![\"buce\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/buce.jpg\")
Bu\u010de spadajo v dru\u017eino Cucurbitaceae (bu\u010devke) in vklju\u010dujejo pribli\u017eno 95 rodov in 965 vrst. Prisotne in raz\u0161irjene so tako v Starem, kot Novem svetu in spadajo med najpomembnej\u0161e dru\u017eine rastlin, ki \u010dloveku zagotavljajo u\u017eitne produkte.<\/p>\n
Bu\u010de gojijo po vsem svetu za razli\u010dne agrikulturne namene. Prve vrste najverjetneje izvirajo iz Azije, danes pa so raz\u0161irjene po ve\u010dini obmo\u010dij zmerne in tople klime. Prav tako so bu\u010de domorodne v Severni in Osrednji Ameriki. Rod bu\u010d (Cucurbita spp.) ima 5 doma\u010dih in 10 divjih vrst, pri tem so najpomembnej\u0161e vrste: Cucurbita moschota, Cucurbita pepo, Cucurbita maxima. Od teh treh vrst, je vrsta C. moschota najbolj toleranta za ostre pogoje okolja, npr. visoke temperature v Egiptu.<\/p>\n
Bu\u010de imajo eno globoko glavno korenino ter ve\u010d plitvih, razvejanih stranskih korenin. Ker ima glavna korenina \u0161ibko \u010drpalno mo\u010d, se bu\u010da ne more oskrbovati s hranili in minerali iz ve\u010djih globin. Steblo je robustno, \u0161\u010detinasto, bode\u010de in votlo, pogosto se vije po tleh. Zna\u010dilne so adventivne korenine in vitice. Oljne bu\u010de imajo ve\u010dinoma kratko steblo (od 2 do 3 metre), krmne pa dalj\u0161e (do 10 m). Listi so veliki, votli in pecljati. Cvetovi so zlato rumeni, z lijakastimi ali zvonasto oblikovanimi ven\u010dnimi listi ter so enospolni in enodomni.<\/p>\n
Na isti rastlini so posebej mo\u0161ki cvetovi (na dolgih pecljih), ki imajo v cvetu pet med seboj zraslih pra\u0161nikov ter lo\u010deno \u017eenske cvetove (na kratkih pecljih) iz katerih se po opra\u0161itvi oblikujejo bu\u010dke in bu\u010de. Dolo\u010dene vrste so dvodomne. Ve\u010dinoma cvetijo od konca junija do avgusta, cvetovi so bogata pa\u0161a za opra\u0161evalce (\u010dmrlje, \u010debele in ose). Plod je tripredalasta jagoda (t.i. bu\u010da), ki je podolgovata, hru\u0161kasta, okrogla ali splo\u0161\u010dena. Zunanja oran\u017enorumena skorja je gladka, mre\u017easta ali rebrasta. Masa bu\u010dke je odvisna od sorte in pridelovalnih razmer, najve\u010dje bu\u010de velikanke lahko tehtajo do 50 kg. V sredini ploda so semena. Bu\u010dnice obdaja osemenje, okoli nje in vse do trde skorje pa je nevlaknatno meso.<\/p>\n
Grenek okus bu\u010devk je posledica prisotnosti kukurbitacina, ki ga povezujejo s koevolucijo hro\u0161\u010da, ki je napadal kumare. Kukurbitacini so toksi\u010dne sekundarne spojine, ki jo najdemo pri \u010dlanih dru\u017eine Cucurbitaceae in pri nekaj drugih dru\u017einah rastlin (npr. Primulaceae, Rubiaceae\u2026). Gre za tetracikli\u010dne terpenoide, ki te rastline varujejo pred herbivori in delujejo kot \u00a0repelenti za mnoge vrste \u017eu\u017eelk. Za tvorbo spojine je v rodovih: Trichosanthes, Cucumis, Cucurbita in Citrullus odgovoren en sam dominanten gen. Diverziteta kukurbitacinov je posledica variabilnosti derivatov na stanskih verigah, ki prispevajo k njihovim razli\u010dnim farmakolo\u0161kim aktivnostim. Dolo\u010dene rastlinske vrste, ki so bogate s kukurbitacini (npr. C. momordica) imajo pomembno mesto v razli\u010dnih sistemih tradicionalne medicine, zaradi kurativnih vplivov pri metabolnih boleznih kot je diabetes. Sam nivo kukurbitacinov se razlikuje med tkivi, odvisno od vrste. Najpogosteje se koncentrirajo v plodovih in koreninah odraslih rastlin, medtem ko jih je v semenih po navadi zelo malo.<\/p>\n
