![\"soncna](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/soncna-ocala-in-uv-indeks.jpg\")
Nosilec vidnih informacij je elektromagnetno valovanje v vidnem spektru svetlobe (valovne dol\u017eine od 380 do 780 nm), ki se od teh predmetov odbija ali jo le-ti oddajajo in skozi opti\u010dni aparat o\u010desa dose\u017ee mre\u017enico. Mre\u017enica je plast v o\u010desnem ozadju, ki je zgrajena iz desetih plasti.<\/p>\n
Te plasti pretvarjajo svetlobne dra\u017eljaje v spremembo membranskega potenciala fotoreceptorjev na mre\u017enici, ki potujejo po \u017eiv\u010dnih vlaknih ganglijskih celic in preko vidnega \u017eivca v mo\u017egane.<\/p>\n
Vidni center v mo\u017eganih je odgovoren za interpretacijo oz. pretvorbo teh elektri\u010dnih impulzov v vidne podobe. Da bi razumeli barve, svetlobne u\u010dinke pa se bomo v nadaljevanju seznanili z osovnimi karakteristikami in zanimivostmi.<\/p>\n
Dnevna svetloba ima glede na polo\u017eaj sonca in spremenljivo vreme razli\u010dno sestavo svetlobnega spektra in smer, ki sega od direktnega son\u010dnega sevanja z razpr\u0161ilno svelobo do difuznega osvetljevanja skozi obla\u010dno nebo. Splo\u0161na javnost je pove\u010dini dobro seznanjena s posledicami ko\u017ee UV-sevanju, saj po raziskavi Transitions (2008) v Zdru\u017eenem Kraljestvu kar 95% ljudi tovrstno sevanje povezuje s ko\u017enimi te\u017eavami, ampak samo 7% jih povezuje UV-sevanje s te\u017eavami z o\u010dmi. V \u010dlanku se bo postopoma soo\u010dalo z ozave\u0161\u010danju o vzrokih in na\u010dinih izpostavljanja ko\u017ee \u00bbnevarnim\u00ab UV \u017earkom in vpliv le teh na \u010dloveka.<\/p>\n
V literaturi je vrsto dokazov in raziskav, ki dokazuje da o\u010dem akutna in kroni\u010dna izpostavljenost UV sevanju \u0161kodi. Taka stanja imenujemo oftalmohelioza, izhaja pa iz gr\u0161kih besed\u00a0 ophthalmos-oko in helios-sonce.\u00a0 Skupaj ozna\u010duje bolezni o\u010di, ki jih povzro\u010da son\u010dna svetloba. U\u010dinki in posledice izpostavljenosti UV \u2013 \u017earkom se z leti kopi\u010dijo, pri \u010demer so \u0161e najbolj ogro\u017eeni otroci. Najmlaj\u0161i so ogro\u017eeni \u0161e posebej zato, ker imajo tanj\u0161o ko\u017eo in slabo razvit melaninski pigment, zaradi \u010desar jih sonce hitreje ope\u010de. Fotostaranje ko\u017ee se imenuje skupek destruktivnih procesov v ko\u017ei, ki vpliva na kakr\u0161nekoli spremembe v katerikoli plasti ko\u017ee.<\/p>\n
Omenili smo, da se son\u010dni \u017earki \u0161irijo kot del elektromagnetnega spektra. So razli\u010dnih frekvenc (valovnih dol\u017ein), kateri se gibljejo med manj kot nanometer pri gama \u017earkih do metrske valovne dol\u017eine pri radijskih valovih. Najkraj\u0161o valovno dol\u017eino imajo Y, nato sledi rentgenski del, nato pa vsi trije UV A, B in C. Temu sledi vidna svetloba, infrarde\u010da svetloba in nazadnje radijski valovi. Ozonska plast zemlje prepre\u010duje, da se bi \u017earki Y, X in UV-C \u017earki prebili do Zemljinega povr\u0161ja. Son\u010dno UV-sevanje vpliva na razli\u010dne ko\u017ene celice v razli\u010dnih globinah, odvisno od njihove valovne dol\u017eine.<\/p>\n
