{"id":4540,"date":"2023-10-01T08:37:00","date_gmt":"2023-10-01T06:37:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/?p=4540"},"modified":"2023-10-02T12:41:30","modified_gmt":"2023-10-02T10:41:30","slug":"o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html","title":{"rendered":"O vitaminih in mineralih"},"content":{"rendered":"

\"vitaminiVitamini in minerali<\/strong>\u2026.\u017ee pti\u010dki na vejah \u010divkajo kako pomembni so za zdravje in pravilno delovanje na\u0161ega organizma. \u017de manj\u0161e pomanjkanje enih ali drugih lahko povzro\u010di utrujenost, zmanj\u0161a nivo energije v telesu\u2026ve\u010dje in dolgotrajnej\u0161e pomanjkanje pa lahko vodi v resne bolezni\u2026 Podrobno Vam predstavljamo vitamine in minerali, da boste la\u017eje razumeli celotno zgodbo.<\/p>\n

DNEVNE POTREBE PO VITAMINIH in MINERALIH<\/strong><\/p>\n

VITAMIN A 800mcg (korenje, \u0161pina\u010da, mango, ohrovt, paradi\u017enik, marelice, bu\u010de, rabarbara, rumenjak…)<\/p>\n

VITAMIN D 5mcg (D2 – kvas, D3 – rumenjak in ribje olje ter izpostavljenost son\u010dnim \u017earkom…)<\/p>\n

VITAMIN E 12mg (p\u0161eni\u010dni kal\u010dki, stro\u010dnice, zelena listnata zelenjava, rumenjak, ara\u0161idi…)<\/p>\n

VITAMIN C 80mg (\u010dili, paprika, zelenolistna zelenjava, brsti\u010dni ohrovt, cveta\u010da, brokoli, papaja, jagode, ribez, mango, pomaran\u010de, mandarine, kivi…)<\/p>\n

VITAMIN K 75mcg (\u0161pina\u010da, blitva, koprive, stro\u010dnice, krompir, kostanj, bu\u010dno in laneno olje, mle\u010dni izdelki, soja, korenje in alge…)<\/p>\n

VITAMIN B1 1,1mg (otrobi, p\u0161eni\u010dni kal\u010dki, grah, le\u010da, pistacije, le\u0161niki, ajda…)<\/p>\n

VITAMIN B2 (p\u0161eni\u010dna moka, zelenolistna zelenjava, ribe, mleko, svinjina…)<\/p>\n

KALCIJ 800mg (Sardele, repa, pomaran\u010dni sok, \u010drni sezam, rukola, brokoli, fige, fi\u017eol, grah, le\u010da..)<\/p>\n

FOSFOR 700mg (Kakav, sardele, soja, perutnina, mandlji, ara\u0161idi, ovsena ka\u0161a, orehi, rde\u010da paprika, jetra, ri\u017e, rumenjak, sir, tuna, stro\u010dji fi\u017eol…)<\/p>\n

\u017dELEZO 14mg (Jetrca, ribe, \u0161pina\u010da, blitva, pi\u0161\u010danec, puran, banane, datlji, suhe marelice, ribez, \u010de\u0161nje, fige, brusnice, ohrovt, fi\u017eol, brokoli, \u0161parglji, pesa…)<\/p>\n

MAGNEZIJ 375mg (ovseni kosmi\u010di, fi\u017eol, indijski ore\u0161\u010dki, bu\u010dna semena, \u010dokolada, grah, banane, postrvi, svinjsko in goveje meso, jogurt, sir…)<\/p>\n

CINK 10mg ( rde\u010de meso, tuna, \u0161koljke, ri\u017e…)<\/p>\n

BAKER 1mg (polnozrnata \u017eivila, slive, fi\u017eol, grah, son\u010dni\u010dna in bu\u010dna semena, sezam, meso in morska hrana…)<\/p>\n

SELEN 55mcg (brazilski ore\u0161\u010dki, \u010desen, \u010debula, jetrca, perutnina, brokoli, \u0161parglji, brokoli, paradi\u017enik, semena, rumenjak…)<\/p>\n

MANGAN 2mg (mandlji, kokos, ananas, banane, morski sade\u017ei, zeleni \u010daj, grah, olive, \u0161pina\u010da…)<\/p>\n

KROM 40mcg (ore\u0161\u010dki, grah, slive, kvas, kakav, meso…)<\/p>\n

JOD 150mcg (alge, morski sade\u017ei, perutnina, mle\u010dni izdelki, \u0161pina\u010da, blitva, krompir, jagode, kumare, \u0161parglji, grah, paradi\u017enik, soja, zelje…)<\/p>\n

NIACIN 16mg (rde\u010de meso, losos in tuna, stro\u010dnice, ore\u0161\u010dki, \u010di\u010derika…)<\/p>\n

VITAMIN B6 1,4mg (losos, banane, krompir, blitva, cveta\u010da, \u010di\u010derika, le\u010da, grah, pi\u0161\u010danec…)<\/p>\n

FOLNA KISLINA B9 200mcg (zelenolistna zelenjava, zelje, kvas, por, pomaran\u010de, limone, grenivke, brokoli, brsti\u010dni ohrovt, jetrca, \u0161pina\u010da…)<\/p>\n

VITAMIN B12 2,5mcg (mesni in mle\u010dni izdelki, jajca, alge, tofu, jetrca…)<\/p>\n

BIOTIN 50mcg (cveta\u010da, krompir, losos, banane, stro\u010dnice, rumenjaki, zelenjava, gobe, kvas, soja…)<\/p>\n

KALIJ 2000mg (pomaran\u010de, rde\u010da pesa, endivja, \u0161pina\u010da, blitva, bu\u010de, jaj\u010devci, peter\u0161ilj, puran in pi\u0161\u010danec, banane, avokado, grah in fi\u017eol)<\/p>\n

\"vitamini<\/p>\n

Podrobneje o vitaminih:<\/strong><\/p>\n

Vitamini (vita \u017eivljenje) je skupno ime za skupino biolo\u0161ko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu \u017eivemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnote\u017eja. Teh spojin ne more sintetizirati sam organizem iz osnovnih hranil (beljakovin, ogljikovih hidratov in ma\u0161\u010dob), ampak jih mora prejeti od zunaj. Zato moramo te nevidne in za telo u\u010dinkovite snovi dobivati v dokon\u010dni obliki. Vitamini nastajajo predvsem v rastlinah.<\/p>\n

\u010clovek jih dobi ve\u010dinoma s hrano, nekatere pa tvorijo tudi bakterije v \u010drevesju. Vitamine delimo na tiste, ki so topni v ma\u0161\u010dobah (A,D,E,K) in na tiste, ki so topni v vodi (C, B-kompleks in H). To je pomembno, ker v ma\u0161\u010dobah topni vitamini za prehod iz \u010drevesja v kri potrebujejo v zau\u017eiti hrani tudi nekaj ma\u0161\u010dob. Kadar jih s hrano pou\u017eijemo preve\u010d, se skladi\u0161\u010dijo v ma\u0161\u010devju in jetrih.<\/p>\n

Pri pretiranem u\u017eivanju vitaminov, tako naravnih kot tudi sinteti\u010dnih, se lahko pojavi hipervitaminoza, ki se ka\u017ee v razli\u010dnih zdravstvenih te\u017eavah. Nasprotno se v vodi topni vitamini ne kopi\u010dijo v telesu, ampak se prese\u017eene koli\u010dine izlo\u010dijo skozi ledvice v se\u010d.<\/p>\n

Zato skorajda ni nevarnosti, da bi pri\u0161lo do zastrupitve zaradi zau\u017eitja prevelike koli\u010dine v vodi topnih vitaminov.<\/p>\n

\"vitamini<\/p>\n

Vitamina A in D, zau\u017eita v dnevnih odmerkih, ki ve\u010d kot desetkrat presegajo priporo\u010deno dnevno koli\u010dino, sta toksi\u010dna, vitamina E in K pa ne.<\/p>\n

Niacin, vitamin B6 in vitamin C so v velikih odmerkih \u0161kodljivi, drugi vodotopni vitamini pa ne.<\/p>\n

V telesu se v velikih koli\u010dinah nakopi\u010dita le vitamina A in E, vitamina D in K pa le v manj\u0161ih.<\/p>\n

Zaloga vitamina C v telesu je glede na potrebe minimalna, medtem ko je zaloga vitamina B12 ogromna, saj telo \u0161ele v pribli\u017eno sedmih letih porabi 2- do 3- miligramsko zalogo slednjega.<\/p>\n

