![\"Glucose](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/05\/sladkorna-bolezen-zdravljenje-in-telesna-dejavnost-225x150.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Sladkorna bolezen je skupina kroni\u010dnih presnovnih motenj, ki jim je skupna hiperglikemija bodisi zaradi nezadostnega izlo\u010danja inzulina bodisi zaradi njegovega nezadostnega delovanja ali zaradi obojega. Posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, beljakovin in ma\u0161\u010dob. Kroni\u010dna hiperglikemija povzro\u010di okvaro ali odpoved ve\u010d organov, zlasti o\u010di, ledvic, \u017eivcev, srca, mo\u017eganov in \u017eilja (Koselj, 2008).<\/p>\n
V Sloveniji je registriranih ve\u010d kot 90.000 pacientov s sladkorno boleznijo, pri \u010demer jih ima 75 % pravo sladkorno bolezen (4.500 jih ima tip 1, vklju\u010dno z okoli 600 mladostniki, 1 % je nose\u010dnostne in drugih vrst sladkorne bolezni, ostali imajo tip 2), 25 % pa jih ima moteno toleranco za glukozo, kar ob 6-odstotni prevalenci pomeni \u0161e okoli 40.000 neodkritih pacientov s sladkorno boleznijo. Zadnja poro\u010dila navajajo za Slovenijo 8-odstotno raz\u0161irjenost sladkorne bolezni v populaciji 20\u201379 let. Nose\u010dnostno sladkorno bolezen ima\u00a0 2\u20135 % nose\u010dnic. Sladkorna bolezen je etiolo\u0161ko heterogena, ima pestro klini\u010dno sliko in je pogosto asimptomati\u010dna (\u010cokoli\u0107, 2006).<\/p>\n
Sladkorno bolezen delimo na \u0161tiri skupine. Nimamo zanesljivega testa, s katerim bi z gotovostjo lo\u010dili posamezne skupine. Lo\u010dimo jih po klini\u010dnih zna\u010dilnostih in po poteku (Koselj, 2008).<\/p>\n
Vrste sladkorne bolezni<\/strong><\/p>\n Sladkorno bolezen tipa 1 <\/strong>sestavljata dve podskupini: imunsko povzro\u010dena in idiopatska sladkorna bolezen tipa 1. Najpogostej\u0161a je imunska oblika, medtem ko je druga oblika redka. Pojavljata se predvsem v mladosti. Ve\u010dina pacientov zboli do tridesetega leta starosti, lahko pa tudi pozneje. Zaradi avtoimunskega procesa so uni\u010dene celice beta trebu\u0161ne slinavke in pacient nima lastnega inzulina. Za zdravljenje je potreben inzulin (Koselj, 2008).<\/p>\n Sladkorna bolezen tipa 2 <\/strong>je najpogostej\u0161a oblika sladkorne bolezni. Pojavljati se za\u010dne po \u0161tiridesetem letu starosti. V\u010dasih se pojavi tudi v mladosti. Nastane zaradi odpornosti proti inzulinu. Poteka po\u010dasi. Na za\u010detku jo spremlja blaga hiperglikemija ob hiperinzulinemiji, kon\u010dno se zmanj\u0161a izlo\u010danje inzulina in raven hiperglikemije postane visoka. Zdravljenje je uspe\u0161no s pravilno prehrano, telesno dejavnostjo in peroralnimi antidiabetiki. Pozneje je potreben inzulin (Koselj, 2008).<\/p>\n Nose\u010dnostna sladkorna bolezen <\/strong>se pojavi v nose\u010dnosti, po porodu ali dojenju pa izgine. \u0160ele takrat je mogo\u010de dejansko opraviti razvrstitev sladkorne bolezni, ki se je prvi\u010d pojavila v nose\u010dnosti (Ravnik – Oblak, 2009).<\/p>\n Drugi tipi sladkorne bolezni: <\/strong>v to skupino spadajo nekatere oblike sladkorne bolezni, ki jih povzro\u010dajo razne bolezni in nekateri drugi vzroki. Najpogosteje se sladkorna bolezen razvije po akutnem in kroni\u010dnem pankreatitisu, po\u0161kodbah ali resekciji trebu\u0161ne slinavke, ob novotvorbah ali nekaterih endokrinih boleznih. Pogosto jo povzro\u010di tudi uporaba nekaterih zdravil (Koselj, 2006).