![\"visok-holesterol\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/visok-holesterol.jpg\")
O krvnih ma\u0161\u010dobah ali holesterolu kro\u017ei ne\u0161teto podatkov, nekateri temeljijo na znanstvenih dognanjih, nekateri pa izvirajo iz ljudskih govoric. Zagotovo pa je res, da je holesterol v \u010dlove\u0161kem telesu nepogre\u0161ljiv. Ko pa so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od najve\u010djih dejavnikov tveganja za pojav sr\u010dno-\u017eilnih zapletov.<\/p>\n
Skrb vzbuja podatek, da ima povi\u0161an holesterol dve tretjini odraslih Slovencev. Nezdrav \u017eivljenjski slog, zvi\u0161an krvni tlak, pove\u010dane vrednosti krvnega sladkorja, \u010dezmerna telesna te\u017ea in debelost ter pove\u010dane vrednosti krvnih ma\u0161\u010dob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za sr\u010dno-\u017eilne bolezni, ki so v Sloveniji \u0161e vedno najpogostej\u0161i vzrok smrti. Samo zaradi teh bolezni (sr\u010dnega infarkta, mo\u017eganske kapi) umre ve\u010d kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka.<\/p>\n
Prepogosto gre za prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko prepre\u010dili, \u010de bi zmanj\u0161ali dejavnike tveganja. Marsikdo se ne zaveda, zakaj je povi\u0161an holesterol nevaren, in ne ve, kaj lahko naredi sam in kako mu lahko pomaga zdravnik. Na sre\u010do lahko veliko naredimo sami z zdravim na\u010dinom \u017eivljenja in zdravljenjem z zdravili, ki pa so u\u010dinkovita le, \u010de jih jemljemo redno.<\/p>\n
Kljub vsem znanim podatkom sr\u010dno-\u017eilnim boleznim ne namenjamo dovolj pozornosti. Zato se spra\u0161ujemo, ali te bolezni poznamo dovolj, ali se res zavedamo njihovih posledic.<\/p>\n
Na novinarski konferenci Dru\u0161tva za zdravje srca in o\u017eilja Slovenije, ki je potekala v ponedeljek, 3. oktobra 2016, so o resnicah in zmotah glede povi\u0161anega holesterola ter o njegovem obvladovanju govorili<\/p>\n
\u00b7 prim. Matija Cevc, dr. med. (Klini\u010dni oddelek za \u017eilne bolezni, UKC Ljubljana),<\/p>\n
\u00b7 prof. dr. Ale\u0161 Blinc, dr. med. (predstojnik Klini\u010dnega oddelka za \u017eilne bolezni, Interna klinika, UKC Ljubljana),<\/p>\n
\u00b7 Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater, in<\/p>\n
\u00b7 Tanja \u017dontar, dipl. m. s.<\/p>\n
\u0160tevilne raziskave dokazujejo, da je treba ciljne vrednosti holesterola ohranjati dolgoro\u010dno, saj je napoved za zdravje slab\u0161a, \u010de smo dejavnikom tveganja izpostavljeni dlje \u010dasa. Dokazano je, da zni\u017eanje holesterola v krvi bistveno upo\u010dasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanj\u0161a nevarnost za nastanek sr\u010dnega infarkta, mo\u017eganske kapi ali preto\u010dnih motenj v arterijah nog.<\/p>\n
Z zni\u017eanjem holesterola LDL za 1 mmol\/l lahko tveganje za sr\u010dno-\u017eilno umrljivost in sr\u010dni infarkt zmanj\u0161amo za 20%. Zato je pomembno, da vsak posameznik sprejme odlo\u010ditev za skrb za svoje zdravje tudi tako, da zaupa svojemu zdravniku in redno jemlje predpisana zdravila. Zdravnik namre\u010d bolnika pozna, spremlja njegovo zdravstveno stanje in natan\u010dno ve, kak\u0161no zdravljenje in katera zdravila so zanj optimalna in zakaj se je odlo\u010dil zanje.<\/p>\n