\u010cloveku najnevarnej\u0161i so UVA \u017earki (320-380 nanometrov), saj jih ozonska plast ali oblaki ne absorbirajo, v zraku se ne razpr\u0161ijo prav tako pa se slabo odbijajo od tal ali odbojnih povr\u0161in. Prav tej \u017earki dose\u017eejo srednje plasti ko\u017ee in spro\u017eijo fotostaranje ko\u017ee, ve\u010dinoma zaradi spro\u0161\u010danja prostih radikalov. Ko\u017eni pigment Melanin absorbira ultravijoli\u010dne \u017earke in s tem \u0161\u010diti ko\u017ene celice pred uni\u010denjem, medtem ko UVA \u017earki prodrejo skozi to oviro in na tkivo vplivajo negativno. UV srednje valovne dol\u017eine, tako imenovani B-spekter (280-320 nanometrov) se imenujejo tudi \u017ego\u010di \u017earki, saj so namre\u010d tisti ki na ko\u017ei povzro\u010dajo opekline. Ob dalj\u0161i izpostavljenosti imajo ti UV \u017earki rakotvoren \u2013 karcinogen u\u010dinek na \u010dlovekovo ko\u017eo. Son\u010dno sevanje velja za vzrok najmanj 90% vseh ko\u017enih rakov. \u0160e nekaj najodmevnej\u0161ih vzrokov izpostavljenosti \u0161kodljivim UV \u017earkom so son\u010darica (fotosenzibilizacija \u2013 preob\u010dutljivost na sonce), ko\u017eni rak in opekline. \u00a0Ob\u010dutljivost na ultravijoli\u010dne \u017earke lahko povzro\u010da tudi u\u017eivanje nekaterih zdravil (sulfonamidi, tetraciklini, kontracepcijska sredstva in nekatera druga zdravila v prosti prodaji) in kozmeti\u010dni izdelki (nrp. limetino olje).<\/p>\n
UVB s kratko valovno dol\u017eino na molekularni ravni lahko povzro\u010da defekte temeljnega gradnika \u017eivljenja, to je DNK ali deoksiribonukleinske kisline. Na\u0161 DNK hitro absorbira omenjeno sevanje, pri \u010demer se po navadi spremeni oblika osnovne molekule zaradi prekinitve vodikovih vezi, izgradnje DNK \u2013 proteinskih agregatov in prekinitev niza. Spremembe v sestavi molekule DNK povzro\u010dijo, da encimi, ki tvorijo proteine, ne morejo \u00bbde\u0161ifrirati\u00ab kode DNK v tem delu molekule. Posledica teh sprememb so lahko popa\u010deni proteini ali pa celice umrejo.<\/p>\n
Ni pa vse tako negativno, saj ima tudi vlogo pri proizvajanju vitamina D v ko\u017ei. Pozitivni u\u010dinki UV-\u017earkov so namre\u010d tudi medicinsko dokazani, kot npr. vitamin D (pomemben za rast kosti, deluje proti osteoporozi, stimulira imunski sistem, zvi\u0161uje telesno zmogljivost, zmanj\u0161uje depresijo ter ugodno vpliva na krvno-\u017eilni sistem). S pomo\u010djo UV-svetlobe se zdravijo tudi nekatere ko\u017ene bolezni kot so luskavica, akne ali nevrodermitis.<\/p>\n
Kaj pa ima veze UV-svetloba in na\u0161 vidni sistem \u2013 oko. Obrazlo\u017eeno je bil, da imajo UVA in UVB \u017earki razli\u010den vpliv na biolo\u0161ko tkivo, ki je odvisen ob njihove valovne dol\u017eine. Prav tako kot ko\u017ea, pa se razlikujejo tudi absorpcijske lastnosti in vrednosti o\u010desnega tkiva. Ro\u017eenica in o\u010desna le\u010da sta najpomembnej\u0161a dela, ki absorbirata UV sevanje. \u017darki valovnih dol\u017ein pod 300 nanometri najbolj absorbira ro\u017eenica, le\u010da pa predvsem \u017earke pod dol\u017eino 370 nanometrov.<\/p>\n