Pri uravnote\u017eenem prehranjevanju ne more priti do nastanka bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov (avitaminoza).<\/p>\n

Pomanjkanje vitaminov<\/strong> je vedno posledica enoli\u010dnega prehranjevanja s premalo \u017eivil rastlinskega izvora.<\/p>\n

Najve\u010d vitamina A se nahaja v mleku, maslu, marelicah, rde\u010dem korenju in v ostalih \u017eivilih z rde\u010do in oran\u017eno barvo ter v listnati zelenjavi.<\/p>\n

Vitamin B1 vsebujejo polnovredna \u017eita in \u017eitni izdelki, meso, rumenjak, kvas in stro\u010dnice; vitamin B2 pa vsebujejo mleko, meso, jetra, polnovredna \u017eita in kvas; niacin se nahaja v jetrih, mesu, \u017eitih, otrobih in kvasu; vitamin B6 pa vsebujejo banane, polnovredna \u017eita, perutnina, stro\u010dnice, rumenjak, listnata zelenjava, ribe, orehi in p\u0161eni\u010dni kal\u010dki. Nenadomestljivega vitamina C pa zau\u017eijemo z agrumi, paradi\u017eniki, papriko, melono, jagodami, \u0161ipkom in kivijem.<\/p>\n

V hladnih zimskih mesecih potrebujemo ve\u010d vitamina D, ki ga dobimo z mesom, ribjim oljem, morskimi ribami, rumenjakom in jetri.<\/p>\n

Vitamin, ki tudi sodi v skupino tako imenovanih antioksidantov, je vitamin E.<\/p>\n

Vsebujejo ga rastlinska olja in polnovredna \u017eita.<\/p>\n

V normalno prehranjenem in zdravem \u010dloveku je znanih trinajst vitaminov, razdeljenih v dve skupini. V prvi so \u0161tirje v ma\u0161\u010dobah topni vitamini (A, D, E in K) ter devet vodotopnih vitaminov (osem vitaminov B kompleksa ter vitamin C).<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
Ime vitamina<\/span><\/th>\nGlavni viri<\/span><\/th>\nGlavne naloge<\/span><\/th>\nPosledice pomanjkanja in prese\u017eka<\/span><\/th>\n<\/tr>\n
V ma\u0161\u010dobah topni vitamini<\/td>\n<\/tr>\n
vitamin A<\/strong><\/td>\nRibje olje, goveja jetra, jaj\u010dni rumenjak, maslo, smetanaKartenoidi (ki se v \u010drevesju pretvorijo v vitamin A):temnozelena listnata zelenjava, rumena zelenjava in sadje<\/td>\nNormalen vid, zdrava ko\u017ea in druga krovna tkiva, obramba pred oku\u017ebami<\/td>\nPomanjkanje: no\u010dna slepota, odebelitev ko\u017ee okrog lasnih me\u0161i\u010dkov, su\u0161enje belo\u010dnicein ro\u017eenice, \u010demur sledijo izbuljenost o\u010di, razjede ma ro\u017eenici, pretrganje ro\u017eenice z izlitjem o\u010desa, slepota, lise na belo\u010dnici, nevarnost oku\u017eb; smrt
\nPrese\u017eek: glavobol, lu\u0161\u010denje ko\u017ee, pove\u010danje vranice in ledvic, odebelitev kosti in bole\u010dine v sklepih<\/td>\n<\/tr>\n
vitamin D<\/strong><\/td>\nVitamin D2<\/sub> (ergokalciferol): obogateno mleko in pivski kvasVitamin D3<\/sub> (holekalciferol): ribje olje, rumenjak, obogateno mleko; tvori se v ko\u017ei, ki je izpostavljena son\u010dni svetlobi (ultravijoli\u010dnim \u017earkom)<\/td>\nAbsorpcija kalcija in fosforjav prebavilih; mineralizacija, rast in poprava kosti<\/td>\nPomanjkanje: nepravilna rast in celjenje kosti, rahitis pri otrocih, osteomalacija pri odraslih, ob\u010dasni mi\u0161i\u010dni kr\u010di
\nPrese\u017eek: izguba teka, slabost, bruhanje, pove\u010dano odvajanje se\u010da, \u0161ibkost, \u017eiv\u010dnost, \u017eeja, srbenje, odlaganje kalcija v telesu<\/td>\n<\/tr>\n
vitamin E<\/strong><\/td>\nRastlinsko olje, zelnata listnata zelenjava, jaj\u010dni rumenjak, margarina, stro\u010dnice<\/td>\nAntioksidant (kar pomeni, da zavira oksidacijo)<\/td>\nPomanjkanje: propadanje rde\u010dih krvni\u010dk in po\u0161kodbe \u017eivcev
\nPrese\u017eek: pove\u010dana potreba po vitaminu K<\/td>\n<\/tr>\n
vitamin K<\/strong><\/td>\nListnata zelenjava, svinjina, jetra, rastlinska olja; nastaja v \u010drevesju s pomo\u010djo \u010drevesnih bakterij<\/td>\nNastajanje dejavnikov strjevanja krvi, normalno strjevanje krvi<\/td>\nPomanjkanje: krvavenje (upo\u010dasnjeno strjevanje krvi)<\/td>\n<\/tr>\n
Vodotopni vitamini<\/td>\n<\/tr>\n
vitamin B1<\/sub>(tiamin)<\/strong><\/td>\nKvas, polnozrnata \u017eita, meso (predvsem svinjina in jetra), jedrca, stro\u010dnice, krompir<\/td>\nPresnova ogljikovih hidratov, delovanje \u017eiv\u010devja in srca<\/td>\nPomanjkanje: beriberi pri odraslih in otrocih; sr\u010dno popu\u0161\u010danje, nenormalno delovanje \u017eivcev in mo\u017eganov<\/td>\n<\/tr>\n
vitamin B2<\/sub>(riboflavin)<\/strong><\/td>\nMleko, sir, jetra, meso, jajca, obogatene \u017eitarice<\/td>\nPresnova ogljikovih hidratov, zdrave sluznice<\/td>\nPomanjkanje: razpokane ustnice in ko\u017ea, lu\u0161\u010denje ko\u017ee, ranice v ustnih koti\u010dkih,dermatitis<\/td>\n<\/tr>\n
Niacin(nikotinska kislina)<\/strong><\/td>\nKvas, jetra, meso, ribe, stro\u010dnice, polnozrnate obogatene \u017eitarice<\/td>\nKemi\u010dne reakcije v celicah, presnova ogljikovih hidratov<\/td>\nPomanjkanje: pelagra (hrapava ko\u017ea, vnetje jezika, nepravilno delovanje prebavil in mo\u017eganov)<\/td>\n<\/tr>\n
vitamin B6<\/sub>(piridoksin)<\/strong><\/td>\nKvas, jetra, drobovina, polnozrnate \u017eitarice, ribe, stro\u010dnice<\/td>\nPresnova ma\u0161\u010dobnih kislin in aminokislin, delovanje \u017eiv\u010devja, zdrava ko\u017ea<\/td>\nPomanjkanje: kr\u010di pri otrocih, motnje v delovanju \u017eiv\u010devja, ko\u017ene spremembe, anemija<\/td>\n<\/tr>\n
vitamin B7<\/sub>(biotin)<\/strong><\/td>\nJetra, ledvice, rumenjak, kvas, cveta\u010da, orehi, stro\u010dnice<\/td>\nPresnova ogljikovih hidratov in ma\u0161\u010dobnih kislin<\/td>\nPomanjkanje: vnetje ko\u017ee in ustnic<\/td>\n<\/tr>\n
vitamin B12<\/sub>(cianokobalamin)<\/strong><\/td>\nJetra, meso (predvsem govedina in svinjina, drobovina), jajca, mleko in mle\u010dni izdelki<\/td>\nDozorevanje rde\u010dih krvni\u010dk, delovanje \u017eiv\u010devja, sintezaDNK<\/td>\nPomanjkanje: perniciozna anemija in druge anemije (pri strogih vegetarijancih in bolnikih s trakuljo), dolo\u010dene psihiatri\u010dne motnje, slab vid<\/td>\n<\/tr>\n
Folna kislina<\/strong><\/td>\nZelena listnata zelenjava, sadje, jetra, drobovina in kvas<\/td>\nDozorevanje rde\u010dih krvni\u010dk, sinteza DNK in RNK<\/td>\nPomanjkanje: zmanj\u0161anje \u0161tevila vseh krvnih celic (pancitopenija), velike rde\u010de krvni\u010dke (\u0161e posebej pri nose\u010dnicah, otrocih in bolnikih z moteno absorpcijo)<\/td>\n<\/tr>\n
Pantonenska kislina<\/strong><\/td>\nJetra, kvas, zelenjava<\/td>\nPresnova ogljikovih hidratov in ma\u0161\u010dob<\/td>\nPomanjkanje: bolezni \u017eiv\u010devja, preko\u010d ob\u010dutek v stopalih<\/td>\n<\/tr>\n
Vitamin C<\/strong><\/td>\nAgrumi, paradi\u017enik, krompir, zelje, paprika<\/td>\nRast kosti in veziva, celjenje ran, delovanje \u017eil, antioksidant<\/td>\nPomanjkanje: skorbut (krvavitve, majavost zob, vnetje dlesni)<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