Prim. Matija Cevc, dr. med.: \u00bbDlje ko traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, ve\u010djo \u0161kodo se naredi na \u017eilnih stenah. To dejstvo je najbolj o\u010ditno pri tistih, ki imajo dru\u017einsko obliko motnje, saj imajo pri tej obliki visoko raven holesterola \u017ee otroci. Taka oblika je tudi najpomembnej\u0161i vzrok za zgodnjo sr\u010dno-\u017eilno bolezen. Zelo pomembno je torej, da take osebe, \u010dim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo.\u00ab<\/p>\n
prof.dr. Ale\u0161 Blinc, dr. med. je poudaril: \u00bbHolesterol ni zgolj \u0161kodljiva, temve\u010d je nujno potrebna sestavina na\u0161ega telesa. Narava je zato vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu. Vsakr\u0161na motnja v tem \u00bbsistemu\u00ab pa se odra\u017ea v pospe\u0161eni aterosklerozi in zve\u010danem tveganju za sr\u010dni infarkt. Premo\u010drtno razmi\u0161ljanje \u201cmanj holesterola v hrani\u201d = \u201cmanj holesterola v krvi\u201d = \u201cmanj infarktov\u201d se je izkazalo za preve\u010d poenostavljeno. Koli\u010dina zau\u017eitega holesterola v prehrani le malo vpliva na raven krvnega LDL-holesterola in posledi\u010dno na sr\u010dno-\u017eilno zdravje.\u00ab<\/p>\n
Ko laboratorijski izvidi poka\u017eejo pove\u010dane vrednosti krvnih ma\u0161\u010dob in zdravnik napi\u0161e recept, se marsikdo vpra\u0161a, zakaj mora jemati zdravila, \u010deprav se dobro po\u010duti. Poleg tega pa se bolnikom zastavlja \u0161e vrsto drugih vpra\u0161anj. V tak\u0161nih trenutkih potrebuje sogovornika, ki mu zaupa in z njim lahko poi\u0161\u010de ustrezne odgovore.<\/p>\n
Predvsem pa je pomembno, da zaupa stroki in se nanjo tudi obrne. Nosilec zdravljenja je zdravnik, ki deluje v timu, katerega zelo pomemben \u010dlan je medicinska sestra, ki v okviru razli\u010dnih ravni zdravstvene dejavnosti aktivno sodeluje v procesu zdravljenja in ima zelo pomembno vlogo na podro\u010dju promocije zdravja in zdravstveno-vzgojnega svetovanja.<\/p>\n
Zato je velikokrat prav ona pomemben sogovornik pri vpra\u0161anjih povezanih s pravilnim in rednim jemanjem predpisanih zdravil, mo\u017enih stranskih u\u010dinkih pri tem, z zdravo prehrano, ustrezno fizi\u010dno aktivnostjo in kako \u010dim bolj kakovostno \u017eiveti z boleznijo. Medicinska sestra prevzema aktivno vlogo pri zdravstveno-vzgojnem svetovanju o nefarmakolo\u0161kih ukrepih kot podpori zdravljenju.<\/p>\n
Tanja \u017dontar, dipl. m. s. dodaja: \u00bbZavedamo se, da je na podro\u010dju sr\u010dno-\u017eilnih obolenj preventiva zelo pomembna in bi z njo lahko prepre\u010dili \u0161tevilne sr\u010dno-\u017eilne bolezni in njihove zaplete. Zato vidimo veliko vlogo v Zdravstveno-vzgojnih centrih, katerih namen je spodbuditi prebivalce, da bi za\u010deli aktivno skrbeti za svoje zdravje. Prav tako so velika pridobitev referen\u010dne ambulante dru\u017einske medicine.<\/p>\n
![\"nizanje-holesterola\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/nizanje-holesterola.jpg\")
<\/p>\n
Zato menimo, da bi bilo nujno dati ve\u010dji pomen svetovanju in spremljanju bolnikov s strani medicinske sestre, ki ima za to tudi potrebno znanje. Zavedati se moramo, da bo le dobro pou\u010den in ozave\u0161\u010den bolnik poznal in razumel cilje zdravljenja, sprejel svojo bolezen in znal z njo \u010dim bolj kakovostno \u017eiveti ter bo pravo\u010dasno poiskal ustrezno pomo\u010d v primeru poslab\u0161anja bolezni.\u00ab<\/p>\n
