{"id":6592,"date":"2017-01-15T21:01:24","date_gmt":"2017-01-15T19:01:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/?p=6592"},"modified":"2017-01-15T21:04:01","modified_gmt":"2017-01-15T19:04:01","slug":"virusna-obolenja-in-preventiva-pred-sirjenjem-okuzb","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/virusna-obolenja-in-preventiva-pred-sirjenjem-okuzb.html","title":{"rendered":"Virusna obolenja in preventiva pred \u0161irjenjem oku\u017eb"},"content":{"rendered":"

\"prehladi\"Zima je \u010das, ko velika razlika med hladnimi temperaturami zunaj ter toplimi temperaturami v\u00a0 notranjih prostorih, pove\u010da na\u0161o dovzetnost za razli\u010dna virusna in bakterijska obolenja.<\/p>\n

Med najpogostej\u0161a virusna obolenja sodi prehlad. Prehlad prizadene ljudi vseh starostnih skupin, pri tem so najbolj ranljiva skupina najmlaj\u0161i.\u00a0 V povpre\u010dju se otroci prehladijo od 4 do 8-krat v enem letu. Pri tem je pozitivno dejstvo, da z odra\u0161\u010danjem otroci razvijejo odpornost na vedno ve\u010d virusov povzro\u010diteljev prehladnih obolenj, ki se obi\u010dajno za\u010dnejo s praskanjem in\u00a0 bole\u010dim \u017erelom, bole\u010dinami v mi\u0161icah, glavobolom, zmanj\u0161anim apetitom ter kihanjem. Za obi\u010dajni prehlad zdravila ni, saj prehlad povzro\u010da ve\u010d kot 200 razli\u010dnih virusov prehlada. Zdravljenje je usmerjeno na laj\u0161anje simptomov.<\/p>\n

Dolo\u010deni ljudje skozi celo leto trpijo za sinusitisom (vnetje sinusov\u00a0 nosni votlini), pri \u010demer hladno vreme stanje \u0161e poslab\u0161a. Spro\u0161\u010danje histamina povzro\u010di kr\u010denje vzdol\u017e nosne votlice, kar osebi ote\u017ei dihanje. Sinusitis lahko prav tako povzro\u010di pogosto kihanje, razdra\u017eljivost in blag glavobol. Zastajanje sluzi pa simptome samo \u0161e poslab\u0161a. Obstaja ve\u010d razli\u010dnih medicinskih preparatov, ki zmanj\u0161ajo nabrekanje in nastajanje sluzi, v\u010dasih pa so potrebni tudi antibiotiki.<\/p>\n

Virus gripe (influenze) je prenosljiv RNA virus, ki povzro\u010da sezonska epidemska, v\u010dasih celo pandemska tveganja. Virus se prena\u0161a na 3 na\u010dine: neposredno preko stika, kaplji\u010dno in preko zraka. Virusi lahko na povr\u0161inah ostanejo\u00a0 aktivni tudi do dni, pri sobnih pogojih. Pri tem se lahko virus s povr\u0161in v telo prenese ob stiku rok s povr\u0161ino. Prav tako se lahko virus prenese ob rokovanju zdrave in obolele osebe. Pomembno pri nadzoru virusa\u00a0 \u010dasu sezonskih in pandemskih situacij je stopnja prenosa virusa in u\u010dinkovitost umivanja rok, ki prenos omejuje. Trenutno je glavni na\u010din preventivnega delovanja pred gripo cepljenje, ki pa ne nudi vedno za\u0161\u010ditnih u\u010dinkov v dovolj veliki meri. Dolo\u010deni posamezniki imajo namre\u010d slabo odziven imunski sistem, ki bi tvoril protitelesa, ki bi posameznika pred obolelostjo za\u0161\u010ditili.<\/p>\n