\"minerali\"<\/p>\n

KAKO LAHKO UGOTOVIMO, DA NAM PRIMANJKUJE DOLO\u010cENEGA VITAMINA ali MINERALA oz. KAK\u0160NE POSLEDICE ima POMANJKANJE?!?<\/strong><\/p>\n

VITAMIN D<\/strong><\/p>\n

Proizvaja ga ko\u017ea ob izpostavljenosti son\u010dni svetlobi. Nahaja pa se tudi v ribah in jajcih. Pomanjkanje vodi v osteoporozo, rahitis pri otrocih, artritis, depresijo, tesnobo, kroni\u010dna vnetja, Alzheimerjeve bolezen, rakava in kroni\u010dna obolenja. Predvsem pa vpliva tudi na imunski sistem.<\/p>\n

VITAMIN K<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da neplodnost, suho sluznico in ko\u017eo, izpadanje las in tegobe v menopavzi.<\/p>\n

Ena glavnih nalog vitamina E je, da \u0161\u010diti ve\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline, lipoproteine in ma\u0161\u010dobne zaloge pred uni\u010denjem (okidacijo).<\/p>\n

Prosti radikali namre\u010d napadejo dvojne vezi ma\u0161\u010dobnih kislin.<\/p>\n

Tokoferol (\u03b1-tokoferol) deluje kot lovilec radikalov s tem da sam vstopa v reakcijo.<\/p>\n

V organizmu se vitamin E lahko regenerira s pomo\u010djo vitamina C, ta pa s glutationom.<\/p>\n

Vloge in pomeni vseh oblik vitamina \u0161e niso v celoti razjasnjeni, vendar najnovej\u0161a domnevanja ka\u017eejo, da naj bi imeli vlogo signalnih molekul.<\/p>\n

Novej\u0161e raziskave so za\u010dele dajati ve\u010dji pomen tokotrienolom, ki so sicer manj poznani, vendar bolj u\u010dinkoviti antioksidanti v dru\u017eini vitaminov E.<\/p>\n

Nekatere \u0161tudije nakazujejo, da imajo tokotrienoli vlogo za\u0161\u010dite nevronov pred po\u0161kodbami in zni\u017eevanja koncentacije holesterola prek inhibicije HMG-CoA reduktaze.<\/p>\n

\u010clove\u0161ko telo lahko naju\u010dinkovitej\u0161e prena\u0161a in shranjuje naravni \u03b1-tokoferol, ker ima v jetrih \u03b1-tokoferol-transportne proteine, ki prena\u0161ajo vitamin E preko VLDL v krvni obtok.<\/p>\n

VITAMIN K<\/strong><\/p>\n

Ve\u010dina diet ne izklju\u010duje vitamina K in zato je njegovo primarno pomanjkanje redko pri zdravih osebah.<\/p>\n

Pove\u010dano tveganje pomanjkanja za tem vitaminom je pri novorojen\u010dkih in pri posameznikih, ki trpijo zaradi po\u0161kodbe ali bolezni ledvic (alkoholiki) bodisi imajo cisti\u010dno fibrozo, celiakijo, vnetje \u010drevesja ali pa so pred kratkim prestali operacijo \u017eelodca.<\/p>\n

Osebe, ki trpijo za sekundarnim pomanjkanjem vitamina K, so bulimi\u010dne osebe, ki se dr\u017eijo strogih diet ali pacienti, ki jemljejo antikoagulante.<\/p>\n

S pomanjkanjem vitamina K pa so povezana tudi ostala zdravila kot so salicilati, barbiturati in cefamandol, \u010deprav je mehanizem delovanja \u0161e nepoznan.<\/p>\n

Pri pomanjkanju vitamina K pa ni razlike med spoloma, mo\u0161kega in \u017eensko prizadene enako.<\/p>\n

Simptomi so anemije, modrice, krvavitve dlesni in iz nosu, mo\u010dne menstrualne krvavitve, lahko pa pomanjkanje privede do koagulopatije.<\/p>\n

Osteoporoza in koronarne sr\u010dne bolezni so mo\u010dno povezane z nizko vsebnostjo menakinona (vitamina K2).<\/p>\n

Sepravi pomanjkanje vitamina K povzro\u010da krvne strdke, visok krvni tlak in zaplete pri sr\u010dno\u017eilnih obolenjih.<\/p>\n

KALCIJ<\/strong><\/p>\n

Kalcij potrebuje prakti\u010dno vsaka celica v telesu. V kostnem tkivu pa na\u0161e telo hrani zaloge kalcija za primere pomanjkanja.<\/p>\n

Dober vir kalcija so mleko in mle\u010dni izdelki, pa tudi nekatera zelenjava.<\/p>\n

Kalcij se v telo absorbira v tankem \u010drevesu, absorbcija pa je od 15 \u2013 70 %.<\/p>\n

Absorbcija kalcija v telo je mo\u010dno odvisna od drugih sestavin obroka, predvsem vitamina D in fosforja.<\/p>\n

Odvisna je tudi od starosti posameznika, starej\u0161i ljudje namre\u010d kalcij slab\u0161e absorbirajo.<\/p>\n

Biorazpolo\u017eljivost in s tem absorbcija kalcija je pove\u010dana v mleku, saj vsebuje vitamin D, fosfor, laktozo in kazein, ki vsi pripomorejo k bolj\u0161i absorbciji kalcija.<\/p>\n

Nezadosten vnos kalcija lahko upo\u010dasni rast in mineralizacijo kosti v otro\u0161tvu in puberteti in povzro\u010da izgubo kostne gostote (osteoporozo) v obdobju odraslosti,
\nkar privede do pogostej\u0161ih zlomov kosti.<\/p>\n

Ljudje, ki imajo nizek prehranski vnos kalcija s hrano so bolj nagnjeni tudi k raku \u010drevesja in povi\u0161anemu krvnemu pritisku.<\/p>\n

K osteoporozi so nagnjene tudi \u017eenske v menopavzi, \u010desar pa se ne da zdraviti le s pove\u010danim vnosom kalcija, ampak skladi\u0161\u010denje kalcija lahko pove\u010damo z dodatkom estrogena.<\/p>\n

Predoziranje kalcija
\nS prevelikim vnosom kalcija (nad 2,5 g dnevno) lahko tvegamo nastanek ledvi\u010dnih kamnov. Dnevni odmerki do 2g so se izkazali za neproblemati\u010dne.<\/p>\n

Nose\u010dnice in doje\u010de matere potrebujejo enako koli\u010dino kalcija kot ostali, torej 1000 mg.
\nDobri viri kalcija so mleko in mle\u010dni izdelki, predvsem trdi siri, saj kot smo \u017ee omenili vsebujejo tudi druge snovi, ki absorbcijo kalcija \u0161e pospe\u0161ijo. Kar nekaj kalcija lahko vsebuje tudi tofu, \u010de je pripravljen s kalcijevim sulfatom, ki se uporablja pri izdelavi tofuja. Kalcij najdemo tudi v zeleni zelenjavi, vendar je v listnati zelenjavi pogosto prisoten zaviralni faktor, oksalat. Bolje kot iz listnate zelenjave se kalcij absorbira iz brokolija, ohrovta, koroma\u010da in pora. Dober vir kalcija so lahko tudi nekatere mineralne vode.<\/p>\n