Ko \u00bbudari te\u017eka diagnoza\u00ab postane \u017eivljenje zelo druga\u010dno. Informacija o kroni\u010dni bolezni bolnika pogosto psihi\u010dno obremeni, lahko se pojavi strah, poslab\u0161a se razpolo\u017eenje. Bolezen od bolnika in njegovih dru\u017einskih \u010dlanov pogosto zahteva veliko spremembo \u017eivljenjskih navad, zaradi \u010desar lahko dobijo ob\u010dutek, da te\u017eav nimajo pod nadzorom, zato do\u017eivljajo nemo\u010d. Razpolo\u017eenje bolnikov se lahko poslab\u0161a tudi zaradi ob\u010dutkov krivde, \u010de niso upo\u0161tevali zdravnikovih navodil ali pa so opustili zdrav na\u010din \u017eivljenja.<\/p>\n
Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater pri tem poudarja: \u00bbMiokardni infarkt je zelo resen zdravstveni zaplet, ki prej aktivnega \u2013 uspe\u0161nega \u010dloveka v trenutku soo\u010di z njegovo ranljivostjo in minljivostjo, ter ga prestra\u0161i.<\/p>\n
Po soo\u010denju s hudo boleznijo se pri pacientu zvrsti cela paleta \u010dustev:<\/strong><\/p>\n \u00b7 Zanikanje in oklevanje ob nastopu infarkta,<\/p>\n \u00b7 anksioznost prve ure in dni po infarktu,<\/p>\n \u00b7 kratko obdobje evforije,<\/p>\n \u00b7 ponoven zagon anksioznosti in lahko \u017ee prvi znaki,<\/p>\n \u00b7 depresije v subakutnem obdobju,<\/p>\n \u00b7 razvoj kroni\u010dnih psihi\u010dnih motenj v kasnej\u0161em obdobju rehabilitacije.<\/p>\n 20-30% pacientov v prvem letu po MI potrebuje psihiatri\u010dno intervenco zaradi razvoja anksiozne ali depresivne motnje.<\/strong><\/p>\n Pomembna je zgodnja prepoznava teh motenj, ko je \u0161e dokaj enostavna zamejitev te\u017eav in prepre\u010devanje huj\u0161ih oblik. Pogosto zadostuje \u017ee odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah, pomembna pa je tudi podpora svojcem,ki je sicer pogosto spregledamo. Ob bolj izra\u017eenih psihi\u010dnih motnjah (razvoj resnej\u0161e depresije ali anksioznosti s pani\u010dnimi napadi), je za dosego psihi\u010dne rehabilitacije, pomembna \u010dimprej\u0161nja psihoterapevtska in\/ali medikamentozna obravnava.\u00ab<\/p>\n prof. dr. Ale\u0161 Blinc, dr. med.<\/p>\n Holesterol seveda ni zgolj \u0161kodljivec, temve\u010d je nujno potrebna sestavina na\u0161ega telesa. Narava je zato vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavaje v telesu \u2014 pridobimo ga lahko iz dveh virov (prehrana od zunaj, biosinteza v telesu), njegovo vsrkavanje v telesu je skrbno uravnano, prav tako tudi njegov prenos po telesu v obliki lipoproteinov majhne gostote (LDL- ali tudi \u201cslabi\u201d holesterol) oziroma povratno \u010di\u0161\u010denje v obliki lipoproteinov velike gostote (HDL- ali tudi \u201cdobri\u201d holesterol).<\/p>\n Vsakr\u0161ne motnje v tem \u201csistemu\u201d pa se odrazijo v pospe\u0161eni aterosklerozi in zve\u010danem tveganju za sr\u010dni infarkt. V naravi je tak primer dedna hiperholesterolemija, pri kateri so koncentracije LDL-holesterola v krvi precej vi\u0161je kot v sicer\u0161nji populaciji in kjer bolniki s hudo (t.im. homozigotno) obliko te bolezni umirajo zaradi infarkta pred 30. letom \u017eivljenja.