Vsi kukurbitacini vsebujejo osnovni skelet v obliki obro\u010da. Posebnost tega obro\u010da pri vseh kukurbitacinih je prisotnost 5,(6) \u2013 dvojne vezi. Razlika med kukurbitacini in steroidalnim jedrom je v osnovni strukturi kukurbitacinov, ki imajo metilno skupino na mestu C9, namesto na mestu C10. Ve\u010dina kukurbitacinov je tetracikli\u010dnih, nekaj predstavnikov ima dodaten obro\u010d zaradi ciklizacije med mestoma C16 in C24. Kukurbitacini se razlikujejo od ve\u010dine teteracikli\u010dnih triterpenov, saj so netopni in vsebujejo \u0161tevilne keto-, hidroksil- in acetoksi- skupine. Ve\u010dina kukurbitacinov je v\u00a0 naravi pri sobni temperaturi obi\u010dajno prisotnih v kristalni obliki ali pa v obliki iglic, izjema pri tem je kukurbitacin H, ki je v amorfni trdni obliki. Kukurbitacini so topni v kloroformu, benzenu, etil acetatu, metanolu in etanolu, toda netopni v etru. V vodi so samo delno topni.<\/p>\n
![\"zdrave-buce-o-bucah\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/zdrave-buce-o-bucah-1024x410.jpg\")
<\/p>\n
Analoga kukurcitacina, to sta kukurbitacin R in DHCB (23, 24-dihidrokukurbitacin D), naj bi imela protivnetni potencial. Aktivnost se izra\u017ea v inhibiciji tumor nekroznih faktorjev (TNF)-\u03b1 ter drugih mediatorjev vnetja, npr. du\u0161ikooksidne sintaze-2 in ciklooksigenaze-2.\u00a0 Kukurbitacini B, D, E in I inhibirajo encime ciklooksigenaze-2 (COX 2), pri tem pa ne vplivajo na encime COX1. Protivnetni odziv DHCB naj bi deloval preko blokade aktivacije NF-\u03ba B, kar prepre\u010di sprostitev du\u0161ikovega oksida.<\/p>\n
Trenutno je \u0161e zelo malo informacij o vlogi kukurbitacinov na molekularnem nivoju, zato je napredek v razvoju kukurbitacinov kot protirakavih agensov zelo po\u010dasen. V povezavi z rakavimi obolenji, tar\u010de kukurbitacinov vklju\u010dujejo inhibicijo rasti, zaustavitev celi\u010dnega cikla v fazi G2\/M in indukcijo apoptoze v rakavih celicah. Mehanizem, ki zajema antitumorogeni potencial kukurbitacinov vklju\u010duje inhibicijo JAK\/STAT3 signalne poti. Aktivacije slednje je namre\u010d potrebna za proliferacijo in ohranjanje vzdr\u017eljivosti celic. Vloga kukurbitacina I je bila pri \u010dloveku dokazana pri zaviranju fosfotirozina STAT3 v linijah rakavih celic in rakavih plju\u010dnih celicah. \u010ceprav kukurbitacin B, E in I delujejo preko inhibicije aktivacije JAK2 in STAT3, kukurbitacin A in I delujeta preko inhibicije samo JAK2 oz. samo STAT3. Kukurbitacin E inhibira angiogenezo tumorjev z inhibicijo JAK-STAT3 in MAPK (mitogen activated protein kinases) signalne poti. Vlogo poseganja v aktinski citoskelet so povezali s antiproliferacijskimi vplivi kukurbitacina B in E. Antiproliferacijska aktivnost je pri tem korelirala neposredno z motnjo F-aktinskega citoskeleta.\u00a0 Znanstveniki pri\u010dakujejo, da imajo plodovi kumaric protirakave u\u010dinke, saj vsebujejo veliko kukurbitacina C. Kukurbitacin B naj bi imel protirakave u\u010dinke, saj naj bi inhibiral telomeraze\u00a0 preko zmanj\u0161evanja aktivnosti \u010dlove\u0161ke telomeraze reverzne transkriptaze in c-Myc ekspresije v rakavih celicah dojk.<\/p>\n