Vsebnost kalcija v 100 g nekaterih \u017eivil<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\u00a0\u017divilo\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0Vsebnost kalcija (mg)\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0% PDV*\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0parmezan<\/td>\n\u00a01180<\/td>\n\u00a0148<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0mleko (3,5 % mle\u010dne ma\u0161\u010d.)<\/td>\n\u00a0116<\/td>\n\u00a015<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0jogurt (3,5 % mle\u010dne ma\u0161\u010d.)<\/td>\n\u00a0136<\/td>\n\u00a017<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0kuhan brokoli<\/td>\n\u00a040<\/td>\n\u00a05<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0belo zelje<\/td>\n\u00a051<\/td>\n\u00a06<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0brsti\u010dni ohrovt<\/td>\n\u00a023<\/td>\n\u00a03<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0tofu<\/td>\n\u00a0128<\/td>\n\u00a016<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

* PDV je priporo\u010den dnevni vnos za odrasle, na osnovi referen\u010dnih vrednosti za ozna\u010devanje \u017eivil. Za kalcij zna\u0161a 800 mg.<\/p>\n

VITAMIN B12<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje se pojavi predvsem ob prehrani, ki popolnoma izklju\u010duje meso, mle\u010dne izdelke in jajca (veganstvo). Ka\u017ee se kot tesnoba, depresija, pomanjkanje energije, pozabljivost in meglen spomin. Impotenca, motnje hranjenja, erektilna disfunkcija…skratka pomanjkanje privede do hudih zdravstvenih te\u017eav. Tovrstno prehranjevanje (veganstvo) mater med nose\u010dnostjo oziroma dojenjem je zato lahko zelo nevarno, saj pomanjkanje vitamina B12 pri dojen\u010dkih vodi v nevrolo\u0161ke, metabolne in hematolo\u0161ke okvare ter motnje. V kasnej\u0161ih \u017eivljenjskih obdobjih se pomanjkanje vitamina ka\u017ee najve\u010dkat v obliki motenj nastajanja celic v kostnem mozgu, kar pripelje do slabokrvnosti s karakteristi\u010dno velikimi rde\u010dimi krvnimi telesci (megaloblasti\u010dna anemija).<\/p>\n

Drasti\u010dno pomanjkanje pa lahko povzro\u010di tudi degeneracijo dolo\u010denih predelov hrbtnega mozga (munikularna mieloza), kar lahko povzro\u010di trajne okvare \u017eiv\u010dnega sistema. Pri pomanjkanje vitamina B12 lahko pride tudi do slabega spomina in demence, pojavijo pa se lahko tudi neplodnost in spontani splavi.<\/p>\n

Spojine kobalamini so zna\u010dilne za \u017eivila \u017eivalskega izvora, skupno pa jih imenujemo vitamin B12. Pomemben je za nemoten potek mnogih presnovnih reakcij v na\u0161em telesu, klju\u010den pa je tudi v obdobju nose\u010dnosti in dojenja.<\/p>\n

Funkcije vitamina B12
\nVitamin B12 je v vodi topen vitamin, poznamo pa razli\u010dne spojine, ki jih smatramo kot vitamin B12, to so kobalamini. Vsem je skupno to, da v molekuli vsebujejo kobaltov atom, od tod tudi ime kobalamini. V organizmu ta vitamin deluje kot koencim \u2013 skupaj z encimi vpliva na potek pomembnih reakcij v na\u0161em telesu. Sodeluje pri presnovi ma\u0161\u010dobnih kislin in aminokislin, sintezi DNK in beljakovin ter pri presnovi folata.<\/p>\n

Vsebnost vitamina B12 v 100 g nekaterih \u017eivil<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\u00a0\u017divilo\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0Vsebnost vitamina B12 (\u00b5g)\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0% PDV*\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0raki<\/td>\n\u00a010<\/td>\n\u00a0400<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0hobotnica<\/td>\n\u00a010<\/td>\n\u00a0400<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0tele\u010dja jetra<\/td>\n\u00a060<\/td>\n\u00a02400<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0pi\u0161\u010dan\u010dja prsa<\/td>\n\u00a00,4<\/td>\n\u00a016<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0svinjina<\/td>\n\u00a00,7<\/td>\n\u00a028<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0govedina<\/td>\n\u00a01,4<\/td>\n\u00a056<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0jajca<\/td>\n\u00a02<\/td>\n\u00a080<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0nekatere alge<\/td>\n\u00a02<\/td>\n\u00a080<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

* PDV je priporo\u010den dnevni vnos za odrasle, na osnovi referen\u010dnih vrednosti za ozna\u010devanje \u017eivil. Za vitamin B12 zna\u0161a 2,5 \u00b5g.<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

VITAMIN C<\/strong><\/p>\n

Vitamin C (askorbinska kislina) je vodotopen vitamin. Vitamin C je najpomembnej\u0161i antioksidant v ekstracelularni teko\u010dini. Organizem varuje pred reaktivnimi prostimi radikali.<\/p>\n

Pomanjkanje askorbinske kisline povzro\u010di skorbut, tj. napako pri nastanku vezivne beljakovine kolagena. Nahaja se v sve\u017ei zelenjavi in sadju ter kislem zelju.<\/p>\n

Raziskave ka\u017eejo, da ve\u010dina Slovencev na dan ne zau\u017eije dovolj vitamina C. Dejstvo je, da narodi, ki jedo veliko sadja in zelenjave, ki sta bogata vira vitamina C, manj obolevajo za boleznimi srca in o\u017eilja.<\/p>\n

Pri hudem pomanjkanju vitamina C se pojavi skorbut, za katerega so zna\u010dilne bole\u010de, ote\u010dene in krvave\u010de dlesni, slabo celjenje ran, iz\u010drpanost. \u010ce je dnevni vnos vitamina C dlje \u010dasa nizek, lahko pride do slab\u0161ega delovanja imunskega sistema, slab\u0161ega celjenja ran in ve\u010dje mo\u017enosti za razvoj sr\u010dnih bolezni ter raka.<\/p>\n

Strokovna skupina je povpre\u010dne potrebe (average requirement – AR) po vitaminu C povzela preko indikatorjev statusa vitamina C v organizmu, referen\u010dne vnose za populacijo (population reference intake – PRI) pa dolo\u010dila z upo\u0161tevanjem 10 % koeficienta variacije. Vrednosti so podane v spodnji tabeli.<\/p>\n

Referen\u010dni vnosi vitamina C za populacijo (PRI)
\nRefern\u010dni vnos za populacijo (PRI) mg\/dan
\nmo\u0161ki 110
\n\u017eenske 95
\ndojen\u010dki 7-11 mesecev 20
\notroci 1-3 leta 20
\nfantje 17-17 let 100
\ndekleta 15-17 let 90
\nnose\u010dnice dodatno 10 mg
\ndoje\u010de matere dodatno 60 mg<\/p>\n

Vsebnost vitamina C v nekaterih \u017eivilih (na 100 g \u017eivila)<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\u00a0\u017divilo<\/strong><\/td>\n\u00a0Vsebnost vitamina C\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0% PDV*\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0\u010crni ribez<\/td>\n\u00a0177 mg<\/td>\n\u00a0221<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Kivi<\/td>\n\u00a071 mg<\/td>\n\u00a089<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Jagode<\/td>\n\u00a064 mg<\/td>\n\u00a080<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Limone<\/td>\n\u00a053 mg<\/td>\n\u00a066<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Pomaran\u010de<\/td>\n\u00a050 mg<\/td>\n\u00a071<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Peter\u0161ilj<\/td>\n\u00a0166 mg<\/td>\n\u00a0207<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Paprika<\/td>\n\u00a0139 mg<\/td>\n\u00a0174<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Brsti\u010dni ohrovt<\/td>\n\u00a0114 mg<\/td>\n\u00a0143<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Cveta\u010da<\/td>\n\u00a073 mg<\/td>\n\u00a091<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0\u0160pina\u010da<\/td>\n\u00a052 mg<\/td>\n\u00a065<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Zelje<\/td>\n\u00a046 mg<\/td>\n\u00a054<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0\u010cesen<\/td>\n\u00a031 mg<\/td>\n\u00a039<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Brokoli<\/td>\n\u00a097 mg<\/td>\n\u00a0121<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Paradi\u017enik<\/td>\n\u00a014 mg<\/td>\n\u00a017<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Korenje<\/td>\n\u00a010 mg<\/td>\n\u00a013<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Krompir<\/td>\n\u00a011 mg<\/td>\n\u00a014<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

* PDV je priporo\u010den dnevni vnos za odrasle, na osnovi referen\u010dnih vrednosti za ozna\u010devanje \u017eivil. Za vitamin C zna\u0161a 80 mg.<\/p>\n