<\/p>\n <\/p>\n Diabeti\u010dno stopalo<\/strong><\/p>\n Pod izrazom diabeti\u010dna noga razumemo bolezenske spremembe \u2013 oku\u017ebo, razjedo ali uni\u010denje globokih tkiv noge ob spremljajo\u010di nevropatiji in\/ali periferni \u017eilni bolezni spodnjih okon\u010din pri pacientih s sladkorno boleznijo. Za nastanek bolezenskih sprememb na nogah pacientov s sladkorno boleznijo sta najpomembnej\u0161a kroni\u010dna zapleta sladkorne bolezni okvara \u017eiv\u010devja (nevropatija) in okvara o\u017eilja (angiopatija). Zaradi slednje pride do motenj v arterijski prekrvavitvi. Razjede zaradi mehanskih po\u0161kodb, neprimerne obutve, neustrezne nege ali nestrokovne pedikure, ki jo izvajajo bodisi slabo pou\u010deni pacienti ali neprimerno usposobljeni pedikerji, se rade oku\u017eijo. Sposobnost celjenja razjed je pri pacientih s sladkorno boleznijo slab\u0161a (Urban\u010di\u010d – Rovan, 2008).<\/p>\n Pacientova stopala morajo biti vselej zavarovana. Vedno naj nosi \u010devlje in nogavice. Uporaba \u010devljev brez nogavic lahko povzro\u010di \u017eulje. Vsaka obutev mora biti ravno prav velika. Z leti se noga razleze, postane ve\u010dja, morda je deformirana, ote\u010dena. Vse to mora pacient s sladkorno boleznijo upo\u0161tevati, preden se obuje. Svetujemo mu, naj ne nosi starih \u010devljev, ki se mu gotovo ne prilegajo ve\u010d tako kot neko\u010d (Slak, 1998).<\/p>\n <\/p>\n Po Slakovi (1998) ima dober \u010develj mehak zgornji del iz naravnega materiala, debel gumijast podplat, dovolj prostora za prste, vlo\u017eek, ki ga je mogo\u010de odstraniti, vezalke ali zapenjanje na je\u017eka (Velcro trakove) in nizko peto.<\/p>\n <\/p>\n Pacient naj \u010develj vsak dan skrbno pregleda. Notranjost \u010devlja naj prei\u0161\u010de z roko in odstrani morebitne tujke. Pred obuvanjem naj se \u0161e enkrat prepri\u010da, da v \u010devlju ni ni\u010desar. Tudi nogavica se mora gladko prilegati stopalu (Slak, 2008)<\/p>\n Hipoglikemija<\/strong><\/p>\n Hipoglikemija nastane pri zmanj\u0161anju krvnega sladkorja pod spodnjo normalno mejo, ki zna\u0161a 3,5 mmol\/l. Jatrogena hipoglikemija je pogostej\u0161a pri pacientih, ki se zdravijo z inzulinom. Pri pacientih, ki se zdravijo z oralnimi pripravki sulfoniluree z dolgim delovanjem, se lahko pojavijo dolge hipoglikemije. Klini\u010dno sliko ozna\u010dujejo adrenergi\u010dni in nevroglikopeni\u010dni znaki, ki so navedeni v tabeli.<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n Tabela 1: Klini\u010dna slika hipoglikemije<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Adrenergi\u010dni znaki se pojavijo pri koncentraciji krvnega sladkorja pod 2,8 mmol\/l, klini\u010dno zna\u010dilni znaki, ko se krvni sladkor zmanj\u0161a pod 2,5 mmol\/l, na primer hude motnje zavesti, pa nastopijo pri vrednosti krvnega sladkorja okoli 1 mmol\/l (\u010cokoli\u0107, 2006).<\/p>\n <\/p>\n Zapleti, ki nastopijo med telesno dejavnostjo<\/strong><\/p>\n Med telesno vadbo lahko pride do po\u0161kodb, ob nepravilni obutvi pa se lahko razvije diabeti\u010dno stopalo. Priporo\u010damo kakovostno opremo in redno natan\u010dno pregledovanje nog. Telesna vadba je zelo pomembna za paciente s sladkorno boleznijo. Vedno jo je treba individualno prilagoditi, za kar pa so potrebne izku\u0161nje, ki jih pacient najve\u010dkrat pridobi sam. Dobro je, da se s svojim zdravnikom posvetuje o prilagoditvah odmerkov zdravil za sladkorno bolezen pred za\u010detkom in ob ve\u010djih spremembah telesne vadbe (Zavr\u0161nik, 2006).