Kukurbitcin B in E v glikozidi\u010dni obliki naj bi imela inhibitorni vpliv na lipidno oksidacijo produktov kot sta malonaldehid (MDA)in 4-hidroksineonenal (4-HNE). Te ugotovitve podpirajo terapevtsko vlogo kukurbitacinov pri aterosklerozi, ki vklju\u010duje modifikacije lipoproteinov z vklju\u010ditvijo MDA in 4-HNE.<\/p>\n
Obstaja ve\u010d raziskav o vlogi kukurbitacinov, zaradi njihovih citotoksi\u010dnih, hepatoza\u0161\u010ditni\u0161kih, kardiovaskularnih in protidiabeti\u010dnih u\u010dinkov. Kukurbitacin triterpenoidi, ki se nahajajo v plodovih Momordica charantia, naj bi imela protidiabeti\u010dno in protirakavo aktivnost, zato bi lahko v prihodnosti zagotavljala terapevtike za diabetes in debelost. 5\u00b4-adenozin monofosfat-aktivirajo\u010da protein kinazna (AMPK) pot naj bi bila primeren mehanizem za stimulacijo translokacije GLUT4 s triterpenoidi iz M.charantia. To je \u0161e posebno zanimivo v povezavi z diabetesom in debelostjo, saj aktivacija AMPK pove\u010da oksidacijo ma\u0161\u010dobnih kislin. Analog 23, 24-dihidrokukurbitacin F iz Hintonia latiflora naj bi imel pomembne hipoglikemi\u010dne in antihiperglikemi\u010dne u\u010dinke. Mehanizem, ki naj bi bil za to odgovoren je stimulacija spro\u0161\u010danja inzulina in regulacije glikogenskega metabolizma v jetrih.<\/p>\n
Izmenjevalni vzorec razli\u010dnih kukurbitacinov zagotavlja pot do razumevanja in sledenja razliki med toksi\u010dnimi u\u010dinki in kurativno vlogo kukurbitacinov. Kukurbitacine so ozna\u010dili za izredno toksi\u010dne spojine, pri tem obstajajo primeri ve\u010d razli\u010dnih zastrupitev pri ovcah in govedu, ki so se prehranjevalni z grenkimi plodovi iz rodov Cucumis in Cucurbita. Razpon toksi\u010dnosti kukurbitacinov, ki temelji na nekaj in-vivo toksi\u010dnih poro\u010dilih, varira med 2 in 12,5 mg\/kg telesna mase. Prisotnost dvojne vezi na mestu C-23 in acetilne skupine na C-25 naj bi pove\u010dala toksi\u010dnost kukurbitacinov. Najmo\u010dnej\u0161a aktivnost kukurbitacinov je po ugotovitvah blizu njihove toksi\u010dne doze, zato je potencial za njihovo uporabo v smislu biolo\u0161kih agensov majhen.<\/p>\n
![\"Monounsaturated](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/rastlinska-olja-1024x789.jpg\")
<\/p>\n
Rastlinska olja v nasprotju z \u017eivalskimi ma\u0161\u010dobami vsebujejo manj\u0161e koli\u010dine nasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin in velike koli\u010dine mono in polinenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin vklju\u010dno z esencialnimi ma\u0161\u010dobnimi kislinami: linolna kislina (n6, omega 6) in linolenska kislina (n3, omega 3). \u00a0Nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline so kot pomembni prehranski dejavniki znane od leta 1929. Nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline so potrebne za gradnjo zdravih celi\u010dnih membran, za razvoj in delovanje mo\u017eganov ter \u017eiv\u010dnega sistema, poleg tega so vklju\u010dene v proizvodnjo hormonom-podobnim substancam, ki regulirajo telesne funkcije, npr. viskoznost krvi, krvni pritisk ter imunski in vnetni odziv.<\/p>\n