\"vitamin<\/p>\n

VITAMIN A<\/strong><\/p>\n

Vitamin A je v ma\u0161\u010dobah topen vitamin. Vitamin A vsebujejo predvsem ribje olje, jetra, jaj\u010dni rumenjak, maslo in smetana. Zelene in rumene vrtnine vsebujejo karotene (karoten beta), ki jih telo po\u010dasi pretvori v vitamin A. Ve\u010dina vitamina A se nalaga v jetrih. Ena oblika vitamina A (retinol) je sestavni del \u017eiv\u010dnih receptorjev, ki so ob\u010dutljivi za svetlobo. Najdemo ga v o\u010desni mre\u017enici. Za zdravo ko\u017eo ter sluznico dihal, \u010drevesja in se\u010dil je potrebna retinojska kislina, ki je tudi oblika vitamina A. V zdravilih za zdravljenje te\u017ejih oblik aken so prav tako vitaminu A sorodne u\u010dinkovine, ki jih preizku\u0161ajo tudi za zdravljenje nekaterih vrst raka.<\/p>\n

Vitamin A se v hrani nahaja v dveh glavnih oblikah, in sicer kot:<\/p>\n

retinol, oblika vitamina A, ki se absorbira, ko jemo \u017eivila \u017eivalskega izvora \u2013 v tkivih se shranjuje kot retinil ester;
\nnekateri karoteni (alfa karoten, beta karoten, gama karoten in ksantofil beta kriptoksantin) \u2013 oblike, ki jih u\u017eijemo z \u017eivili rastlinskega izvora ter npr. z jaj\u010dnim rumenjakom.<\/p>\n

Prvi simptom pomanjkanja vitamina A je no\u010dna slepota, ki se pojavi zaradi nezmo\u017enosti obnove rodopsina. Nadaljnje o\u010desne spremembe imenujemo kseroftalmija, kar pomeni izsu\u0161itev o\u010di. Najprej pride do izsu\u0161itve veznice (kserosis conjuctivae), nato se na belo\u010dnici pojavijo penasti odlo\u017eki (Bitotove pege), kon\u010dno pa pride \u0161e do erozije in zmeh\u010danja ro\u017eenice (kseromalacija), kar lahko povzro\u010di trajno slepoto. Pri boleznih otrok zaradi nedohranjenosti do sprememb ne pride le zaradi pomanjkanja vitamina A, temve\u010d tudi zaradi pomanjkanja beljakovin, kar ovira prena\u0161anje vitamina A. Ko\u017ea in sluznica v plju\u010dih, \u010drevesju in se\u010dilih lahko otrdi. Pomanjkanje vitamina A povzro\u010di vnetje ko\u017ee (dermatitis), pove\u010da pa se tudi dovzetnost za razli\u010dne oku\u017ebe. Nekateri obolevajo za la\u017ejo obliko anemije. Pri pomanjkanju vitamina A pade njegova raven na manj kot 15 miligramov na 100 mililitrov.<\/p>\n

Za zdravljenje pomanjkanja tega vitamina je prve tri dni predpisan odmerek, ki dvajsetkrat presega normalnega. Nato dobiva bolnik en mesec trikratni normalni odmerek. Po tem \u010dasu ni ve\u010d simptomov. \u010ce so po dveh mesecih simptomi \u0161e vedno prisotni, so potrebne preiskave, ker je morda motena absorpcija hranilnih snovi v \u010drevesju.<\/p>\n

Dobri viri karotenov so zelena zelenjava in rumeno, oran\u017eno in rde\u010de obarvana sadje in zelenjava, kot so npr. paradi\u017enik, \u0161pina\u010da, ohrovt, brokoli, solata, stro\u010dji fi\u017eol, paprika in drugi.
\nVsebnost vitamina A v 100 g posameznih \u017eivil<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\u00a0\u017divilo\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0mg retinolnega ekvivalenta\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0% PDV*\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0tele\u010dja jetra<\/td>\n\u00a08<\/td>\n\u00a01000<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0kuhano korenje<\/td>\n\u00a05<\/td>\n\u00a0625<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0\u0161pina\u010da<\/td>\n\u00a03<\/td>\n\u00a0375<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0paradi\u017enik<\/td>\n\u00a00,2<\/td>\n\u00a025<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0rde\u010da paprika<\/td>\n\u00a00,9<\/td>\n\u00a0113<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0kuhan brokoli<\/td>\n\u00a00,5<\/td>\n\u00a063<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

* PDV je priporo\u010den dnevni vnos za odrasle, na osnovi referen\u010dnih vrednosti za ozna\u010devanje \u017eivil. Za vitamin A zna\u0161a 0,8 mg retinolnih ekvivalentov.<\/p>\n

1 mg retinolnega ekvivalenta = 1 mg retinola = 6 mg beta karotena = 12 mg drugih provitamin A karotenoidov.<\/p>\n

TIAMIN oz. VITAMIN B1<\/strong><\/p>\n

V 19. stoletju je bilo pomanjkanje tega vitamina pogost vzrok za okvaro \u017eiv\u010dnega sistema in bolezen beri beri.Tiamin, oziroma vitamin B1 je v vodi topen vitamin. Pomembno vlogo ima v delovanju \u017eiv\u010devja, natan\u010dneje pri prevajanju \u017eiv\u010dnih signalov med celicami \u017eiv\u010devja.<\/p>\n

Zgodnji znaki pomanjkanja tiamina so izguba telesne te\u017ee, anoreksija, bole\u010dine v sklepih, neenakomeren sr\u010dni utrip, sr\u010dno popu\u0161\u010danje, oslabelost mi\u0161ic, apatija, zmedenost in razdra\u017eljivost. Lahko pride tudi do okvar \u017eiv\u010devja in odpovedi srca. Pogosto se pomanjkanje pojavi pri alkoholikih in pogostih u\u017eivalcih narkotikov, saj te snovi ovirajo absorbcijo tiamina.<\/p>\n

Vsebnost tiamina v 100 g nekaterih \u017eivil<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\u00a0\u017divilo\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0Vsebnost tiamina v 100 g \u017eivila\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0% PDV*\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0suhi pivski kvas<\/td>\n\u00a022 mg (1 \u017eli\u010dka vsebuje 1,1 mg)<\/td>\n\u00a01 \u017eli\u010dka = 100 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0kuhan krompir<\/td>\n\u00a00,106 mg<\/td>\n\u00a010 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0tuna<\/td>\n\u00a00,278 mg<\/td>\n\u00a025 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0rde\u010di fi\u017eol<\/td>\n\u00a00,362 mg<\/td>\n\u00a033 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0svinjina<\/td>\n\u00a00,624 mg<\/td>\n\u00a057 %<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

* PDV je priporo\u010den dnevni vnos za odrasle, na osnovi referen\u010dnih vrednosti za ozna\u010devanje \u017eivil. Za tiamin zna\u0161a 1,1 mg.<\/p>\n

VITAMIN RIBOFLAVIN B2<\/strong><\/p>\n

Med vsemi vitamini je prav ta najbolj \u0161iroko zastopan v \u017eivilih, \u010deprav ga ve\u010dinoma nobeno \u017eivilo ne vsebuje veliko. Najdemo ga predvsem v \u017eivilih \u017eivalskega izvora, \u017eitih in zeleni zelenjavi.<\/p>\n

Riboflavin, oziroma vitamin B2 je vitamin, topen v vodi. V telesu sodeluje pri mnogih procesih, ve\u010dinoma kot koencim. Prispeva k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije, dobremu delovanju \u017eiv\u010dnega sistema, vida in ko\u017ee, varuje celice pred oksidativnim stresom, prispeva pa tudi k zmanj\u0161anju utrujenosti.<\/p>\n

Pomanjkanje riboflavina je sicer dokaj pogosto, vendar ne povzro\u010da nobene bolezni in nikoli ni smrtno. Razlog temu je, da se ve\u010dina riboflavina v telesu reciklira, torej ponovno uporabi. Prese\u017eek riboflavina se iz telesa izlo\u010di z urinom.
\nZnaki pomanjkanja se lahko ka\u017eejo kot razpoke v koti\u010dkih ustnic, bole\u010d jezik in dermatitis. Pomanjkanje riboflavina povezujejo tudi s pomanjkljivo absorbcijo \u017eeleza, do \u010desar lahko pride zaradi sprememb v resicah tankega \u010drevesa.
\n\u010ce nam primanjkuje riboflavina, je pogosto tudi pomanjkanje vitamina B6.<\/p>\n