<\/p>\n Premo\u010drtno razmi\u0161ljanje \u201cmanj holesterola v hrani\u201d = \u201cmanj holesterola v krvi\u201d = \u201cmanj infarktov\u201d se je izkazalo za preve\u010d poenostavljeno. Koli\u010dina zau\u017eitega holesterola v prehrani le malo vpliva na raven krvnega LDL-holesterola in posledi\u010dno na sr\u010dno-\u017eilno zdravje. Jajca, ki v rumenjaku vsebujejo pribli\u017eno 200 mg holesterola, so pri Ameri\u0161ki kardiolo\u0161ki zvezi nedavno \u010drtali s seznama odsvetovanih \u017eivil. Smernice Evropskega kardiolo\u0161kega zdru\u017eenja za prepre\u010devanje bolezni srca in \u017eil, ki jih povzemamo tudi v Sloveniji, so omejevanje holesterola v zau\u017eiti hrani \u2014 z manj medijske odmevnosti, kar je zna\u010dilno za evropsko akademsko suhoparnost \u2014 umaknile \u017ee leta 2012.<\/p>\n Druga\u010de je s trans-ma\u0161\u010dobami, ki dvignejo LDL-holesterol in tudi pojavnost infarkta posredno, preko vplivanja na presnovo holesterola v telesu. Trans-ma\u0161\u010dobe so pove\u010dini umetne, zato jih v raziskavah razmeroma zlahka identificiramo in tudi preu\u010dimo njihov vpliv na zdravje \u2014 nastanejo namre\u010d pri toplotni obdelavi rastlinskih olj in jih najdemo v ocvrti hrani, margarini in industrijsko pripravljenih sla\u0161\u010dicah. Dnevno zau\u017eitje 5 g trans-nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin (pribli\u017eno 2 % dnevnega energijskega vnosa) pove\u010da tveganje za sr\u010dni infarkt za 20 %. V nekaterih regijah in dr\u017eavah je uporaba trans-nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin zato v prehranski industriji zakonsko omejena, na Danskem pa celo prepovedana.<\/p>\n Na populacijski ravni je smiselno priporo\u010diti zdrav prehranski vzorec. Kardiolo\u0161ka zdru\u017eenja (slovensko je to storilo leta 2004) za varovanje sr\u010dno-\u017eilnega zdravja zato priporo\u010dajo Mediteransko dieto kot prototip zdravega prehranskega vzorca, ker vsebuje minimalno trans-nenasi\u010denih ma\u0161\u010dob, zmerno nasi\u010denih ma\u0161\u010dob in veliko polinenasi\u010denih ma\u0161\u010dob.<\/p>\n Z vidika znanstvene metodologije je sicer veliko la\u017eje kot preu\u010devati u\u010dinke prehranskih vzorcev raziskovati u\u010dinek dolo\u010denega zdravila v to\u010dno dolo\u010denem odmerku, ker so izsledki dokaj skladni in dore\u010deni: \u010de z zdravilom zni\u017eamo LDL-holesterol v krvi za 1 mmol\/L, zmanj\u0161amo verjetnost infarkta za 20 %! Marsikdo, tudi v medicinski stroki, to razume kot nekak\u0161no vodo na mlin farmacevtske industrije ter potuho nezdravemu \u017eivljenjskemu slogu, vendar je z medicinskega vidika zdravilo iz skupine statinov, ki dokazano zmanj\u0161a sr\u010dno-\u017eilno umrljivost, ogro\u017eenim posameznikom treba ponuditi.<\/p>\n <\/p>\n Kaj je holesterol?<\/strong><\/p>\n Holesterol je vosku podobna snov. Nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Pri njegovi razgradnji nastajajo v jetrih \u017eol\u010dne kisline, ki se izlo\u010dajo v prebavni trakt in so nujno potrebne, da telo prebavi ma\u0161\u010dobe, ki jih dobi s hrano.<\/p>\n Holesterol je v vodi netopen, zato se po krvi prena\u0161a vezan v spojine, ki jih imenujemo lipoproteini.<\/p>\n <\/p>\n Lo\u010dimo:<\/strong><\/p>\n \u00b7 lipoproteine z majhno gostoto (LDL),<\/p>\n \u00b7 lipoproteine z zelo majhno gostoto (VLDL) in ostanke VLDL,<\/p>\n \u00b7 lipoproteine z veliko gostoto (HDL).<\/p>\n Holesterol LDL<\/strong> imenujemo tudi \u0161kodljivi holesterol, saj se lahko kopi\u010di v \u017eilni steni. Holesterol HDL je koristen, saj iz \u017eilnih sten odstranjuje \u0161kodljivi holesterol. Na\u0161 cilj je, da bi bilo \u0161kodljivega holesterola LDL v krvi \u010dim manj, holesterola HDL pa \u010dim ve\u010d. V krvi so tudi druge ma\u0161\u010dobe, imenovane trigliceridi. \u010ce jih je preve\u010d, so prav tako \u0161kodljivi.