N3 in n6 ma\u0161\u010dobne kisline so nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline, ki jih \u010dlove\u0161ko telo ne more proizvajati, zato jih moramo pridobiti iz prehranskih virov, so pa nujno potrebne, saj iz njih telo proizvede druge potrebne ma\u0161\u010dobne kisline. N3 ma\u0161\u010dobne kisline imajo pozitivne u\u010dinke na zdravje ljudi in jih opisujejo kot koristne ma\u0161\u010dobne kisline. Njihov glavni vir so: ribe in ribja olja ter rastlinski viri, npr. sojina olja, repi\u010dno olje, orehi in lanena semena. Glavni vir n6 so teko\u010da rastlinska olja: sojino olje, koruzno olje in son\u010dni\u010dno olje.<\/p>\n
Koli\u010dina n3 in n6 ma\u0161\u010dobnih kislin je za \u010dlovekovo zdravje najpomembnej\u0161a, zato je pomembno, da pri dietnih priporo\u010dilih upo\u0161tevamo primerne koli\u010dine obeh. Trenutna priporo\u010dila omejujejo vnos ma\u0161\u010dob iz \u017eivalskih virov in priporo\u010dajo vnos primernih rastlinskih olj v manj\u0161ih koli\u010dinah. Kljub temu delo zahteva ravnote\u017eje omega 3 in omega 6 ma\u0161\u010dobnih kislin s priporo\u010dljivim razmerjem 3,5:1.<\/p>\n
Prehranski vnos ma\u0161\u010dob je pomembna determinanta zdravja, \u0161e posebej kardiovaskularnega. Nasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline pove\u010dajo koncentracije plazemskega holesterola in pove\u010dajo tveganje za koronarne sr\u010dne bolezni, medtem ko imajo mono in polinenasi\u010dene nasproten u\u010dinek. Rastlinska olja iz kultiviranih in divjih rastlinskih vrst so v vodi netopna ter so sestavljena iz me\u0161anice trigliceridov ma\u0161\u010dobnih kislin in majhne koli\u010dine drugih spojin, npr. sterolov in tokoferolov, ki so antioksidanti in imajo pomembno vlogo v biolo\u0161kih procesih. Ve\u010dino rastlinskih olj pridobimo iz semen, ki so poleg tega tudi odli\u010den vir proteinov.<\/p>\n
Ravnote\u017eje za dober prehranski status olj je odvisen od sorte. Najbolj\u0161a olja so: olja lanenih semen, oljne repice, soje, olj\u010dnega olja ter olja iz bu\u010dnih semen. Olja srednjih prehranskih vrednosti so: son\u010dni\u010dno, koruzno in ara\u0161idovo olje. Najmanj prehranskih vrednosti pa dosegajo olja iz semen bomba\u017eevca in kokosova olja.<\/p>\n
Rastlinska olja zagotavljajo veliko hranil, ki jih telo potrebuje. Primerna koli\u010dina ma\u0161\u010dob kot del dnevnega vnosa \u017eivil je \u0161e vedno vpra\u0161anje. Olje je nujno potrebno v mnogih oblikah kuhanja, prav tako je nujna dolo\u010dena koli\u010dina ma\u0161\u010dob v prehrani. Prehranska olja omogo\u010dajo sredstva za v olju topne vitamine in nadzor krvnih lipidov. Proteinska vrednost v oljnih semenih varira med 14-32g\/100g, vrednost ogljikovih hidratov pa od 1 do 34g\/100g. Oljna semena so tudi odli\u010den vir energije, saj ma\u0161\u010dobe zagotavljajo 9 kcal ali 37 kJ\/g.<\/p>\n
Cela semena so vir vlaknin, fosforja, \u017eeleza,magnezija, vitamina E in folatov. Prav tako vsebujejo fitoestrogene, ki imajo podobno strukutro kot hormon estrogen estradiol in se lahko ve\u017eejo na estrogenske receptorje. Fitoestrogeni naj bi zagotavljali za\u0161\u010ditni u\u010dinek proti koronarnim sr\u010dnim boleznim, saj naj bi imeli zmanj\u0161evalni u\u010dinek na holesterol\u00a0 krvi.<\/p>\n