Vsebnost riboflavina v 100 g nekaterih \u017eivil<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\u00a0\u017divilo\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0Vsebnost riboflavina v 100 g \u017eivila\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0% PDV*\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0mleko (3,2 % mle\u010dne ma\u0161\u010dobe<\/td>\n\u00a00,169 mg<\/td>\n\u00a012 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0brancin<\/td>\n\u00a00,150 mg<\/td>\n\u00a011 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0zelena solata<\/td>\n\u00a00,080 mg<\/td>\n\u00a06 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0\u0161pina\u010da<\/td>\n\u00a00,189 mg<\/td>\n\u00a014 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0svinjina<\/td>\n\u00a00,219 mg<\/td>\n\u00a016 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0polnozrnata p\u0161eni\u010dna moka<\/td>\n\u00a00,165 mg<\/td>\n\u00a012 %<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

* PDV je priporo\u010den dnevni vnos za odrasle, na osnovi referen\u010dnih vrednosti za ozna\u010devanje \u017eivil. Za riboflavin zna\u0161a 1,4 mg.<\/p>\n

\"b3<\/p>\n

VITAMIN NIACIN B3<\/strong><\/p>\n

Niacin je eden izmed pomembnej\u0161ih vitaminov B-kompleksa. Imenujemo ga tudi vitamin B3. Sodeluje pri presnovi ma\u0161\u010dob, beljakovin in ogljikovih hidratov, pri zmanj\u0161evanju nivoja holesterola in trigliceridov ter pri prekrvavitvi. Iz tega je razvidno, da je nujno potreben za normalno delovanje \u010dlove\u0161kega organizma.
\nNiacin najdemo v hrani rastlinskega in \u017eivalskega izvora. V ve\u010djih koli\u010dinah se nahajata v jetrih, mesu, ribah, kvasu, polnozrnatih \u017eitih, nekaj pa tudi v krompirju, mleku in mle\u010dnih izdelkih.<\/p>\n

Vnos nezadostnih koli\u010din niacina vodi do pomanjkanja vitamina B3, znaki pa so sistemski, torej vidni po celem telesu; vnetje \u017erela in po\u017eiralnika, vaginalne sluznice,
\nsluznice se\u010dil, slabost, diareja (ki je lahko krvava), vrtoglavica, glavoboli, izguba spomina in drugi.<\/p>\n

Pomanjkanja so redka. Pogosto jo imenujemo \u00bb3D\u00ab, ker jo zaznamujejo dermatitis, diareja in demenca.<\/p>\n

VITAMIN B6<\/strong><\/p>\n

Vitamin B6 potrebujemo za dobro kri, imunski sistem in normalno presnovo beljakovin. Pomanjkanje vitamina B6 ni zelo pogosto, saj ga najdemo v mnogih \u017eivilih in ga ve\u010dinoma z me\u0161ano hrano zau\u017eijemo dovolj.<\/p>\n

Vsebnost vitamina B6 v 100 g nekaterih \u017eivil<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\u00a0\u017divilo\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0Vsebnost B6 na 100 g \u017eivila (mg)\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0% PDV\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Banana<\/td>\n\u00a00,367<\/td>\n\u00a023 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Pi\u0161\u010danec<\/td>\n\u00a00,400<\/td>\n\u00a029 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Le\u010da<\/td>\n\u00a00,178<\/td>\n\u00a013 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Krompir<\/td>\n\u00a00,286<\/td>\n\u00a020 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Losos<\/td>\n\u00a00,696<\/td>\n\u00a050 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0Brokoli<\/td>\n\u00a00,200<\/td>\n\u00a014 %<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0\u0160pina\u010da<\/td>\n\u00a00,242<\/td>\n\u00a017 %<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

* PDV je priporo\u010den dnevni vnos za odrasle, na osnovi referen\u010dnih vrednosti za ozna\u010devanje \u017eivil. Za vitamin B6 zna\u0161a 1,4 mg.<\/p>\n

VITAMIN B9 – FOLNA KISLINA<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje se izra\u017ea predvsem v slabokrvnosti, nenormalnih belih krvni\u010dkah, megaloblasti\u010dni anemiji, lahko pride tudi do arteroskleroze in tromboze. Zadostno u\u017eivanje folne kisline je torej pomembno za normalno krvno sliko. Folat je sicer v tesni povezavi tudi z \u017eelezom in vitaminom B12, ki sta prav tako pomembna za dobro kri. Pomenjkanje pogosto spremljajo tudi depresija, nespe\u010dnost, pozabljivost, razdra\u017eljivost in celo demenca. Pri nose\u010dnicah lahko pomanjkanje folne kisline v prehrani povzro\u010di rojstvo otrok z motnjami v razvoju (lobanja, hrbtenica).<\/p>\n

Vsebnost folata v 100 g \u017eivila<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\u00a0\u017divilo\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0Vsebnost folata v\u00a0\u00b5g\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0% PDV*\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0p\u0161eni\u010dni kal\u010dki<\/td>\n\u00a0281<\/td>\n\u00a0140<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0trdo kuhano jajce<\/td>\n\u00a044<\/td>\n\u00a022<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0tele\u010dja jetra<\/td>\n\u00a0253<\/td>\n\u00a0127<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0sve\u017ea \u0161pina\u010da<\/td>\n\u00a0194<\/td>\n\u00a097<\/td>\n<\/tr>\n
\u00a0kuhana soja<\/td>\n\u00a0111<\/td>\n\u00a056<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

* PDV je priporo\u010den dnevni vnos za odrasle, na osnovi referen\u010dnih vrednosti za ozna\u010devanje \u017eivil. Za prehranski folat zna\u0161a 200 \u00b5g.<\/p>\n

\"minerali<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

PODROBNEJE O MINERALIH:\u00a0<\/strong><\/p>\n

Glede na potrebno koli\u010dino mineralov v telesu jih delimo na makroelemente in mikroelemente (oligoelemente). Med makroelemente spadajo kalcij, fosfor, kalij, \u017eveplo, klor, natrij in magnezij. Med mikroelemente pa pri\u0161tevamo \u017eelezo, jod, baker, mangan, fluor, cink, krom, selen, molibden, kobalt in vanadij.<\/p>\n

KALIJ<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje kalija povzro\u010di \u0161ibkost mi\u0161ic. Prav tako povzro\u010di krhkost kosti, sterilnost in bolezni srca. Vodi v zastajanje vode, napihnjenost, zabuhlost, te\u017eave s prebavo, absorbcijo beljakovin, nepopolno razgradnjo ogljikovih hidratov ter te\u017eave s \u0161\u010ditnico in nadledvi\u010dno \u017elezo.<\/p>\n

\u017dVEPLO<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje \u017evepla je vzrok za slabe presnovne procese.<\/p>\n

JOD<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje povzro\u010di slabo delovanje \u0161\u010ditnice in je vzrok za slabo prebavo, debelost in presnovne motnje.<\/p>\n

NATRIJ<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje povzro\u010da glavobole, slabost, motnje v mi\u0161icah, visok krvni tlak, bolezni srca in o\u017eilja.<\/p>\n

\u017dELEZO<\/strong><\/p>\n

Kontinuirano pomanjkanje vodi v kroni\u010dne zaplete in resne zdravstvene te\u017eave. Slabokrvnost, te\u017eave s \u0161\u010ditnico, depresijo in tesnobo, vrtoglavice, oslabljen imunski sistem.<\/p>\n

BIOTIN<\/strong><\/p>\n

Izpadanje las, razdra\u017eljivost, te\u017eave s ko\u017eo, prhljaj, utrujenost, nespe\u010dnost.<\/p>\n

MAGNEZIJ<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje spro\u017ei mi\u0161i\u010dne kr\u010de, nespe\u010dnost in tesnobo…<\/p>\n

CINK<\/strong><\/p>\n

Te\u017eave se ka\u017eejo s spolnim po\u017eelenjem, pridobivanjem mi\u0161i\u010dne mase, pojavijo se bele pikice po nohtih, ko\u017ea postane hrapava in nastanejo te\u017eave s plodnostjo pri mo\u0161kih.<\/p>\n

BAKER<\/strong><\/p>\n

Pomankanje se odra\u017ea kot pove\u010dana utrujenost, slabokrvnost, depresija, sivenje las, slaba koncentracija in vedno bolj pogoste oku\u017ebe.<\/p>\n

SELEN<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje selena se ka\u017ee v pospe\u0161enih procesih staranja. Odra\u017ea se tudi v izgubi ko\u017enega tonusa in splo\u0161ne mi\u0161i\u010dne oslabelosti.<\/p>\n