<\/p>\n <\/p>\n Vpliv telesne dejavnosti na sladkorno bolezen tipa 2<\/strong><\/p>\n Glavna motnja sladkorne bolezni tipa 2 je pove\u010dana odpornost proti inzulinu, na katero zelo ugodno vpliva prav telesna dejavnost. Redna telesna vadba tako pomaga zmanj\u0161evati glikemijo, ugodno vpliva na krvne lipide, arterijsko hipertenzijo in fibrinolizo, je pa tudi v veliko pomo\u010d pri huj\u0161anju ter ima pomembno vlogo v preventivi nastanka sladkorne bolezni tipa 2 in pri prepre\u010devanju kardiovaskularnih bolezni (Vrtovec, 2009).<\/p>\n \u0160tudije so pokazale, da redna telovadba izbolj\u0161a glukozno toleranco in zmanj\u0161a inzulinsko rezistenco (Zavr\u0161nik, 2006).<\/p>\n Redna telesna dejavnost zni\u017ea raven trigliceridov z veliko vsebnostjo lipoproteina zelo nizke gostote (VLDL); ve\u010dina raziskav je potrdila tudi zvi\u0161anje holesterola HDL, vpliva na holesterol LDL pa ne (Vrtovec, 2006).<\/p>\n Znana je povezava med inzulinsko odpornostjo in arterijsko hipertenzijo. Ob redni telesni vadbi se je zni\u017eala arterijska hipertenzija, in sicer najbolj pri hiperinzulinemi\u010dnih pacientih (Vrtovec, 2009).<\/p>\n Veliko pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2 ima okvarjeno fibrinoliti\u010dno delovanje ob zvi\u0161ani ravni zaviralca 1 aktivatorja plazminogena (PAI-1). \u0160tevilne raziskave so potrdile povezanost telesne vadbe z izbolj\u0161anjem fibrinoliti\u010dnega delovanja (Vrtovec, 2006).<\/p>\n Telesno dejavni pacienti izgubijo ve\u010d te\u017ee v primerjavi s tistimi, ki huj\u0161ajo le z redukcijsko dieto. Poleg tega je morda \u0161e pomembnej\u0161e dejstvo, da telesno dejavni debeli ljudje hitreje izgubljajo ma\u0161\u010devje okoli trebu\u0161nih organov (Vrtovec, 2009).<\/p>\n Priporo\u010dena je blaga telesna vadba, na primer hoja, kolesarjenje ali plavanje. Potrebna je redna vadba, na primer vsaj trikrat na teden po pol ure, s predhodnim ogrevanjem (raztezanje mi\u0161ic) in naknadnim ohlajanjem. Telesna dejavnost naj bo zmerna. Na za\u010detku je treba postopoma ve\u010dati napore (Zavr\u0161nik, 2006).<\/p>\n <\/p>\n Na kaj mora biti pacient pri telesni dejavnosti \u0161e posebej pozoren<\/strong><\/p>\n Pred in med telesno dejavnostjo ter po njej naj pacient pije dovolj nesladkane teko\u010dine (vodo ali mineralno vodo).<\/p>\n Naj ne vadi, \u010de ima slabo urejeno sladkorno bolezen. \u010ce se zdravi z inzulinom, naj pred vadbo preveri morebitno vsebnost ketonov v se\u010du in glikemijo. Kadar krvni sladkor presega 14 mmol\/l in ima pacient ketone v se\u010du, naj \u0161portno dejavnost odlo\u017ei, dokler si ne uredi sladkorne bolezni.<\/p>\n \u010ce ima pacient pogosto hipoglikemije ali jih ne \u010duti, naj se sam ne loteva \u0161portnih dejavnosti (Vrtovec, 2009).<\/p>\n Pred na\u010drtovano dalj\u0161o dejavnostjo naj vedno zni\u017ea odmerek inzulina ali tablet.<\/p>\n Pred telesno vadbo naj si ne vbrizga inzulina v del telesa, ki bo med vadbo dejaven (Vrtovec, 1998).<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Upo\u0161teva naj, da bo pri ve\u010dini nekoliko dalj\u0161ih in napornej\u0161ih dejavnosti potreboval dodatni obrok oziroma dodatne ogljikove hidrate. \u010ce se zdravi z inzulinom, naj ima vedno s seboj nekaj sladkorja (v kockah, Vitergin itd.). \u010ce so vrednosti glukoze v krvi pred naporom v normalnih mejah, je priporo\u010dljivo zmanj\u0161ati odmerek hipoglikemi\u010dnega zdravila (Vrtovec, 1998).