Vitamin E prisoten v rastlinskih oljih je antioksidant, ki celice \u0161\u010diti pred prostimi radikali, ki jih lahko po\u0161kodujejo. Rastlinska olja imajo malo nasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin in veliko mono in polinenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin, vklju\u010dno z omega 3 in omega 5 ma\u0161\u010dobnimi kislinami. Polinenasi\u010dene kisline so tiste, ki zagotavljajo vir vitamina E.<\/p>\n
Pomembni vlogi ma\u0161\u010dob in olj v prehrani sta zagotavljanje esencialnih ma\u0161\u010dobnih kislin in prenos \u0161tirih v vodi topnih vitaminov: A, D, E in K. Premajhen vnos ma\u0161\u010dob s ka\u017ee v pomanjkanju teh vitaminov, kar vodi do resnih metabolnih u\u010dinkov,ki jim sledijo manifestacije v obliki no\u010dne slepote, osteoporoze, krvavitev iz ko\u017ee in mukoznih membran, suha ko\u017ea, ekcemi in dovzetnost novorojen\u010dkov do infekcij.<\/p>\n
![\"adek-vitamini\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2016\/11\/adek-vitamini-1024x768.jpg\")
<\/p>\n
Omega 6 in omega 3 ma\u0161\u010dobne kisline so klju\u010dne za \u017eivljenje in dobro zdravje, prav tako so pomembne za zdravo nose\u010dnost in pravilno neonatalno rast in razvoj. Omega 3 ma\u0161\u010dobne kisline so pomembne pri zdravljenju in prepre\u010devanju mnogih bolezni,vklju\u010dno s povi\u0161anim krvnim pritiskom, holesterolom, sr\u010dnimi boleznimi, diabetesom, artritisom, depresijo in nekaterimi oblikami raka. Ob tem je potrebno izpostaviti,da so dolo\u010dene raziskave dokazale tudi, da so visoki vnosi omega 6 in omega 3 ma\u0161\u010dobnih kislin povezani z dolo\u010denimi bolezenskimi stanji, zato je pomembno primerno ravnote\u017eje vnosa ma\u0161\u010dobnih kislin, pri \u010demer so samo esencialne samo omega 6 in omega 3 ma\u0161\u010dobne kisline. Ugotovili so, da so koristi omega 3 ma\u0161\u010dobnih kislin odvisne od razli\u010dnih pogojev bolezni. Raziskave na Aljaski so povezale omega 3 ma\u0161\u010dobne kisline z zmanj\u0161anjem sr\u010dnih bolezni ter drugimi koristnimi u\u010dinki. Nekatere druge raziskave pa so ugotovile, da mononenasi\u010dene omega 3 ma\u0161\u010dobne kisline zmanj\u0161ajo tveganje za nenadno sr\u010dno smrtjo, kot posledico sr\u010dnega napada.\u00a0 Dober dokaz za korist omega-3\u00a0 za zdravje predstavljajo tudi raziskave, kjer so pozitivne u\u010dinke povezali z diabetesom in sr\u010dnimi boleznimi.<\/p>\n
Ena od raziskav je n3 in n6 ma\u0161\u010dobne kisline povezala s pravilnim razvojem embrija, razvojem mo\u017eganov novorojen\u010dka in razvojem mre\u017enice o\u010desa. \u017divalske raziskave, kjer so opice hranili s hrano, ki ni imela dovolj velikih koli\u010din n3, so pokazale, da so imele opice slabo vidno in ostale zaznave, kar je kazalo na nepravilen razvoj mo\u017eganov.<\/p>\n
Bu\u010dna semena imajo veliko ma\u0161\u010dob, pri tem je zanimiva ugotovitev, da so semena bogat vir ne samo ma\u0161\u010dob (teh je od 37,5 do 45,4%), pa\u010d pa so tudi bogat vir proteinov. Bu\u010dna semena so majhna, splo\u0161\u010dena in zelena z belo lupino ali pa so brez nje. Vsebnost hranil v semenih je pri bu\u010dah zelo variabilna in odvisna od vrste ter okoljskih dejavnikov v katerih bu\u010de gojimo.<\/p>\n
