![\"Zemanta](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/1-15856529_m-150x1501.jpg\")
\u00bbProces staranja se za\u010denja od oploditve. Potem pa se vse \u017eivljenj vrstijo spremembe, ki jih lahko imamo za staranje. V prvi polovici \u017eivljenja jim pravimo zorenje, v drugi polovici pa staranje\u00ab (enciklopedija Britannica).<\/p>\n
Starost in sivi lasje v kombinaciji z upo\u010dasnjenimi telesnimi funkcijami\u00a0 ne pomenijo, da se moramo po\u010dutiti stare, da moramo biti osamljeni, depresivni in nostalgi\u010dni. <\/p>\n
Na staranje, kot tudi na dojemanje vsega okoli nas, vpliva predvsem na\u0161e zaznavanje. Ob tem pogosti nastopa predsodek, starizem (angl. ageizem).<\/p>\n
Srednja leta delimo v tri pod obdobja:<\/strong><\/p>\n \u2022 zgodnja srednja leta; 26-35 let, Proces staranja, ki se pri\u010dne po 65 letu starosti, je ozna\u010den kot obdobje, ko postopno propada telesna zgradba in pe\u0161ajo telesne funkcije, se zmanj\u0161ujejo adaptacijske sposobnosti in se zve\u010da verjetnost smrti.<\/p>\n V slovenskem prostoru staranje opredeljujemo kot:<\/strong><\/p>\n \u2022 zgodnje starostno obdobje; 64-74 let, S starostjo nastopijo biolo\u0161ke in psiholo\u0161ke spremembe, ter spremenjena socialna mre\u017ea.<\/p>\n Med biolo\u0161ke spremembe sodijo spremembe:<\/strong><\/p>\n \u2022 na ko\u017ei; postane ohlapna, nagubana, hiperpigmentirana, prosojna, tanj\u0161a, manj elasti\u010dna, Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo v ZDA in Kanadi do leta 2025 kar 25% prebivalcev starih 65 let in ve\u010d.<\/p>\n Ocenjujejo tudi, da bo do leta 2050 ve\u010dje \u0161tevilo oseb starej\u0161ih od 60 let od \u0161tevila otrok starih od 0 do 14 let. Predvidevajo tudi, da se bo do leta 2050 za skoraj \u0161tirikrat pove\u010dalo \u0161tevilo ljudi starej\u0161ih od 85 let. [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Zanimiv je podatek, da je do 61 leta ve\u010d mo\u0161kih kot \u017eensk, medtem ko je pri 84 letih \u017eensk dvakrat toliko, pri 87 letih pa trikrat toliko. Od leta 1997 ima Slovenija negativen naravni prirastek, torej vi\u0161jo smrtnost kot rodnost.<\/p>\n Na potek staranja vplivajo:<\/strong><\/p>\n \u2022 genska predispozicija – nanjo ne moremo vplivati, Na prvi del torej ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na \u017eivljenjske navade. Na slabe in na dobre.<\/p>\n Torej dragi bralci, \u010das je da vzamete, svoje \u017eivljenje v svoje roke!<\/p>\n Blanka Ko\u0161\u010dak Tivadar, mag. vzg. in men v zdr., dipl. fiziot.<\/strong><\/p>\n Literatura:<\/strong><\/p>\n 1. Gerontologija. (2014). Wikipedija. Prosta enciklopedija. Pridobljeno 04.11.2014 s http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Gerontologija. \u00bbProces staranja se za\u010denja od oploditve. Potem pa se vse \u017eivljenj vrstijo spremembe, ki jih lahko imamo za staranje. V prvi polovici \u017eivljenja jim pravimo zorenje, v drugi polovici pa staranje\u00ab (enciklopedija Britannica). Starost in sivi lasje v kombinaciji z upo\u010dasnjenimi telesnimi funkcijami\u00a0 ne pomenijo, da se moramo po\u010dutiti stare, da moramo biti osamljeni, depresivni […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25,101],"tags":[1125,1127,1126,1124,1122],"class_list":["post-4159","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-nasveti-za-zdravo-zivljenje","category-preventiva","tag-ageizem","tag-bioloske-spremembe","tag-srednja-leta","tag-star","tag-staranje"],"yoast_head":"\n
