![\"bolecine](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/bolecine-v-krizu-214x150.jpg\")
Bole\u010dine v hrbtu sodijo med najpogostej\u0161e vzroke obiskov pri zdravniku.
\nNajbolj raz\u0161irjene so okvare medvreten\u010dnih plo\u0161\u010dic, ki se najpogosteje pojavijo v spodnjem hrbtnem predelu. Zdravljenje je lahko konzervativno ali operativno. Po odpravi akutnih bole\u010din je pomembno, da bolnik hrbtenico no\u010d in dan varuje pred obremenitvami.<\/p>\n
Poleg pomanjkljivega urjenja mi\u0161ic je vzrok bole\u010din v ve\u010dini primerov nepravilna telesna dr\u017ea pri hoji, sedenju in le\u017eanju. Zaradi kroni\u010dne preobremenjenosti hrbtenice prihaja do pred\u010dasne obrabe in v najslab\u0161em primeru do izpada medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice.<\/p>\n
Medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice povezujejo med sabo telesa vretenc. Od tod tudi njihovo ime. Po obliki spominjajo na disk. Medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice so zaradi krovnih plo\u0161\u010dic tesno povezane s telesom vretenca. Na zunanji strani jih obdaja vlakninast obro\u010d, v sredini pa le\u017ei zdrizasto jedro.<\/p>\n
Tega ni mogo\u010de stisniti, lahko pa spremeni obliko. Ker medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice vsebujejo veliko vode, lahko tudi prevzamejo bla\u017eilno funkcijo. Prav tako so zaslu\u017ene tudi za veliko gibljivost na\u0161e hrbtenice. Vsega skupaj ima \u010dlovek 6 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih medvreten\u010dnih plo\u0161\u010dic. Na podro\u010dju kri\u017ea in medenice jih ne najdemo ve\u010d.<\/p>\n
Tu se posamezna vretenca zlijejo v kost.
\n\u010ce ho\u010dejo plo\u0161\u010dice ostati elasti\u010dne, se morajo preskrbovati s teko\u010dino. Pri obremenitvi, npr. pri stanju ali hoji, se iz njih iztisne teko\u010dina, pri le\u017eanju ali na pol le\u017ee\u010dem sedenju pa se znova napolni. \u010ce zdrizasto jedro izgubi preve\u010d vode, postane ohlapno, se pomanj\u0161a in otrdi. Tako izgubi del svojih bla\u017eilnih lastnosti.<\/p>\n
Kot posledica postane zunanji vlaknast obro\u010d preobremenjen. Postane nepro\u017een in lahko dobi razpoke. \u010ce so obdajajo\u010de mi\u0161ice pre\u0161ibke, prepu\u0161\u010dajo medvreten\u010dnim plo\u0161\u010dicam preve\u010d stati\u010dno funkcijo.
\nStalna obremenitev hrbtenice povzro\u010di, da medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice izgubijo vodo.<\/p>\n
Obremenilni pritisk na medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice je pri razli\u010dni telesnih dr\u017eah razli\u010den: 100 kg \u010de stojimo, 175 kg \u010de sedimo, do 223 kg \u010de kratek \u010das stojimo s te\u017eo, kot \u010de dvignemo iz prtlja\u017enika zaboj piva.