Ko so v eni izmed \u0161tudij primerjali tri glavne vrste roda Cucurbita, so ugotovili, da ima C. maxima v primerjavi z ostalima vrstama ve\u010d ogljikovih hidratov, proteinov, ma\u0161\u010dob in vlaknin, medtem ko je bila vsebnost aminokisline arginina in vode v vseh delih rastline ve\u010dja pri vrsti C.pepo. Vse vrste so imele pomembno koli\u010dino antioksidantov (npr. alkaloidi, flavonoidi, glikozidi, steroidi), tokoferolov in karotenoidov.<\/p>\n
Bu\u010dna semena so bogat vir vitaminov, \u0161e posebej B vitaminov ter vitaminov: C,D, E in K. Velike koli\u010dine vitamina E pa omogo\u010dajo nastanek njegovih derivatov tokoferola in tokotrienola, ki sta prav tako v velikih koli\u010dinah prisotna v semenih.\u00a0 Tokoferoli so glavni lipofilni antioksidanti v oljih bu\u010dnih seme. Poleg teh so v semenih tudi ve\u010dje koli\u010dine natrija, kalcija, kalija, \u017eeleza, cinka, magnezija in fosforja.<\/p>\n
Fitosteroli so spojine prisotne v rastlinah, ki imajo kemijsko strukturo podobno holesterolu. Ko so v dieti prisotni v dovolj velikih koli\u010dinah naj bi zmanj\u0161ali nivo holesterola v krci, pove\u010dali imunski odziv in zmanj\u0161ali tveganje za dolo\u010dene oblike raka. Zaradi prisotnosti fitosterolov v bu\u010dnih semenih lahko pri\u010dakujemo, da lahko te spojine skupaj z linolno kislino koristno vplivajo na zdravje zlasti pri z lipidi povezanimi motnjami ko je npr. ateroskleroza.<\/p>\n
V ve\u010d raziskavah so ugotovili, da prigrizek, kjer zau\u017eijemo 32,5 g bu\u010dnih semen zagotavlja 46,1 % dnevnega vnosa magnezija; 28,7 % dnevnega vnosa \u017eeleza; 52,0 % dnevnega vnosa mangana; 24,0 % dnevnega vnosa bakra; 17,1 % dnevnega vnosa cinkain 16, 9 % dnevnega vnosa proteinov.<\/p>\n
S pomo\u010djo poskusov na \u017eivalih so dokazali antioksidantne lastnosti tokoferolov, ki imajo pomemben terapevtski u\u010dinek.<\/p>\n
Klju\u010dne koristi za zdravje, ki jo pripisujejo olju semen bu\u010d so prepre\u010devanje rasti in zmanj\u0161evanje velikosti prostate. Prav tako naj bi olje zaviralo napredovanje hipertenzije ter olaj\u0161alo hiperholesterolemijo ter artritis. Prav tako deluje protidiabeti\u010dno, saj spodbuja hipoglikemi\u010dno aktivnost. Diete z veliko koli\u010dino bu\u010dnih semen so raziskave povezale tudi z ni\u017ejimi nivoji razli\u010dnih oblik raka, npr. raka na dojki, plju\u010dih in \u017eelodcu.<\/p>\n
Rod Cucurbita naj bi imel u\u010dinke anti-depresorja in antioksidanta, rod Luffa ima antibakterijske, antiglivne, antioksidantne in protivnetne u\u010dinke, medtem ko ima rod Lagenaria antiproliferativne, imuno-modulatorne, protirakave in antioksidativne lastnosti.<\/p>\n
Momordica charantia je vrsta, ki jo najpogosteje gojijo v tropih, predvsem v Indiji, na Kitajskem, v Vzhodni Afriki in v Ju\u017eni Ameriki. Tradicionalno jo uporabljajo kot sredstvo proti bruhanju, sredstvo proti napihnjenosti, antihelmintik, odvajalo in pri zdravljenju anemije, malarije, kolere itd. Nezreli plodovi rastline se najpogosteje uporabljajo pri zdravljenju diabetesa, saj naj bi imel plod hipoglikemi\u010dne lastnosti tako pri ljudeh, kot tudi pri \u017eivalih. Vodni ekstrakti iz plodov rastline pove\u010dajo privzem glukoze in sekrecijo adiponektina v ma\u0161\u010dobnih celicah. Zreli plodovi se uporabljajo za hitro celjenje vbodnih ran in za zdravljenje prebavnih te\u017eav. Ekstrakti iz plodov zmanj\u0161ajo nivo trigliceridov v serumu in jetrih mi\u0161i.<\/p>\n