Varno in u\u010dinkovito cepivo je po podatkih WHO prisotno \u017ee ve\u010d kot 60 let.\u00a0 Med zdravimi odraslimi je cepivo najbolj u\u010dinkovito in zagotavlja za\u0161\u010dito pred gripo tudi pri kro\u017eenju virusov, ki se ne ujemajo povsem z virusi cepiva. Med starej\u0161imi je cepivo manj u\u010dinkovito pri prepre\u010devanju bolezni, vendar na drugi strani zmanj\u0161a resnost bolezni in pojavnost zapletov in smrti. Cepljenje je posebej pomembno za ljudi z visokim tveganjem resnih zapletov, ki jih gripa povzro\u010da in pri ljudeh, ki \u017eivijo ali delajo z osebami, ki imajo ve\u010dje tveganje za pojav gripe. WHO tako priporo\u010da cepljenje za: 1) nose\u010dnice v vseh fazah nose\u010dnosti, 2) otroke od 6 meseca do 5 leta starosti, 3) starej\u0161e posameznike (>65 let), 4) posameznike s kroni\u010dnimi medicinskimi stanji in 5) zdravstvene delavce.<\/p>\n

V kitajski raziskavi, kjer so pri bolnikih s potrjeno sezonsko gripo, ugotavljali povezanost tveganja prenosa gripe in umivanjem rok ter ostalimi nezdravimi higienskimi navadami (brskanje po nosu, dotikanje ust in drgnjenje o\u010di) so ugotovili, da je okoljski dejavnik,ki ima najve\u010dji u\u010dinek na pojav gripe pri posamezniku, dostopnost do mila v povezani z rednim umivanjem rok v \u0161olah in na delovnih mestih. Ve\u010dkrat kot je posameznik na dnevni roki umival roke, ve\u010dji je bil za\u0161\u010ditni u\u010dinek. Prav tako se je pokazala za\u0161\u010ditna vloga pri posameznikih, ki so zmanj\u0161ali koli\u010dino dotikanja rok in obraza. U\u010dinkovitost umivanja rok je najbolj pomembna v kratkem obdobju takoj po dotikanju povr\u0161in, kjer je virus prisoten. Tako je redno umivanje rok (in \u010di\u0161\u010denje povr\u0161in) pomembno predvsem v vrtcih, kjer so v \u010dasu sezone gripe, virus na\u0161li na 23% povr\u0161in in v doma\u010dih gospodinjstvih, kjer je bil virus prisoten na kar 50% povr\u0161in.<\/p>\n

Pri preventivi pred oku\u017ebami z virusi in bakterijami, lahko najve\u010d naredimo sami. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ima na svoji spletni strani objavljene nasvete za pravilno umivanje rok. Pomembno je, da svoje roke umivamo redno, umivati jih moramo z milom in vodo ter nato temeljito osu\u0161iti. \u010ce milo in voda trenutno nista dostopna,kot alternativo predlagajo na alkoholu osnovana sredstva za razku\u017eevanje rok. Po nasvetih WHO pravilno umivanje rok zajame toliko \u010dasa, kot \u010de bi dvakrat zapeli pesem \u00bbVse najbolj\u0161e\u00ab.<\/p>\n

Postopek umivanja rok povzet po WHO je tak:<\/p>\n

    \n
  1. zmo\u010di roke z vodo,<\/li>\n
  2. zajemi zadostno koli\u010dino mila, ki bo prekrila vse povr\u0161ine rok,<\/li>\n
  3. s kro\u017enimi gibi drgni dlani od palca do palca,<\/li>\n
  4. desni palec polo\u017ei preko levega mezinca tako da gredo prsti desne roke med prste leve roke in umivaj najprej-nazaj,<\/li>\n
  5. skleni obe roki in s prepletenimi prsti umivaj roki naprej-nazaj,<\/li>\n
  6. drgni prste ene roke ob prste druge roke,<\/li>\n
  7. palec ene roke umij ob rotaciji druge roke (ponovi za obe roki),<\/li>\n
  8. konice prstov ene roke s kro\u017enimi gibi drgni po dlani druge roke (ponovi za obe roki),<\/li>\n
  9. speri z vodo (toplo ali hladno),<\/li>\n
  10. temeljito osu\u0161i z brisa\u010dko,<\/li>\n
  11. z uporabljeno brisa\u010dko zapri pipo.<\/li>\n<\/ol>\n