\nNajni\u017eji notranji pritisk medvreten\u010dnih plo\u0161\u010dic dose\u017eemo pri hrbtni legi, in sicer 25 kg.<\/p>\n
Bole\u010dine v hrbtu anatomsko delimo na tri dele:<\/strong> Bole\u010dine v hrbtu lahko razdelimo v tri skupine<\/strong><\/p>\n Akutne bole\u010dine<\/u><\/em><\/strong> Kroni\u010dne bole\u010dine<\/u><\/strong><\/p>\n Te so kompleksnej\u0161ne narave. Bole\u010dine trajajo nekaj mesecev. Ponavljajo\u010de bole\u010dine<\/u><\/em><\/strong> Hrbtenica – osrednji steber, ki nosi telo<\/strong> Ledveni del hrbtenice je pri \u010dloveku zaradi pokon\u010dne telesne dr\u017ee najbolj obremenjen. Da lahko sploh pokon\u010dno hodimo, se mora ledveni del hrbtenice upogniti naprej. Zaradi neugodne lege vretenc se lahko nategnejo vezi med njimi, pride do po\u0161kodbe medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice ali pa se natrga mi\u0161ica. Vse to povzro\u010da hude bole\u010dine, ki so eden glavnih vzrokov za bolni\u0161ke odsotnosti z dela. Jasno je, da pride do takih okvar najpogosteje pri nepravilnem dviganju te\u017ekih bremen.<\/p>\n Po navadi za\u010dnemo dvigati bremena sklju\u010deni, dvigamo pa jih predvsem na ra\u010dun obremenitve hrbta. Prav to pa je narobe!<\/strong> Precej manj okvar hrbtenice bi bilo, \u010de bi bremena dvigali \u010dim bolj vzravnani in si pri tem pomagali z no\u017enimi mi\u0161icami, ki so najmo\u010dnej\u0161e v telesu.<\/p>\n VAJE ZA STABILIZACIJO\u00a0 HRBTENICE<\/strong><\/p>\n Pri osebah z bole\u010dino v kri\u017eu je zna\u010dilen dejavnik nestabilnost ledvenega dela hrbtenice.<\/p>\n Cilj programa vaj je:<\/strong><\/p>\n – ponovno aktivirati in izolirati ustrezne mi\u0161ice odgovorne za stabilizacijo<\/p>\n – reedukacija njihove sposobnosti vzdr\u017eevanja kontrakcije dolo\u010den \u010das<\/p>\n – reedukacija avtomati\u010dne kontrakcije skupaj z njihovimi sinergisti\u00a0za podporo in za\u0161\u010dito hrbtenice med razli\u010dnimi funkcionalnimi obremenitvami<\/p>\n <\/p>\n Program vaj za stabilizacijo<\/strong><\/p>\n – poudarek programa je na izolaciji in treningu mi\u0161ic notranje enote<\/p>\n – principe programa se lahko aplicira tudi na aktivacijo mi\u0161ic zunanje enote<\/p>\n – vsebuje \u0161tiri stopnje s stopnjevanjem od prve do \u010detrte stopnje<\/p>\n Pred vsakim za\u010detkom vaje dihajte s trebu\u0161no prepono. Ledvena krivina je ohranjena. Na koncu izdiha potegnite popek noter (napnete mi\u0161ice notranje enote) in zadr\u017eite napete mi\u0161ice ves \u010das izvajanja vaje (ne zadr\u017eujte diha, ampak dihajte normalno).<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Prva vaja – Nogi sta pokr\u010deni, napete mi\u0161ice zadr\u017eite 10s.\u00a0<\/strong><\/p>\n Druga vaja –\u00a0 Nogi sta pokr\u010deni, odmaknite kolena. Te\u017eja vaja: Odmaknite samo eno koleno.<\/strong><\/p>\n Tretja vaja –\u00a0Nogi naj bosta pokr\u010deni, drsite s peto noge po podlagi – naredite majhen obseg giba! Vajo ponovite z drugo nogo.\u00a0<\/strong><\/p>\n \u010cetrta vaja –\u00a0Le\u017eite na boku, nogi sta pokr\u010deni, glava, ramena in medenica so v isti liniji. Dvignete se na podlaket. Vajo ponovite \u0161e na drugem boku.<\/strong><\/p>\n Peta vaja –\u00a0Polo\u017eaj na vseh \u0161tirih, ohranjene so fiziolo\u0161ke krivine hrbtenice (glava, ramena in medenica so v ravni liniji). Dvignete eno nogo ter zadr\u017eite gib 5s. Vajo ponovite \u0161e z drugo nogo.<\/strong><\/p>\n \u0160esta vaja –\u00a0 Enako kot pri prej\u0161nji vaji le da pri tej dvignete \u0161e nasprotno roko (diagonalno \u2013 leva roka, desna noga ter obratno).<\/strong><\/p>\n Sedma vaja –\u00a0Nogi sta pokr\u010deni, dvignete medenico in gib zadr\u017eite 5s.