Cucurbita pepo (oljna bu\u010da) je rastlina, ki naj bi izvirala iz Amerike. Plod je lahek za prebavo, pove\u010da apetit, zdravi gobavost in \u010disti kri. Semena zdravijo vnetja prsnega ko\u0161a, hemoptizo, bronhitis in vro\u010dino. Ekstrakti semen modulirajo imunobiokemijske poti benignih hiperplazij prostate.<\/p>\n
Cucurbita andreana je mezofit Ju\u017ene Amerike, za katerega je zna\u010dilna hitra rast in veliko \u0161tevilo plodov. Plodovi naj bi imeli tudi potencialno protirakavo in ciklooksigenazno-2 inhibitorno aktivnost. Iz ekstrakta plodov so izolirali kukurbitacine B, D, E in I, ki naj bi imeli protivnetne in inhibitorne u\u010dinke na rast \u010dlove\u0161kih linij rakavih celic dojk, plju\u010d in debelega \u010drevesa.<\/p>\n
Cucurbita ficifolia (smokvolistna bu\u010da) je gojena rastlina, katere plodove se lahko uporablja na razli\u010dne na\u010dine. Nezrele plodove se uporablja za razli\u010dne jedi v \u010dlovekovi prehrani, medtem ko se zelo zrele plodove uporablja za kristalizacijo bombonov.\u00a0 Rastlina naj bi zdravila rane in se uporablja za zdravljenje hemeroidov, vro\u010dine in diabetesa tipa 2.<\/p>\n
Cucumis sativus (kumara) ima plodove, ki so u\u017eitni in se najpogosteje uporabljajo v solati. Ploovi pomagajo pri zaprtju in prebavnih motnjah. Plodovi se uporabljajo poleti za osve\u017eitev. Semena so toni\u010dna, diureti\u010dna in antihelmintik. V listih so prisotni razli\u010dni flavonski glikozidi, npr. saponarin.<\/p>\n
Sechium edule (\u010dajota) je subtropska rastlina z velikim potencialom za diureti\u010dno aktivnost. Uporablja se pri laj\u0161anju bolezni povezanih z ledvicami, krvnim sistemom in vnetji. Opisan je tudi antihipertenzni u\u010dinek rastline. Ekstrakti imajo veliko antioksidantno aktivnost.<\/p>\n
Ekstrakti Langenaria siceraria (bu\u010da vodnja\u010da) imajo diureti\u010dne lastnosti. U\u010dinki rastline so vezani na zdravljenje bole\u010dine, razjed na \u017eelodcu, vro\u010dine, uporablja pa se tudi pri astmi ter ostalih bronhialnih motnjah. Plod vsebuje kukurbitacine B, D, G, H in 22-deoksi kukurbitacin, ki poskrbijo za grenkost plodov. Dokazali do tudi za\u0161\u010diten u\u010dinek pred sr\u010dnimi infarkti.<\/p>\n
Cucumis melo (melona) je rastlina, katere plod je v celoti uporaben pri kroni\u010dnih ekcemih. Plod je ima toni\u010den, odvajalen in diureti\u010den u\u010dinek, prav tako pove\u010da znojenje. Ekstrakt iz ploda ima veliko superoksid-dismutazno (SOD) aktivnost. Ta je povezana z antioksidantnimi in protivnetnimi lastnostmi ekstrakta.<\/p>\n
Bu\u010de so splo\u0161no raz\u0161irjene po vsem svetu. V svetu so najbolj priljubljene lubenice, sledijo kumare, melone in bu\u010de. Bu\u010devke so iz Srednje Amerike v Evropo pripeljali \u0160panci in sicer v 15.stoletju. Kri\u0161tof Kolumb je odkritje bu\u010de zapisal v svoj dnevnik 3. decembra 1492. Sprva so bu\u010de uporabljali za okras, kasneje pa tudi za prehrano. Tako so postale bu\u010de v 18. stoletju\u00a0 pomembne za prehrano doma\u010dih \u017eivalih, npr. pra\u0161i\u010dev, kasneje pa tudi za prehrano ljudi. Danes se je njihov potencial \u0161e pove\u010dal. \u0160tevilne raziskave so njihove produkte povezale z najrazli\u010dnej\u0161imi u\u010dinki, uporabljajo se v tradicionalni medicini, vse bolj pa pridobivajo pomen tudi med strokovnjaki.<\/p>\n