KROM<\/strong><\/p>\n

Pomanjkanje vodi v debelost, visok krvni tlak, povi\u0161an holesterol in sladkor ter neuravnove\u0161eno delovanje trebu\u0161ne slinavke.<\/p>\n

Vitamini brez mineralov v telesu ne morejo delovati, pa tudi telo jih brez mineralov ne more sprejeti. In medtem ko nekaj vitaminov telo lahko tvori samo, ne more tvoriti nobenega minerala.<\/p>\n

Minerali so snovi, ki so nujno potrebne za dobro delovanje mi\u0161ic in skeleta, a tudi za pravilno delovanje \u017eiv\u010devja. V dobi rasti sta pomembna predvsem kalcij in fosfor, kajti njuno pomanjkanje ima za posledico slab\u0161i razvoj skeleta. V zvezi s telesno dejavnostjo je najpogosteje govor o natriju in kloru, saj ta minerala pomembno vplivata na ravnovesje vode v telesu. Toda tudi ostali minerali niso ni\u010d manj pomembni za zdravje in u\u010dinkovit mi\u0161i\u010dni trening.<\/p>\n

Minerali v \u010dlove\u0161kem telesu Najpomembnej\u0161i minerali v \u010dlove\u0161kem telesu so natrij, klor, kalij, magnezij, kalcij, fosfor, \u017eelezo in cink. Najti jih je v tkivih in telesnih teko\u010dinah, vendar se njihove koli\u010dine v posameznih delih telesa med seboj razlikujejo. Tako je v kosteh najve\u010d kalcija in fosforja, v mi\u0161icah je veliko kalija in magnezija, v krvi in intersticijski teko\u010dini pa natrija in klora. Dolo\u010dena koli\u010dina mineralov je tudi v krvi in intersticijski teko\u010dini, kjer sodelujejo v razli\u010dnih presnovnih procesih.<\/p>\n

Glavnino mineralov zau\u017eijemo s hrano, izlo\u010damo pa jih z znojem, urinom in blatom. \u010ce se vnos mineralov v telo pove\u010da, se pove\u010da tudi njihovo izlo\u010danje, nasprotno pa se njihovo izlo\u010danje zmanj\u0161a, \u010de jih s hrano zau\u017eijemo premalo. Pri dolgotrajnem pomanjkanju mineralov v hrani se njihova koli\u010dina v telesu zmanj\u0161a, posledica tega pa so motnje v delovanju celic.<\/p>\n

O na\u0161i telesni pripravljenosti odlo\u010dajo tudi podrobnosti Ne le “konkretna” hrana \u2013 o pomenu ogljikovih hidratov, beljakovin in ma\u0161\u010dob smo \u017ee govorili \u2013 temve\u010d tudi mikrohranila, med katera spadajo minerali, pomembno vplivajo na \u0161portne dose\u017eke ter zdravje dejavnih in rekreativnih \u0161portnikov. O natriju in kloru govorimo v povezavi s koli\u010dino in kro\u017eenjem vode v telesu \u2013 tudi sama sem \u017ee obdelala njun pomen in vlogo v telesu in povezavo s telesno dejavnostjo.<\/p>\n

\"kalij\"<\/p>\n

Prvi trije \u2013 kalij, magnezij in kalcij Kalij… Kalij odlo\u010dilno vpliva na kr\u010denje mi\u0161ic. To je tako imenovani celi\u010dni mineral, saj je njegova koli\u010dina v celicah najmanj \u0161tiridesetkrat ve\u010dja kot v drugih tkivih. Glavnina njegovega delovanja je povezana s kr\u010denjem skeletnih mi\u0161ic in srca, vpliva pa tudi na delovanje \u017eivcev (prenos informacij) in krvi tlak. \u010ce ga zau\u017eijemo preve\u010d, se njegova koli\u010dina v telesu pove\u010da in nastopijo lahko celo smrtno nevarne motnje sr\u010dnega ritma. Nevarno je tudi pomanjkanje kalija v telesu. Njegovo izgubo najpogosteje povzro\u010di driska, \u0161e ve\u010dkrat pa je posledica u\u017eivanja nekaterih zdravil za pospe\u0161evanje izlo\u010danja vode iz telesa (diuretiki).<\/p>\n

V delujo\u010di mi\u0161ici se po vsaki kontrakciji (skr\u010denje mi\u0161ice) zmanj\u0161a koli\u010dina kalija v mi\u0161i\u010dni celici. Kalij je v mi\u0161ici uskladi\u0161\u010den v glikogenu; z mi\u0161i\u010dnim delom porabimo glikogen, kalij pa se sprosti in potuje v zunajceli\u010dno teko\u010dino (intersticij, kri), v kateri med intenzivno dejavnostjo izmerimo pove\u010dane vrednosti kalija. Pove\u010dane vrednosti so lahko tudi posledica po\u0161kodbe mi\u0161i\u010dnih vlaken, ki nastanejo med huj\u0161im mehanskim stresom, zlasti pri nepravilni hoji in teku navzdol.<\/p>\n

Med telesno dejavnostjo se z znojenjem izlo\u010dijo majhne koli\u010dine kalija, pozneje pa se ga \u0161e ve\u010d izlo\u010di z urinom, s \u010dimer se ohranja ravnovesje natrija in teko\u010dine v telesu; telo namre\u010d po telesni dejavnosti zadr\u017euje natrij, da ne pride do dehidracije. Na vsak zadr\u017eani natrijev ion se z urinom izlo\u010di po en ion kalija. Zaradi tega se lahko po intenzivni telesni dejavnosti pove\u010da potreba po kaliju, kajti mi\u0161i\u010dne celice ga potrebujejo za dopolnitev izpraznjenih zalog, a tudi za sintezo porabljenega glikogena.<\/p>\n

Na dan potrebujemo najmanj 2 g kalija, dejavni ljudje pa naj bi ga zau\u017eili vsaj 3,5 g. Najve\u010d kalija vsebujejo banane in pomaran\u010de, veliko ga je tudi v krompirju in mesu. Pri zdravih ljudeh ob zmernem u\u017eivanju raznolike hrane ne more priti do pomanjkanja kalija \u2013 pogosteje se dogaja, da ga zau\u017eijemo celo preve\u010d. Nekateri ljudje, ki zau\u017eijejo veliko mesa in hrane, ki vsebuje obilico kalija, ga zau\u017eijejo celo po 8 g na dan.<\/p>\n

Kateri minerali so pomembni za delovanje telesa?<\/strong><\/p>\n

\"minerali<\/p>\n

Najpomembnej\u0161ih mineralov je sedem:<\/strong> cink, fosfor, jod, kalcij, magnezij, selen in \u017eelezo.<\/p>\n

Dejavnih mineralov v na\u0161em telesu pa je po doslej znanih dejstvih 18 in sicer baker, cink, fluor, fosfor, jod, kalcij, kalij, klor, kobalt, krom, magnezij, mangan, molibden, natrij, selen, vanadij, \u017eelezo in \u017eveplo. Za optimalno rast in delovanje membran potrebuje telo \u0161e zelo majhne koli\u010dine arzena, bora, niklja in silicija.<\/p>\n

Skratka, \u010de zaklju\u010dimo lahko vse vitamine in minerale v zadostni koli\u010dini zau\u017eijemo z zdravo in pravilno prehrano! \u0160e posebej pomembni pa so vitamini in minerali nujni za zdrav razvoj otrok!<\/p>\n

Kupujte in u\u017eivajte ekolo\u0161ko, lokalno & zdravo hrano! <\/strong>Nekvalitetno, osiroma\u0161eno in z manj hranili polnovredno sadje in zelenjava na dolgi rok \u0161kodujejo na\u0161emu organizmu, saj tako vnesemo v telo manj vitaminov in mineralov. V kolikor Vam ne uspe zau\u017eiti dovolj sadja in zelenjave nadome\u0161\u010dajte vitamine in minerale v obliki prehranskih dodatkov & vitaminskimi dopolnili.<\/p>\n

NOVA PREHRANSKA PIRAMIDA (2004)<\/strong><\/p>\n

V Sloveniji pri promociji zdrave prehrane uporabljamo prehransko piramido, ki temelji na na\u010delih zdravega prehranjevanja Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO) oziroma CINDI.<\/p>\n

\"nova<\/p>\n

Glede na to, da se znanstvena dognanja glede prehrane \u010dloveka spreminjajo se posledi\u010dno spremenijo tudi prehranske smernice in orodja za ponazoritev zdrave prehrane (npr. piramida). Skladno z navedenim so tudi strokovnjaki Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje oblikovali novo prehransko piramido.<\/p>\n