Veznica ali belo\u010dnica je tudi ob\u010dutljiva struktura, saj absorbira zapleten niz oksidativnih reakcij in zna\u010dilen potek celi\u010dne smrti. Ostajajo trdni dokazi da obstaja povezava med izpostavljenostjo UV-sevanju in nastankom pterigija, ob\u010dasno imenovana tudi zunanja mrena. Nastane na nazalnem delu veznice, za kar je odgovorno periferno fokusiranje svetlobe. Druga tvorba, ki pa ni tako mo\u010dno povezana z ultravijoli\u010dno svetlobo je pingvekula, ki je pa raz\u0161irjena med ljudmi, ki \u017eivijo v son\u010dnem kot tudi v zasne\u017eenem okolju.<\/p>\n
Oba izrastka pa nastaneta tudi zaradi izpostavljenosti na vetru, suhem okolju in prahu. Ro\u017eenica, ki je sestavljena iz 5 plasti, je isto dovzetna za utravijoli\u010dno svetlobo. Mnoge patolo\u0161ke spremembe v vezi z omenjeno svetlobo so kroni\u010dne, saj se razvijajo vrsto let, le fotokeratitis pa je o\u010diten primer akutnega odziva. To obolenje je znano tudi kot sne\u017ena slepota, za katerega so zna\u010dilni huda bole\u010dina, solzenje, blefarospazem in fotofobija.<\/p>\n
Pri fotokeratitisu pride do po\u0161kodb povr\u0161inskega epitelija. Enourna izpostavljenost UV-sevanju, odbitem od snega, ali 8 urna izpostavljenost odbitem od peska, lahko \u017ee zadostuje za pojav fotokeratitisa. V prej\u0161njih \u010dlankih smo se dotaknili tudi degenerativnim in starostnim spremembam o\u010desne le\u010de. \u0160\u010dasoma le\u010da porumeni in izgubi prosojnost, predvsem zaradi nepovratnih sprememb beljakovin v le\u010di, ki nastajajo zaradi staranja, dednosti ali izpostavljenosti UV-sevanju.<\/p>\n
V Avstraliji, nad katero je ogromna luknja v ozonu, je izpostavljenost ljudi UV-sevanju pove\u010dana saj ni prisotnega naravnega filtra v ozonski plasti. V rde\u010di de\u017eeli tam spodaj (Avstralija) se letno zdravi 160.000 katarakt, stro\u0161ki omenjenih operacij pa presegajo 320.000 Ameri\u0161kih dolarjev. Do leta 2050 kot ka\u017eejo raziskave bo, v primeru 5-20% stanj\u0161anja ozonskega pla\u0161\u010da, od 167.00 do 830.000 ve\u010d primerov sive mrene (Arch Ophthal, 2002). Posledi\u010dno se bodo tudi stro\u0161ki zdravljenja le teh pove\u010dali od 563 milijonov na 2,8 milijarde Ameri\u0161kih dolarjev.\u00a0 Na omenjenem kontinentu in zaradi ogromnih pe\u0161\u010denih povr\u0161in je nastanek sive mrene in z o\u010dmi povezanih te\u017eav ogromno ve\u010d kot v drugih de\u017eelah.