen,
          \n\u0160tejte dobi\u010dke, ne izgub.
          \n\u0160tejte radosti namesto bolezni,
          \n\u0160tejte prijatelje namesto sovra\u017enikov.
          \nCenite zdravje, ne bogastva.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

          ZGODOVINA STRESA Izraz izvira iz latin\u0161\u010dine (stringere). Prvi\u010d je bil uporabljen v angle\u0161\u010dini v  17. stoletju kot opis nadloge, pritiska, te\u017eave. V 18. stoletju in v 19. stoletju je stres pomenil silo, pritisk ali mo\u010den vpliv, ki deluje na predmet ali osebo (fizikalna znanost). O vplivih stresa na telesne in du\u0161evne bolezni so za\u010deli razmi\u0161ljati […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52,25,101],"tags":[1311,1316,247,86],"class_list":["post-315","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izobrazevanje","category-nasveti-za-zdravo-zivljenje","category-preventiva","tag-nasveti-za-zdravo-zivljenje","tag-preventiva","tag-preventiva-stresa","tag-stres"],"yoast_head":"\nStres in preventiva stresa - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Stres je fiziolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in vedenjski odgovor posameznika, ki se posku\u0161a prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje).\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Stres in preventiva stresa - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Stres je fiziolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in vedenjski odgovor posameznika, ki se posku\u0161a prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje).\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2024-01-02T06:20:00+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2024-01-06T16:40:49+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2010\/01\/stres-resevanje-stresa.jpg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"admin\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"admin\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"13 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html\"},\"author\":{\"name\":\"admin\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7\"},\"headline\":\"Stres in preventiva stresa\",\"datePublished\":\"2024-01-02T06:20:00+00:00\",\"dateModified\":\"2024-01-06T16:40:49+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html\"},\"wordCount\":2918,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2010\\\/01\\\/stres-resevanje-stresa.jpg\",\"keywords\":[\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje\",\"Preventiva\",\"preventiva stresa\",\"stres\"],\"articleSection\":[\"Izobra\u017eevanje\",\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje\",\"Preventiva\"],\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html\",\"name\":\"Stres in preventiva stresa - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2010\\\/01\\\/stres-resevanje-stresa.jpg\",\"datePublished\":\"2024-01-02T06:20:00+00:00\",\"dateModified\":\"2024-01-06T16:40:49+00:00\",\"description\":\"Stres je fiziolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in vedenjski odgovor posameznika, ki se posku\u0161a prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje).\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#primaryimage\",\"url\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2010\\\/01\\\/stres-resevanje-stresa.jpg\",\"contentUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2010\\\/01\\\/stres-resevanje-stresa.jpg\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Stres in preventiva stresa\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/\",\"name\":\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\",\"name\":\"Zdravstvena.info\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/Zdravstvena-logo-original.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/Zdravstvena-logo-original.jpg\",\"width\":1208,\"height\":619,\"caption\":\"Zdravstvena.info\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/Zdravstvena.info\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/zdravstvena.info\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.linkedin.com\\\/in\\\/zdravstvena-info-zdravstveni-portali-656004111\\\/recent-activity\\\/\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7\",\"name\":\"admin\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"admin\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Stres in preventiva stresa - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","description":"Stres je fiziolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in vedenjski odgovor posameznika, ki se posku\u0161a prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje).","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Stres in preventiva stresa - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","og_description":"Stres je fiziolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in vedenjski odgovor posameznika, ki se posku\u0161a prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje).","og_url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html","og_site_name":"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/","article_published_time":"2024-01-02T06:20:00+00:00","article_modified_time":"2024-01-06T16:40:49+00:00","og_image":[{"url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2010\/01\/stres-resevanje-stresa.jpg","type":"","width":"","height":""}],"author":"admin","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"admin","Est. reading time":"13 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html"},"author":{"name":"admin","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/person\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7"},"headline":"Stres in preventiva stresa","datePublished":"2024-01-02T06:20:00+00:00","dateModified":"2024-01-06T16:40:49+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html"},"wordCount":2918,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2010\/01\/stres-resevanje-stresa.jpg","keywords":["Nasveti za zdravo \u017eivljenje","Preventiva","preventiva stresa","stres"],"articleSection":["Izobra\u017eevanje","Nasveti za zdravo \u017eivljenje","Preventiva"],"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html","name":"Stres in preventiva stresa - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2010\/01\/stres-resevanje-stresa.jpg","datePublished":"2024-01-02T06:20:00+00:00","dateModified":"2024-01-06T16:40:49+00:00","description":"Stres je fiziolo\u0161ki, psiholo\u0161ki in vedenjski odgovor posameznika, ki se posku\u0161a prilagoditi in privaditi na notranje in zunanje pritiske (stresorje).","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#primaryimage","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2010\/01\/stres-resevanje-stresa.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2010\/01\/stres-resevanje-stresa.jpg"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/stres-preventiva-stresa-stresni-trenutki-zdravljenje-stresa-zivcnost-nervoza.html#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Stres in preventiva stresa"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#website","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/","name":"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization","name":"Zdravstvena.info","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Zdravstvena-logo-original.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Zdravstvena-logo-original.jpg","width":1208,"height":619,"caption":"Zdravstvena.info"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/","https:\/\/www.instagram.com\/zdravstvena.info\/","https:\/\/www.linkedin.com\/in\/zdravstvena-info-zdravstveni-portali-656004111\/recent-activity\/"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/person\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7","name":"admin","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","caption":"admin"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/315","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=315"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/315\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7600,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/315\/revisions\/7600"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=315"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=315"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=315"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}