Kak\u0161ne so novosti nove prehranske piramide?<\/strong><\/p>\n

Klju\u010dna sprememba nove prehranske piramide je zagotovo ta, da vsebuje vidik telesne dejavnosti za zdravje. Gibanje in prehrana gresta z roko v roki saj ustrezno razmerje enega in drugega pomembno vpliva na vzdr\u017eevanje zdrave telesne mase. Gibanje je v novi piramidi uvr\u0161\u010deno \u010disto na dnu, kar pomeni, da ga moramo izvajati vsaj 150 minut\/teden oziroma 5-krat na teden po pol ure v zmerni obliki (hitra hoja, lahkotno kolesarjenje, po\u010dasno plavanje \u2026) ali vsaj 75 minut\/teden v intenzivni obliki (tek, hoja po stopnicah, aerobika, tenis \u2026).<\/p>\n

Gibanju v piramidi sledi u\u017eivanje priporo\u010denih koli\u010din teko\u010dine.
\nSprememba nove prehranske piramide je tudi ta, da se skupina \u017eivil sadja in zelenjave pomakne za eno stopnjo ni\u017eje od ogljikohidratnih (\u0161krobnih) \u017eivil, saj ugotavljamo, da predvsem zelenjave, kot vira za\u0161\u010ditnih snovi in prehranske vlaknine, v Sloveniji zau\u017eijemo premalo.<\/p>\n

Pomemben premik je bil narejen tudi pri uporabi kakovostnih ma\u0161\u010dob (npr. olj\u010dnega olja) in ma\u0161\u010dobnih \u017eivil (semena, ore\u0161ki \u2026), ki se po novem seli iz najvi\u0161jega dela piramide za eno stopnjo ni\u017eje.<\/p>\n

V vrhu piramide ostajajo tako izklju\u010dno \u017eivila, ki so vir dodanega sladkorja (sla\u0161\u010dice, sladke pija\u010de, konditorski izdelki \u2026) in umetnih dodatkov.<\/p>\n

Pravilna uporaba prehranske piramide<\/strong><\/p>\n

Pri ponazarjanju prehranske piramide pogosto ugotavljamo, da si ljudje razli\u010dno predstavljamo prehranjevanje po tej metodi. Piramida ne \u017eeli ponazoriti, da je treba nekaterih \u017eivil, ki so uvr\u0161\u010dena v spodnji del zau\u017eiti v velikih koli\u010dinah, temve\u010d to, da jih po pogostnosti vklju\u010dujemo v na\u0161o uravnote\u017eeno prehrano ve\u010dkrat, kot tista, ki se nahajajo v samem vrhu piramide.<\/p>\n

Pomembno je tudi dodati, da je prehranjevanje po metodi prehranske piramide ustrezno za odrasle osebe oziroma za zdrave posameznike od 2. leta starosti naprej. Prehranjevanje po tej metodi ni primerno za dojen\u010dke, male otroke in bolnike.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vitamini in minerali\u2026.\u017ee pti\u010dki na vejah \u010divkajo kako pomembni so za zdravje in pravilno delovanje na\u0161ega organizma. \u017de manj\u0161e pomanjkanje enih ali drugih lahko povzro\u010di utrujenost, zmanj\u0161a nivo energije v telesu\u2026ve\u010dje in dolgotrajnej\u0161e pomanjkanje pa lahko vodi v resne bolezni\u2026 Podrobno Vam predstavljamo vitamine in minerali, da boste la\u017eje razumeli celotno zgodbo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[101,12],"tags":[1202,1203,1204,1206,1205,1316,53,1207],"class_list":["post-4540","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-preventiva","category-prehrana","tag-minerali","tag-najpomembnejsi-minerali","tag-najpomembnejsi-vitamini","tag-nova-prehranska-piramida","tag-o-vitaminih","tag-preventiva","tag-vitamini","tag-zdrave-smernice-za-prehranjevanje"],"yoast_head":"\nO vitaminih in mineralih - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"O vitaminih in mineralih - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Vitamini in minerali\u2026.\u017ee pti\u010dki na vejah \u010divkajo kako pomembni so za zdravje in pravilno delovanje na\u0161ega organizma. \u017de manj\u0161e pomanjkanje enih ali drugih lahko povzro\u010di utrujenost, zmanj\u0161a nivo energije v telesu\u2026ve\u010dje in dolgotrajnej\u0161e pomanjkanje pa lahko vodi v resne bolezni\u2026 Podrobno Vam predstavljamo vitamine in minerali, da boste la\u017eje razumeli celotno zgodbo.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2023-10-01T06:37:00+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2023-10-02T10:41:30+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"admin\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"admin\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"26 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html\"},\"author\":{\"name\":\"admin\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7\"},\"headline\":\"O vitaminih in mineralih\",\"datePublished\":\"2023-10-01T06:37:00+00:00\",\"dateModified\":\"2023-10-02T10:41:30+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html\"},\"wordCount\":5733,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/04\\\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg\",\"keywords\":[\"minerali\",\"najpomembnej\u0161i minerali\",\"najpomembnej\u0161i vitamini\",\"nova prehranska piramida\",\"o vitaminih\",\"Preventiva\",\"vitamini\",\"zdrave smernice za prehranjevanje\"],\"articleSection\":[\"Preventiva\",\"Zdrava prehrana\"],\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html\",\"name\":\"O vitaminih in mineralih - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/04\\\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg\",\"datePublished\":\"2023-10-01T06:37:00+00:00\",\"dateModified\":\"2023-10-02T10:41:30+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#primaryimage\",\"url\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/04\\\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg\",\"contentUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/04\\\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"O vitaminih in mineralih\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/\",\"name\":\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\",\"name\":\"Zdravstvena.info\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/Zdravstvena-logo-original.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/Zdravstvena-logo-original.jpg\",\"width\":1208,\"height\":619,\"caption\":\"Zdravstvena.info\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/Zdravstvena.info\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/zdravstvena.info\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.linkedin.com\\\/in\\\/zdravstvena-info-zdravstveni-portali-656004111\\\/recent-activity\\\/\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7\",\"name\":\"admin\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"admin\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"O vitaminih in mineralih - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"O vitaminih in mineralih - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","og_description":"Vitamini in minerali\u2026.\u017ee pti\u010dki na vejah \u010divkajo kako pomembni so za zdravje in pravilno delovanje na\u0161ega organizma. \u017de manj\u0161e pomanjkanje enih ali drugih lahko povzro\u010di utrujenost, zmanj\u0161a nivo energije v telesu\u2026ve\u010dje in dolgotrajnej\u0161e pomanjkanje pa lahko vodi v resne bolezni\u2026 Podrobno Vam predstavljamo vitamine in minerali, da boste la\u017eje razumeli celotno zgodbo.","og_url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html","og_site_name":"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/","article_published_time":"2023-10-01T06:37:00+00:00","article_modified_time":"2023-10-02T10:41:30+00:00","og_image":[{"url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg","type":"","width":"","height":""}],"author":"admin","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"admin","Est. reading time":"26 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html"},"author":{"name":"admin","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/person\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7"},"headline":"O vitaminih in mineralih","datePublished":"2023-10-01T06:37:00+00:00","dateModified":"2023-10-02T10:41:30+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html"},"wordCount":5733,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg","keywords":["minerali","najpomembnej\u0161i minerali","najpomembnej\u0161i vitamini","nova prehranska piramida","o vitaminih","Preventiva","vitamini","zdrave smernice za prehranjevanje"],"articleSection":["Preventiva","Zdrava prehrana"],"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html","name":"O vitaminih in mineralih - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg","datePublished":"2023-10-01T06:37:00+00:00","dateModified":"2023-10-02T10:41:30+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#primaryimage","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2015\/04\/vitamini-in-minerali-266x150.jpg"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/o-vitaminih-in-mineralih-vitamin-in-minerali-kaj-so-vitamini-kaj-so-minerali.html#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"O vitaminih in mineralih"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#website","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/","name":"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization","name":"Zdravstvena.info","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Zdravstvena-logo-original.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Zdravstvena-logo-original.jpg","width":1208,"height":619,"caption":"Zdravstvena.info"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/","https:\/\/www.instagram.com\/zdravstvena.info\/","https:\/\/www.linkedin.com\/in\/zdravstvena-info-zdravstveni-portali-656004111\/recent-activity\/"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/person\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7","name":"admin","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","caption":"admin"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4540","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4540"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4540\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7720,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4540\/revisions\/7720"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4540"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4540"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4540"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}