<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Verjetno se spra\u0161ujete, kako se lahko za\u0161\u010ditimo pred morebitnimi te\u017eavami. Oko in o\u010di morajo dobiti tudi vir UV-sevanja, saj s tem telo ustvari naravno za\u0161\u010dito. Oblika o\u010desne votline in obrvi zagotavljajo dolo\u010deno anatomsko za\u0161\u010dito, pri mo\u010dni svetlobi pa se izpostavljenost zmanj\u0161a zaradi na\u0161ega me\u017eikanja. Splo\u0161no je znano, da je dalj\u0161a izpostavljenost mo\u010dnemu soncu poleti med 10. In 16 uro odsvetovana, ampak lahko stvar omilimo z no\u0161enjem pokrivala (kapa, klobuk ali ruta), dolgimi obla\u010dili\u00a0 in kvalitetnimi son\u010dnimi o\u010dali z UV-za\u0161\u010dito. Kar pa dosti ljudi ne ve, je to da tudi navadna korekcijska stekla vsebujejo UV za\u0161\u010dito.<\/p>\n
Kar je mogo\u010de \u0161e manj verjetno in splo\u0161no znano, tudi kontaktne le\u010de vsebujejo UV za\u0161\u010dito, a za kvaliteto le te se morate posvetovati z va\u0161im o\u010desnim specialistom. Trenutnu najpopularnej\u0161e in najbolj pogosto kori\u0161\u010dene kontaktne le\u010de so sestavljene iz silikon hidrogela, kar predstavlja 60% vseh kontaktnih le\u010d.<\/p>\n
Silikon hidrogeli z UV za\u0161\u010dito so uvr\u0161\u010deni v 1. In 2. razred, kjer razli\u010dna \u0161tevilka predstavlja razli\u010dno stopnjo za\u0161\u010dite. \u0160tevilni dokazi govorijo v prid kontaktnih le\u010d z UV za\u0161\u010dito za prepre\u010devanje \u0161kodljivih defektov na o\u010deh povezanih z akutno izpostavljenostjo UV-sevanju. Moramo tudi vedeti, da je jakost UV-sevanja odvisna od debeljine ozona, nadmorske vi\u0161ne, lastnostih reflektivne podlage (sneg, morje, pesek,…) in barvi ko\u017ee<\/p>\n
![\"uv](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/07\/uv-lestvica.jpg\")
<\/p>\n
Nekaj dejstev o UV \u2013 sevanju:<\/strong><\/p>\n Nekatere dr\u017eave \u017ee prakticirajo UV indeks, ki je pokazatelj jakosti UV sevanja v dnevu. Lestvica je bila mednarodno priznana leta 1994 s strani svetovne zdravstvene organizacije, ter sugerira re\u0161itve ob razli\u010dno mo\u010dnih sevanjih. Ker je sedaj jeseski \u010das in se nam sonce ne zdi tako mo\u010dno moramo biti \u0161e posebej pazljivi zaradi ble\u0161\u010danja, ki izhaja iz gladkih in svetle\u010dih ploskev kot je npr. sneg.<\/p>\n Matic Vogri\u010d, B.Sc. Opt., O\u010desna Optika Vogri\u010d Idrija<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Nosilec vidnih informacij je elektromagnetno valovanje v vidnem spektru svetlobe (valovne dol\u017eine od 380 do 780 nm), ki se od teh predmetov odbija ali jo le-ti oddajajo in skozi opti\u010dni aparat o\u010desa dose\u017ee mre\u017enico. Mre\u017enica je plast v o\u010desnem ozadju, ki je zgrajena iz desetih plasti. Te plasti pretvarjajo svetlobne dra\u017eljaje v spremembo membranskega potenciala […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52,3],"tags":[1315,203,208,1460,1462,1464,1236,1463,1461],"class_list":["post-6183","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izobrazevanje","category-zivljenje","tag-izobrazevanje","tag-oci","tag-oftalmologija","tag-oko","tag-svetloba","tag-svetlobne-tehnike","tag-uv-indeks","tag-uv-sevanje","tag-vid"],"yoast_head":"\n\n