\u00a0<\/strong><\/p>\n Mi\u0161ice, ki prispevajo k stabilizaciji hrbtenice<\/strong><\/p>\n Notranja enota mi\u0161ic (globoke mi\u0161ice=lokalni stabilizatorji):<\/strong><\/p>\n – m. transversus abdominis<\/p>\n – m. multifidus<\/p>\n – mi\u0161ice medeni\u010dnega dna<\/p>\n – trebu\u0161na prepona<\/p>\n <\/p>\n Zunanja enota mi\u0161ic (splo\u0161ni stabilizatorji):<\/strong><\/p>\n – m. latissimus dorsi na kontralateralni strani<\/p>\n – m. gluteus maximus<\/p>\n – torakolumbalna ovojnica<\/p>\n <\/p>\n – m. erector spinae<\/p>\n – sakrotuberalni ligament<\/p>\n – m. biceps femoris<\/p>\n – torakolumbalna ovojnica<\/p>\n <\/p>\n – m. obliquus internus abdominis<\/p>\n – m. obliqus externus abdominis<\/p>\n – adduktorne mi\u0161ice kol\u010dnega sklepa na kontralateranlni strani<\/p>\n – anteriorna trebu\u0161na ovojnica<\/p>\n <\/p>\n – m. gluteus medius<\/p>\n – m. gluteus minimus<\/p>\n – adduktorne mi\u0161ice kol\u010dnega sklepa na kontralateranlni strani<\/p>\n <\/p>\n \u0160tiri stopnje vaj:\u00a0<\/strong><\/p>\n Cilj 1. stopnje je: <\/em><\/p>\n – izolirati mi\u0161ice notranje enote<\/p>\n – trening mi\u0161ic notranje enote za pove\u010danje vzdr\u017eljivosti, ki zahteva 10 ponovitev z zadr\u017ekom kontrakcije 10 sekund<\/p>\n <\/p>\n Cilj 2. stopnje je :<\/em><\/p>\n – izolirati mi\u0161ice zunanje enote ob vzdr\u017eevanju nadzora mi\u0161ic notranje enote. To dose\u017eemo z :<\/p>\n – izolirati posamezne mi\u0161ice sistemov zunanje enote, \u010de je to potrebno<\/p>\n <\/p>\n Cilj 3. stopnje je:<\/em><\/p>\n – po\u010dasno in nadzorovano gibanje ledvenega dela hrbtenice ob vzdr\u017eevanju nadzora notranje enote<\/p>\n <\/p>\n Cilj 4. stopnje je: <\/em><\/p>\n – vzdr\u017eevanje stabilizacije med hitrim gibanjem<\/p>\n <\/p>\n U\u010cENJE IZOLIRANE IZOMETRI\u010cNE KONTRAKCIJE M. TRANSVERSUS IN M. MULTIFIDUS<\/strong><\/p>\n V stati\u010dnem nevtralnem polo\u017eaju hrbtenice:<\/strong><\/p>\n <\/p>\n CILJ: sposobnost zadr\u017eati kontrakcijo 10 sekund ter opraviti 10 zaporednih ponovitev brez utrujenosti<\/p>\n <\/p>\n Pravilna navodila in primerni ukazi<\/strong><\/p>\n Individualni izberemo navodila in primerne ukaze, s katerimi osebi olaj\u0161amo razumevanje in u\u010denje pravilne kontrakcije:<\/strong><\/p>\n – Fizioterapevt polo\u017ei roko na spodnji del trebuha,kjer poteka m. transversus: po\u010dasi potegnite trebuh navznoter stran od roke.<\/p>\n – Po\u010dasi uvlecite spodnji del trebuha stran od elastike spodnjih hla\u010d<\/p>\n – Po\u010dasi potegnite popek proti hrbtenici<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Principi treninga za stabilizacijo<\/strong><\/p>\n – <\/strong>Vaje morajo facilitirati toni\u010dne in ne fazi\u010dne kontrakcije<\/p>\n – Hitro, balisti\u010dno gibanje ni dovoljeno<\/p>\n (stopnja stabilizacije se zmanj\u0161a pri hitrih gibih, balisti\u010dni gibi zmanj\u0161ajo funkcijo trebu\u0161nih mi\u0161ic kot stabilizatorjev)<\/p>\n – Primernej\u0161e so vaje, ki facilitirajo kokontrakcijo mi\u0161i\u010dnih skupin<\/p>\n – Poudarek je na nevtralnem polo\u017eaju sklepa<\/p>\n – Poudarek je na vajah, ki vklju\u010dujejo majhne obremenitve- le 25% maksimalne hotene kontrakcije<\/p>\n – Stopnjevanje vaj z vzdr\u017eevanjem nadzora trupa pri pove\u010dani obremenitvi in nad nestabilno podporno ploskvijo in pri dinami\u010dnih aktivnostih<\/p>\n <\/p>\n ZAKLJU\u010cEK<\/strong><\/p>\n Bole\u010dine v hrbtenici sodijo med enega od najpogostej\u0161ih vzrokov za obisk zdravnika. Ljudje se premalokrat zavedajo, da bi bilo potrebno veliko ve\u010d narediti \u017ee preventivno, se pravi \u0161e preden se bole\u010dine pojavijo.