<\/p>\n <\/p>\n Svetujemo mu dodatne obroke hrane pri ve\u010dini dalj\u0161ih in napornej\u0161ih dejavnosti. Za predvidene dalj\u0161e podvige, kot je hoja v hribe, mora bolnik imeti s seboj\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 30\u201360 g ogljikovih hidratov in okoli 15 g beljakovin za dodatne obroke, ki jih mora pojesti takoj, ko si izmeri koncentracijo sladkorja v krvi, kadar je ta manj\u0161a od 4,4 mmol\/l ali \u010de je na meji vrednosti, ob kateri obi\u010dajno za\u010duti simptome hipoglikemije (Vrtovec, 2009).<\/p>\n Uporablja naj primerno in \u010dim bolj \u00bbzdravo\u00ab opremo (primerne nogavice, obutev). Pred vsako telesno dejavnostjo in po njej naj si pregleda noge, \u010de morda ni dobil odrgnin, \u017euljev in drugih znamenj vnetja (Vrtovec, 1998).<\/p>\n Izogiba naj se vadbi v izjemno vro\u010dih in tudi zelo hladnih dnevih.<\/p>\n Vedno naj ima s seboj diabeti\u010dno izkaznico ali ustrezne podatke o bolezni in kraju, kamor naj ga odpeljejo v nujnem primeru (Vrtovec, 2009).<\/p>\n <\/p>\n Zaklju\u010dek<\/strong><\/p>\n Telesna dejavnost je za paciente s sladkorno boleznijo tipa 2 zelo pomemben del zdravljenja. Ima veliko pozitivnih u\u010dinkov na zdravje. Prav tako pa si pacient z nepravilnim izvajanjem telesne dejavnosti lahko \u0161koduje. Telesna dejavnost zahteva od pacienta veliko znanja \u2013 le na tak na\u010din lahko premaga ovire in tako pripomore k dobremu po\u010dutju.<\/p>\n Martina Omerzo, dipl. m. s.<\/strong><\/p>\n LITERATURA<\/strong><\/p>\n \u010cokoli\u0107 M. Akutni zapleti sladkorne bolezni. In: \u010cokoli\u0107 M, ed. Sladkorna bolezen. Maribor: Splo\u0161na<\/p>\n bolni\u0161nica Maribor \u2013 Klini\u010dni oddelek za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo; 2006:<\/p>\n 31-4.<\/p>\n \u010cokoli\u0107 M. Sladkorna bolezen \u2013 kratek pregled. In: \u010cokoli\u0107 M, ed. Sladkorna bolezen. Maribor: Splo\u0161na<\/p>\n bolni\u0161nica Maribor \u2013 Klini\u010dni oddelek za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo; 2006:<\/p>\n 8-13.<\/p>\n Koselj M. Definicija, diagnoza, klasifikacija in epidemiologija sladkorne bolezni. In: Bohnec M, Klavs<\/p>\n J, Toma\u017ein \u0160porar M, Kra\u0161ovec A, \u017dargaj B, eds. Sladkorna bolezen \u2013 priro\u010dnik. Ljubljana:<\/p>\n samozalo\u017eba; 2006: 42-7.<\/p>\n Koselj M. Sladkorna bolezen, kroni\u010dni zapleti pomen in preventiva. In: Urban\u010di\u010d – Rovan V, Koselj M,<\/p>\n Triller C, eds. Oskrba diabeti\u010dnega stopala \u2013 priro\u010dnik za medicinske sestre in zdravstvene<\/p>\n tehnike, 3. izdaja. Ljubljana: Zdru\u017eenje endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravni\u0161kem<\/p>\n dru\u0161tvu; 2008: 7-24.<\/p>\n Ravnik – Oblak M. Opredelitev, razvrstitev, klini\u010dna slika, diagnostika in epidemiologija sladkorne<\/p>\n bolezni. In: Mrevlje F, ed. Sladkorna bolezen \u2013 priro\u010dnik za zdravnike, 3. izdaja. Ljubljana:<\/p>\n Slovensko osteolo\u0161ko dru\u0161tvo; 2009: 1-7.<\/p>\n Slak M. Nega nog in oskrba ran pri sladkornem bolniku. In: Bohnec M, \u010cerpnjak A, Mrevlje F, eds.<\/p>\n Sladkorna bolezen \u2013 priro\u010dnik za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: Klini\u010dni<\/p>\n center \u2013Klini\u010dni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni; 1998: 134-40.