    \"pravilno<\/p>\n

    Obvezno bi si morali roke umivati po uporabi strani\u0161\u010da, potem, ko smo pripravljali surovo hrano (npr. pi\u0161\u010danca, meso ali zelenjavo), pred prehranjevanjem in po kontaktu z \u017eivalmi, vklju\u010dno z ljubljen\u010dki. Umivanje rok odstrani umazanijo, viruse in bakterije ter prepre\u010di njihovo \u0161irjenje na druge ljudi in objekte, ki lahko povzro\u010dijo bolezni kot so zastrupitve s hrano, diareja in gripa. \u0160e posebej pomembna je higiena rok po obisku bolnika v bolni\u0161nici ali drugih zdravstvenih ustanovah.<\/p>\n

    Za zdravstvene delavce WHO priporo\u010da umivanje rok: 1) preden se delavec dotika bolnika, 2) pred septi\u010dnimi postopki, 3)po izpostavitvi delavca telesnim teko\u010dinam bolnika, 4) po dotikanju bolnika in 5)po dotikanju opreme,kjer bolnik v \u010dasu hospitacije pre\u017eivlja \u010das.<\/p>\n

    Na konferenci WHO leta 1959 so poro\u010dali, da se je pandemska gripa leta 1957 najprej pojavila v enotah vojske, \u0161olah in ostalih skupinah, kjer je bil kontakt med posamezniki znotraj skupine zelo tesen. Prav tako so ugotovili, da je pojavnost gripe ni\u017eja na obrobnih obmo\u010djih, zaradi \u010desar se je pojavil predlog, da izogibanje javnih povr\u0161in z ve\u010djimi masami ljudi, lahko zmanj\u0161a pojavnost epidemske gripe in njenega \u0161irjenja.<\/p>\n

    V \u010dasu dvotedenske stavke u\u010diteljev v Izraelu leta 2000 so zabele\u017eili ve\u010dje zmanj\u0161anje stopnje diagnosticiranih respiratornih infekcij, medicinskih intervencij in drugih parametrov pri otrocih starosti 6 \u2013 12 let. Ko se je stavka kon\u010dala in so se \u0161ole ponovno odprle, je spet sledil porast obolenj. Pojava obolenj odraslih dru\u017einskih \u010dlanov v raziskavi niso omenili. V splo\u0161nem velja, da bi imelo zaprtje \u0161ol manj\u0161o u\u010dinkovitost pri \u0161irjenju gripe med otroci v urbanih naseljih v primerjavi z obrobnimi deli, saj se otroci v urbanih naseljih zlahka sre\u010dajo nekje na drugem delu.<\/p>\n

    Leta 2003 je bila v Hong Kongu epidemija SARS-a, pri tem je pri\u0161lo do o\u010ditnega zmanj\u0161anja infekcij gripe in drugih respiratornih\u00a0 virusnih infekcij. Intervencije javnega zdravstva so vklju\u010devale zaprte \u0161ol, bazenov in drugih javnih prostorov, odpovedi \u0161portnih dogodkov, razku\u017eevanja taksijev, avtobusov in javnih povr\u0161in. Ve\u010dina ljudi je uporabljala obrazne maske in redno umivala roke. V splo\u0161nem je torej prihajalo do manj\u0161ega socialnega dru\u017eenja.<\/p>\n

    V \u010dasu epidemije H1N1 leta 2009, so se pojavljali predlogi zaprtja \u0161ol, kot ene izmed omejitvenih strategij \u0161irjenja epidemijah. Glavni pomisleki pri dejanskem vnosu ideje v realno stanje je bilo vezano na zagotavljanje varstva otrok v \u010dasu, ko bi bili star\u0161i na svojih delovnih mestih. Stro\u0161ki zaprtja \u0161ol bi bili seveda visoki, po nekaterih ocenah celo nekajkrat vi\u0161ji kot stro\u0161ki zdravljenja simptomov gripe, \u010de \u0161ole ne bi bile zaprte. Pri tem je klju\u010dno dejstvo, da bi bilo zaprtje \u0161ol bolj smiselno v primeru, ko cepiva za virus \u0161e ni bilo in je bilo zato \u0161irjenje nekoliko manj obvladljivo. Na koncu je torej odlo\u010ditev o zaprtju \u0161ol v primeru epidemij ali celo pandemij odvisna od stro\u0161kov, ki bi jih posamezna odlo\u010ditev prinesla.<\/p>\n