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Zakaj je holesterol nevaren<\/strong><\/p>\n Kadar je v telesu preve\u010d holesterola, se odlaga v \u017eilne stene, kjer tvori oblogo ali leho. Zaradi tega procesa, ki ga imenujemo ateroskleroza (poapnenje \u017eil), se postopno in dalj \u010dasa povsem brez opozorilnih znakov po\u010dasi ma\u0161ijo \u017eile. Ko posamezni organi in organski sistemi zaradi oviranega pretoka krvi ne dobijo dovolj hranil za nemoteno delovanje, se pojavijo klini\u010dni znaki. \u010ce obloga ali leha po\u010di, pride njena vsebina v stik s krvjo in nastane krvni strdek. Ta \u017eile \u0161e bolj zo\u017ei ali pa jih celo popolnoma zapre, kar je smrtno nevarno.<\/p>\n Znani so razli\u010dni vzroki za pove\u010dano vsebnost holesterola (ali t. i. hiperholesterolemijo) v krvnem obtoku, glavna pa sta neustrezna prehrana s prevelikim vnosom nasi\u010denih ma\u0161\u010dob in nekatere bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni \u0161\u010ditnice). Najve\u010dkrat so poleg dedne nagnjenosti za pojav hiperholesterolemije pomembne nezdrave \u017eivljenjske navade: mastna in kalori\u010dno preobilna hrana, telesna nedejavnost, kajenje \u2026 Posebno huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. Pri tej lahko zaradi sr\u010dnega infarkta umrejo \u017ee otroci.<\/p>\n Vsebnost holesterola v telesu je skrbno nadzirana. Njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh uravnano tako, da ne pride do kopi\u010denja. Pri dolo\u010denih prirojenih ali pridobljenih okvarah (dislipidemijah) pa pride do motenj v nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike koli\u010dine holesterola. Vrednosti holesterola se fiziolo\u0161ko pove\u010dujejo s staranjem, nanje pa vpliva tudi stres.<\/p>\n Za\u017eelene vrednosti krvnih ma\u0161\u010dob glede na veljavne smernice za obravnavo dislipidemij<\/strong><\/p>\n Pri zdravem odraslem \u010dloveku je priporo\u010dena vrednost skupnega holesterola pod 5 mmol\/l, vrednost holesterola LDL pa pod 3 mmol\/l. Vrednost trigliceridov naj bi bila pod 1,7 mmol\/l, vrednost HDL pa nad 1 mmol\/l pri mo\u0161kih in nad 1,2 mmol\/l pri \u017eenskah.<\/p>\n Zdravljenje je odvisno od ocenjene skupne sr\u010dno-\u017eilne ogro\u017eenosti posameznika.<\/p>\n Pri majhni ali zmerni sr\u010dno-\u017eilni ogro\u017eenosti je priporo\u010dena ciljna vrednost za holesterol LDL pod 3 mmol\/l, pri veliki sr\u010dno-\u017eilni ogro\u017eenosti pa pod 2,5 mmol\/l. Pri zelo veliki sr\u010dno-\u017eilni ogro\u017eenosti je priporo\u010dena ciljna vrednost pod 1,8 mmol\/l, \u010de ta cilj ni dose\u017een, pa se svetuje zni\u017eanje izhodi\u0161\u010dne vrednosti holesterola LDL za polovico.<\/p>\n Pri hiperholesterolemiji seveda ne zdravimo \u0161tevilk, ampak z doseganjem ciljnih vrednosti prepre\u010dujemo tisto, \u010desar se vsi najbolj bojimo \u2013 mo\u017egansko kap, sr\u010dni infarkt ipd.<\/p>\n Prvi ukrepi pri povi\u0161anem holesterolu<\/strong><\/p>\n Zdravljenje temelji na spremembi nezdravih \u017eivljenjskih navad. Telesno nedejavnim se priporo\u010da, da so vsaj 30 minut na dan telesno aktivni, kadilcem se seveda priporo\u010da opustitev kajenja, \u010dezmerno prehranjenim in debelim huj\u0161anje, korenita sprememba prehrane ipd.