<\/p>\n Slak M. Zdravstveno-vzgojni program o diabeti\u010dni nogi, nega nog in medicinska pedikura. In: Urban\u010di\u010d<\/p>\n – Rovan V, Koselj M, Triller C, eds. Oskrba diabeti\u010dnega stopala \u2013 priro\u010dnik za medicinske<\/p>\n sestre in zdravstvene tehnike, 3. izdaja. Ljubljana: Zdru\u017eenje endokrinologov Slovenije pri<\/p>\n Slovenskem zdravni\u0161kem dru\u0161tvu; 2008: 267-88.<\/p>\n Urban\u010di\u010d – Rovan V. Diabeti\u010dna noga \u2013 definicija, etiopatogeneza in klini\u010dna slika. In: Urban\u010di\u010d – Rovan<\/p>\n V, Koselj M, Triller C, eds. Oskrba diabeti\u010dnega stopala \u2013 priro\u010dnik za medicinske sestre in<\/p>\n zdravstvene tehnike, 3. izdaja. Ljubljana: Zdru\u017eenje endokrinologov Slovenije pri Slovenskem<\/p>\n zdravni\u0161kem dru\u0161tvu; 2008: 25-54.<\/p>\n Vrtovec M. Telesna vadba v zdravljenju sladkorne bolezni. In: Mrevlje F, ed. Sladkorna bolezen \u2013<\/p>\n priro\u010dnik za zdravnike, 3. izdaja. Ljubljana: Slovensko osteolo\u0161ko dru\u0161tvo; 2009: 41-54.<\/p>\n Vrtovec M. Prepre\u010devanje in zdravljenje sladkorne bolezni z redno telesno vadbo. In: Bohnec M,<\/p>\n \u010cerpnjak A, Mrevlje F, eds. Sladkorna bolezen \u2013 priro\u010dnik za medicinske sestre in zdravstvene<\/p>\n tehnike. Ljubljana: Klini\u010dni center \u2013 Klini\u010dni oddelek za endokrinologijo, diabetes in<\/p>\n presnovne bolezni; 1998: 91-9.<\/p>\n Vrtovec M. Telesna vadba v zdravljenju sladkorne bolezni. In: Bohnec M, Klavs J, Toma\u017ein \u0160porar M,<\/p>\n Kra\u0161ovec A, \u017dargaj B, eds. Sladkorna bolezen \u2013 priro\u010dnik. Ljubljana: samozalo\u017eba; 2006: 348-<\/p>\n 57.<\/p>\n Zavr\u0161nik M. Zdravljenje sladkorne bolezni. In: \u010cokoli\u0107 M, ed. Sladkorna bolezen. Maribor: Splo\u0161na<\/p>\n bolni\u0161nica Maribor \u2013 Klini\u010dni oddelek za interno medicino, Oddelek za endokrinologijo; 2006:<\/p>\n 14-30.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Sladkorna bolezen je skupina kroni\u010dnih presnovnih motenj, ki jim je skupna hiperglikemija bodisi zaradi nezadostnega izlo\u010danja inzulina bodisi zaradi njegovega nezadostnega delovanja ali zaradi obojega. Posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, beljakovin in ma\u0161\u010dob. Kroni\u010dna hiperglikemija povzro\u010di okvaro ali odpoved ve\u010d organov, zlasti o\u010di, ledvic, \u017eivcev, srca, mo\u017eganov in \u017eilja (Koselj, 2008). V Sloveniji je […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[51,52],"tags":[1315,1316,1420,1318,740,1418,1419,1417],"class_list":["post-5673","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gibanje-in-sport","category-izobrazevanje","tag-izobrazevanje","tag-preventiva","tag-pri-sladkorni-bolezni","tag-referencna-ambulanta","tag-sladkorna-bolezen","tag-sladkorna-bolezen-tip-2","tag-telesna-dejavnost-pri-sladkorni-bolezni","tag-vpliv-telesne-dejavnosti"],"yoast_head":"\n\n\n
\n Adrenergi\u010dni znaki<\/strong><\/td>\n Nevroglikopeni\u010dni znaki<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n znojenje<\/td>\n kognitivne motnje<\/td>\n<\/tr>\n \n palpitacije, tahikardija<\/td>\n moten vid, izguba barv<\/td>\n<\/tr>\n \n tremor prstov<\/td>\n ob\u010dutek nemo\u010di<\/td>\n<\/tr>\n \n vznemirjenost<\/td>\n lakota<\/td>\n<\/tr>\n \n bledica<\/td>\n parestezije okrog ust<\/td>\n<\/tr>\n \n zvi\u0161anje krvnega tlaka<\/td>\n neobi\u010dajno vedenje<\/td>\n<\/tr>\n \n \u00a0<\/strong><\/td>\n nevrolo\u0161ki izpadi, generalizirani kr\u010di<\/td>\n<\/tr>\n \n \u00a0<\/strong><\/td>\n izguba zavesti<\/td>\n<\/tr>\n \n \u00a0<\/strong><\/td>\n smrt<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n