\n\u2022 osrednja srednja leta; 36-50 let,
\n\u2022 pozna srednja leta; 51-65 let.<\/p>\n![\"staranje\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2015\/01\/staranje.jpg\")
<\/p>\n
\n\u2022 srednje starostno obdobje; 75-84 let,
\n\u2022 pozno starostno obdobje; od 85 let.<\/p>\n
\n\u2022 oslabljena je kostnina, pojavi se mi\u0161i\u010dna atrofija,
\n\u2022 zaradi zmanj\u0161ane elasti\u010dnosti postane krvo\u017eilni sistem (predvsem aorta in arterije) bolj tog, zmanj\u0161a se funkcija avtonomnega \u017eiv\u010devja (ortostatska hipotenzija),
\n\u2022 zmanj\u0161a se plju\u010dna kapaciteta (manj\u0161a raztegljivosti prsnega ko\u0161a), zmanj\u0161a se elasti\u010dnosti plju\u010dnega tkiva (ve\u010dja poraba energije za dihanje), zmanj\u0161a se zmo\u017enost izka\u0161ljevanja (\u010di\u0161\u010denje dihalnih poti),
\n\u2022 zmanj\u0161a se te\u017ea mo\u017eganskega tkiva (propad nevronov centralnega \u017eiv\u010dnega sistema) in posledi\u010dno se podalj\u0161a reakcijski \u010das, refleksi so slab\u0161i, nastopijo spremembe v ravnote\u017eju, vonjanju, oku\u0161anju, zaznavanju dotika, sposobnosti koordinacije in orientacije,
\n\u2022 spremembe v gladkih mi\u0161icah mehurja (lahko nastopi urinska inkontinenca), vaginalne infekcije pri \u017eenskah (zaradi upada estrogenov) oziroma motnje pri odvajanju se\u010da pri mo\u0161kih (hiperplazija prostate)
\n\u2022 spremembe \u010dutil; vid (presbiopija, akomodacija), slab\u0161i sluh (presbiakuzija), vonj in okus (propadanje oku\u0161alnih \u017elez in nevronov
\n\u2022 spremembe zobovja; zobna proteza,
\n\u2022 imunski sistem; oslabljeno delovanje.<\/p>\n
\nTudi v Sloveniji nara\u0161\u010da \u0161tevilo prebivalstva starej\u0161ega od 64 let, v letu 2013 sodi v to skupino vsak 7 Slovenec.<\/p>\n
\n\u2022 okolje, v katerem \u017eivimo – lahko le delno vplivamo,
\n\u2022 \u017eivljenjske navade – lahko bistveno vplivamo.<\/p>\n
\n2. Human aging (2014). Encyclopaedia Britannica. Pridobljeno 13.01. s http:\/\/www.britannica.com\/EBchecked\/topic\/1354293\/human-aging.
\n3. Mala\u010di\u010d, J. (2007). Slovenija pred demografskimi izzivi 21. Stoletja. V Gams, M (ur.). Informacijska dru\u017eba \u2013IS 2008. Ljubljana; In\u0161titut Jo\u017eef \u0160tefan.
\n4. Mali, J. (2002). Starost, emocije in emocionalno delo v domovih za stare. Socialno delo. 2002, 41(6). 317-23.
\n5. Milavec Kapun, M. (2011). Starost in staranje Ljubljana: Zavod IRC.
\n6. Pe\u010djak, V. (1998). Psihologija tretjega \u017eivljenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni in\u0161titut filozofske fakultete.
\n7. Pe\u010djak, V. Psihologija staranja.Bled: samozal., 2007.
\n8. Ramov\u0161, J. (2004). Specifikacija potreb in oskrbe starih ljudi s stali\u0161\u010da socialnega dela. Zdravni\u0161ki vestnik 73(10), 721-730.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"