<\/p>\n Vaje za stabilizacijo hrbtenice je potrebno tako kot vsak trening, izvajati redno in dosledno, saj bodo le tako pozitivni u\u010dinki trajali dalj \u010dasa.<\/p>\n <\/p>\n LITERATURA<\/strong><\/p>\n \u0160\u010depanovi\u010d D, \u017dgur L (2001). Terapevtske vaje za stabilizacijo hrbtenice in medenice pri bole\u010dini v kri\u017eu. Ljubljana<\/p>\n Internetni naslov:\u00a0http.\/\/homeexerciseprogram.com\/Segmental-Stabilization.html<\/p>\n Gaber G, Hleb\u0161 S (1996). Bole\u010dine v kri\u017eu : vaje za raztezanje inkrepitev mi\u0161ic trupa in nog. Ljubljana: Zavod za tehni\u010dno izobra\u017eevanje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Bole\u010dine v hrbtu sodijo med najpogostej\u0161e vzroke obiskov pri zdravniku. Najbolj raz\u0161irjene so okvare medvreten\u010dnih plo\u0161\u010dic, ki se najpogosteje pojavijo v spodnjem hrbtnem predelu. Zdravljenje je lahko konzervativno ali operativno. Po odpravi akutnih bole\u010din je pomembno, da bolnik hrbtenico no\u010d in dan varuje pred obremenitvami. Poleg pomanjkljivega urjenja mi\u0161ic je vzrok bole\u010din v ve\u010dini primerov […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[51,52],"tags":[934,1410,547,122,1415,1411,1414,1412,1413],"class_list":["post-5661","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gibanje-in-sport","category-izobrazevanje","tag-bolecine-v-hrbtenici","tag-bolecine-v-hrbtu","tag-bolecine-v-krizu","tag-fizioterapija","tag-program-vaj-za-stabilizacijo","tag-stabilizacijske-vaje","tag-trening-za-stabilizacijo","tag-vaje-za-stabilizacijo","tag-vaje-za-stabilizacijo-hrbtenice"],"yoast_head":"\n
\n– podro\u010dje zatilja,
\n– podro\u010dje ramen in ple\u010d,
\n– podro\u010dje kri\u017ea.<\/p>\n
\n<\/u>Akutne bole\u010dine v hrbtu so danes mo\u010dno raz\u0161irjen problem. Pojavijo se nenadoma ali se po\u010dasi stopnjujejo. Trajajo lahko ve\u010d dni ali nekaj tednov. Ve\u010dinoma nastanejo zaradi preobremenjenosti gibalnega aparata. Pojavijo se tako pri zlomih in vnetjih kot pri prenaprezanju mi\u0161ic in kosti, posebej pri tistih, ki se nevajeni lotijo raznih fizi\u010dnih del in pri \u201cvikenda\u0161kih\u201d \u0161portnikih.<\/p>\n
\nNatan\u010dnega vzroka ni mogo\u010de najti, lahko pa jih pripisujemo nepravilni obliki hrbtenice,
\nokvari medvreten\u010dnih plo\u0161\u010dic ali znamenjem obrabe. Pogosto se pojavijo pri boleznih kot so artritis, osteoartritis, ukrivljenost hrbta ali pri pomanjkanju kostnih mineralov. Drugi vzroki so npr. prevelika telesna te\u017ea in slaba telesna dr\u017ea. Dodatno jih lahko poslab\u0161amo s stresom ali psihi\u010dnimi obremenitvami.<\/p>\n
\nVedno znova se redno ali neredno pojavljajo. Vzrokov je ve\u010d. Najpogostej\u0161i je slaba dr\u017ea,
\nki je posledica opravljanja dela, v kombinaciji s prevelikimi obremenitvami, psihi\u010dne
\nobremenitve ali pomanjkanje treninga mi\u0161ic.<\/p>\n
\nGibljivi del hrbtenice je vse \u017eivljenje izpostavljen naporom, saj ne samo, da nosi te\u017eo precej\u0161njega dela telesa, temve\u010d mora kljubovati tudi dodatnim obremenitvam, ki smo jim izpostavljeni pri te\u017ekem delu. Zato se medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice lahko okvarijo. \u010ceprav ima vsaka medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica \u010dvrsto zunanjo ovojnico, se ta lahko pri velikih pritiskih pretrga, skozi razpoko pa zdrsne del mehke sredice. Ta ne samo da povzro\u010da bole\u010d pritisk na \u017eivec, ki izhaja iz hrbtenja\u010de, pa\u010d pa lahko povsem onemogo\u010di gibanje. \u010ce mehka sredica pritisne na bedrni \u017eivec, imenujemo bole\u010dino, ki se \u0161iri od zadnjice po stegnu vzdol\u017e tega \u017eivca, i\u0161ias.<\/p>\n\n
\n
\n
\n
\n
\n
\n