    U\u010dinkovitosti no\u0161enja obraznih mask pri prepre\u010devanju prenosa virusov ni potrdila nobena kontrolirana raziskava. V \u010dasu pandemske gripe leta 1918 je bila uporaba obraznih mask pogosta in na posameznih obmo\u010djih celo obvezna. Najve\u010dji dvom v dejansko u\u010dinkovitost mask se je pojavil po objavi posameznih primerov bolezni v Kanadi, ko je do prenosa virusa gripe ter pojava bolezni pri\u0161lo tudi ob obvezni uporabi teh mas.<\/p>\n

    Priporo\u010dila za higieno v \u010dasu ve\u010dje pojavnosti gripe so povezana s prekrivanjem ust v \u010dasu, ko ka\u0161ljamo in izogibanju pljuvanju. Virusi gripe lahko ostanejo aktivni na povr\u0161inah in se nato z rokami prenesejo v telo. Ve\u010dina kontroliranih raziskav, vendar ne vse, so potrdile za\u0161\u010ditni u\u010dinki umvanja rok pri zmanj\u0161evanju infekcij zgornjih dihalnih poti. Pri tem je zanimivo dejstvo, da antibakterijski proizvodi za umivanje rok ne zagotavljajo ve\u010dje u\u010dinkovitosti za\u0161\u010dite v primerjavi z navadnim milom in vodo. V \u010dasu pojava SARS-a v Hong Kongu leta 2003 so ugotovili, da ima umivanje rok ve\u010d kot desetkrat na dan in razku\u017eevanje javnih povr\u0161in za\u0161\u010ditni u\u010dinek pri prepre\u010devanju \u0161irjenja oku\u017eb.<\/p>\n

    Eden od simptomov prehlada, gripe in drugih obolenj je tudi kihanje. Pomembno je, da v sklopu preventive pred \u0161irjenjem oku\u017eb ob kihanju (pa tudi ka\u0161ljanju) nos in usta prekrijemo z debelim robcem. Virusi prehlada, gripe in drugih respiratornih oku\u017eb se namre\u010d prena\u0161ajo kaplji\u010dno po zraku. Ko kihnemo ali zaka\u0161ljamo se virusi sprostijo v na\u0161e okolje. V primeru, da nimamo robcev, je najbolj\u0161a mo\u017enost, da prenos oku\u017ebe prepre\u010dimo s kihanjem\/ka\u0161ljanjem v na\u0161o obleko. Najla\u017eje to naredimo, ko imamo oble\u010dene dolge rokave in komolec dvignemo do ust\/nosa in kihnemo vanj. Eno izmed priporo\u010dil je, da nikoli ne kihamo\/ka\u0161ljamo v usta. \u010ceprav se nam zdi, da na ta na\u010din prepre\u010dimo prenos oku\u017ebe, to dejansko ne dr\u017ei. Z rokami se namre\u010d dotikamo razli\u010dnih povr\u0161in in tako prenesemo oku\u017ebo naprej. \u010ce res nimamo ni\u010desar v kar bi lahko kihnili\/zaka\u0161ljali, lahko uporabimo roke, vendar je potrebno takoj za tem temeljito oprati roke z milom in vodo, kot je opisano zgoraj. V primeru bolezni je najbolje, da se v ve\u010dji meri sku\u0161amo izogibati drugim ljudem, saj s tem zmanj\u0161amo mo\u017enost oku\u017ebe drugih.<\/p>\n

    Zimski \u010das predstavlja glavno obdobje obolelosti za razli\u010dnimi oku\u017ebami dihal. Povzro\u010ditelji teh so virusi in bakterije. Prav vsi se moramo zavedati, da lahko v boju proti oku\u017ebami naredimo najve\u010d. Redna higiena in prepre\u010devanje prenosa oku\u017eb so osnova za ohranjanje zdravja in ohranitev dobrega imunskega stanja.<\/p>\n

    Avtorica: <\/em>Mojca Strgar, dipl.\u00a0biol. (UN)<\/p>\n

    Literatura:<\/p>\n