<\/p>\n Pri \u0161tevilnih pa to ni dovolj, zlasti pri bolj ogro\u017eenih in pri bolnikih, pri katerih je ateroskleroza \u017ee znana (\u010de so \u017ee do\u017eiveli sr\u010dni infarkt, imajo z ultrazvo\u010dno preiskavo dokazane ateroskleroti\u010dne spremembe v \u017eilah ipd.), zato jih je treba takoj za\u010deti zdraviti tudi z zdravili. Temelj zdravljenja ostajajo statini, ki so eno od najbolj pogosto predpisanih zdravil in uspe\u0161no zni\u017eujejo holesterol.<\/p>\n Zdravila za zni\u017eanje holesterola<\/strong><\/p>\n V nekaterih primerih sprememba \u017eivljenjskega sloga ne zado\u0161\u010da. V takih primerih je treba jemati zdravila za zni\u017eanje vrednosti holesterola \u2013 statine.<\/p>\n Kako delujejo statini?<\/strong><\/p>\n Statini zavirajo enega od encimov, ki v \u010dlove\u0161kem telesu pospe\u0161ujejo nastajanje holesterola v jetrih. Hkrati se med zdravljenjem posredno pove\u010duje \u0161tevilo receptorjev za holesterol na jetrnih celicah, kar pomeni, da se ga ve\u010d odstranjuje iz krvnega obtoka. Dokazano je, da imajo statini \u0161e nekatere druge, ugodne (pleiotropne) u\u010dinke.<\/p>\n To pomeni, da niso povezani le z zni\u017eevanjem holesterola, kar je njihovo primarno delovanje, ampak so tako reko\u010d vsi usmerjeni v upo\u010dasnjevanje oziroma zaviranje procesov, povezanih z ateroskleroti\u010dnim procesom v arterijski \u017eilni steni. Med temi je zlasti pomembno, da delujejo protivnetno, izbolj\u0161ujejo pro\u017enost \u017eil, zavirajo trganje ateroskleroti\u010dnih leh, zavirajo strjevanje krvi ipd., saj tako zmanj\u0161ujejo umrljivost zaradi sr\u010dno-\u017eilnih zapletov.<\/p>\n Ti ugodni u\u010dinki so torej zelo pomembni, saj delujejo prav na mehanizme, ki sodelujejo pri nastanku sr\u010dnega infarkta (oz. akutnega sr\u010dno-\u017eilnega dogodka) in ateroskleroze. Najbolj izra\u017eene pleiotropne u\u010dinke imajo statini.<\/p>\n Bolnikom, ki \u017ee imajo sr\u010dno-\u017eilno bolezen (npr. bolnikom po sr\u010dnem infarktu), predpisujejo statine v velikih odmerkih zaradi njihovih ugodnih u\u010dinkov, pa tudi zato, da bi dosegli \u010dim manj\u0161e vrednosti holesterola LDL, kar dokazano zmanj\u0161uje tveganje za ponovni sr\u010dni infarkt.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" O krvnih ma\u0161\u010dobah ali holesterolu kro\u017ei ne\u0161teto podatkov, nekateri temeljijo na znanstvenih dognanjih, nekateri pa izvirajo iz ljudskih govoric. Zagotovo pa je res, da je holesterol v \u010dlove\u0161kem telesu nepogre\u0161ljiv. Ko pa so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od najve\u010djih dejavnikov tveganja za pojav sr\u010dno-\u017eilnih zapletov. Skrb vzbuja podatek, da ima povi\u0161an holesterol […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52,101],"tags":[40,1316,1471,1318,833,1466,1467,1468,1469,1470],"class_list":["post-6297","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izobrazevanje","category-preventiva","tag-holesterol","tag-preventiva","tag-previsok-holesterol","tag-referencna-ambulanta","tag-srcnozilne-bolezni","tag-statini","tag-visok-holesterol","tag-vrednosti-holesterola","tag-zeljene-vrednosti-holesterola","tag-zvisan-holesterol"],"yoast_head":"\n![\"visok-holesterol-previsok-holesterol\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/10\/visok-holesterol-previsok-holesterol.jpg\")
<\/p>\n