Koristi uporabe bu\u010dnih semen, mesnega dela bu\u010d in bu\u010dnega olja je veliko. Tako pri mo\u0161kih kot \u017eenskah imajo antihelminti\u010dno, hipotenzivno in hipoglikemi\u010dno aktivnost.\u00a0 Razli\u010dne vrste bu\u010d lahko vplivajo na izbolj\u0161anje kvalitete vida, izbolj\u0161ajo zdravje ko\u017ee, saj imajo velik odstotek vode, okrepijo imunski sistem, uravnavajo simptome diabetesa, pomagajo pri odstranjevanju parazitov in infekcij, zni\u017eajo krvni pritisk ter pozitivno vplivajo na respiratorni sistem. Pri mo\u0161kih je klju\u010den vpliv na uravnavanje simptomov benigne hiperplazije prostate. Pri \u017eenskah pa je zlasti v nose\u010dnosti klju\u010den pozitiven u\u010dinek na rast in razvoj zarodka, prav tako so dokazali pozitiven u\u010dinek v boju proti nastanku raka dojke. Ob vseh pozitivnih u\u010dinkih je potrebno poudariti, da je kot vedno potrebna zmerna in uravnote\u017eena prehrana. To velja zlasti pri ljudeh, ki imajo hipotenzijo, saj s svojim u\u010dinkom prehrana iz bu\u010d \u0161e dodatno vpliva na zmanj\u0161anje krvnega pritiska, kar ima lahko za posameznika negativne posledice.<\/p>\n
Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)<\/p>\n
Literatura:<\/p>\n
1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Christenhusz, M.J.M, Byng, J.W. (2016).The number of known plant species in the worls and its annual increase. Phytotaxa, 261 (3): 201-207.<\/p>\n
2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaushik, U., Aeri, V., Mir, S.R. (2015). Cucurbitacins \u2013 An insight into medical leads from nature. Phcog Rev, Vol 9, p.12-8.<\/p>\n
3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Elhardallou S.B., et.al.(2014). A Review on Omega-3 and Omega-6 Essential Fatty Acids: Uses, Benefits and their Availability in Pumpkins (Cucurbita maxima) Seed and Desert Dates (Balanties aegypttiaca) Seed Kernel Oils. Pakistan Journal of Biological Sciences; 17(12): 1195-1208<\/p>\n
4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sharma D., Rawat I., Goel H.C. (2012). Antioxidant and Prebiotic Potential of Some Cucurbits. Research Journal of Medicinal Plant 6(7): 500-510.<\/p>\n
5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 http:\/\/www.bf.uni-lj.si\/fileadmin\/users\/1\/agronomija\/Katedra\/POZABLJENE_POLJ%C5%A0%C4%8CINE_buce.pdf<\/p>\n
6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 https:\/\/www.organicfacts.net\/health-benefits\/fruit\/squash.html<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Bu\u010de spadajo v dru\u017eino Cucurbitaceae (bu\u010devke) in vklju\u010dujejo pribli\u017eno 95 rodov in 965 vrst. Prisotne in raz\u0161irjene so tako v Starem, kot Novem svetu in spadajo med najpomembnej\u0161e dru\u017eine rastlin, ki \u010dloveku zagotavljajo u\u017eitne produkte. Bu\u010de gojijo po vsem svetu za razli\u010dne agrikulturne namene. Prve vrste najverjetneje izvirajo iz Azije, danes pa so raz\u0161irjene po […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52,101,12],"tags":[1531,926,927,1316,1534,13,1532,1533],"class_list":["post-6467","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izobrazevanje","category-preventiva","category-prehrana","tag-buce","tag-omega3","tag-omega6","tag-preventiva","tag-prostata","tag-zdrava-prehrana","tag-zdrave-buce","tag-zdravje-buc"],"yoast_head":"\n