![\"osteoporoza\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/osteoporoza.jpg\")
Izraz osteoporoza pomeni \u00bbporozne kosti\u00ab. Gre za bolezen, ki jo povezujemo s premajhno tvorbo kostnine, prekomerno izgubo kostnine ali kombinacijo obeh, kar vodi v pove\u010dano krhkost in pove\u010dano tveganje za zlome kolkov, vretenc in zapestij.<\/p>\n
Osteoporoza je raz\u0161irjena po celem svetu in velja za bolezen, ki predstavlja resno tveganje za \u0161ir\u0161e javno zdravje. Trenutno ocenjujejo, da je obolelih za osteoporozo preko 200 milijonov ljudi na celotnem planetu. Osteoporozo v ZDA in Evropi naj bi imelo pribli\u017eno 30% vseh \u017eensk, ki so v obdobju menopavze. Ocenjuje se, da bo vsaj 40% teh \u017eensk in 15-30% mo\u0161kih imelo v svojem starej\u0161em obdobju v \u017eivljenju vsaj enega ali ve\u010d zlomov.<\/p>\n
Po podatkih naj bi bilo v Sloveniji obolelih za osteoporozo 27,5% \u017eensk in mo\u0161kih starej\u0161ih od 50. let ter 14,6% starej\u0161ih od 60. let. Nad 65% letom starosti pa naj bi bilo obolelih 40,6% \u017eensk in 16,7% mo\u0161kih. Staranje prebivalstva po svetu naj bi bilo odgovorno za veliko pove\u010danje pojavnosti osteoporoze pri \u017eenskah v menopavzi. \u0160tudije so dokazale, da naj bi prvi zlom pomenil veliko tveganje za pojav novih.<\/p>\n
Pri ljudeh, ki so \u017ee imeli zlom naj bi se tveganje za pojav novega zloma pove\u010dalo za kar 86%. Bolniki, ki so imeli zlom vretenca, imajo 2,3-krat ve\u010dje tveganje za zlom kolka in 1,4-krat ve\u010dje tveganje za zlom distalnih delov podlaktnice (npr. zapestja). Napovedi ka\u017eejo, da se bo do leta 2050 pojavnost zlomov kolkov v svetu pri mo\u0161kih pove\u010dala za 240%, pri \u017eenskah pa za kar 310%. Ocenjeno \u0161tevilo zlomov kolkov se bo pove\u010dalo iz 1,66 milijona zlomov v letu 1990, na 6,26 milijona zlomov v letu 2050.<\/p>\n
Kosti so \u017eivo tkivo. Imajo svoje krvne \u017eile in so sestavljene iz \u017eivih celic, ki rastejo. Prav tako kosti sestavljajo proteini, minerali in vitamini. Rodimo se s pribli\u017eno 300 mehkimi kostmi. V \u010dasu otro\u0161tva in mladostni\u0161tva hrustanec raste in se s\u010dasoma nadomesti s trdo kostjo. Nekatere od teh kosti se kasneje zdru\u017eijo skupaj in tako okostje odrasle osebe sestavlja 206 kosti. Glavne funkcije kosti so: 1) zagotavljajo strukturno podporo telesu, 2) zagotavljajo za\u0161\u010dito vitalnih organov, 3) predstavljajo okolje za kostni mozeg, kjer nastajajo krvne celice in 4) predstavljajo obmo\u010dje zaloge mineralov (npr. kalcija). Kosti sestavljata dva tipa tkiva: 1) trda zunanja plast, ki se imenuje kortikalna kostnina in je gosta, mo\u010dna in trda ter 2) gobasta notranja plast imenovana gobasta kostnina, kjer gre za mre\u017eo t.i. trabekul,pri \u010demer je sama plast la\u017eja in manj gosta od kompaktne kostnine.<\/p>\n
V osnovi kosti sestavljajo 1) kostne celice, ki tvorijo kostnino (osteoblasti in osteocite), 2) resorbcijske celice (osteoklasti), 3) nemineralni matriks,ki ga sestavljajo kolagen in nekolagenski proteini (osteoid) ter 4) anorganske mineralne soli, ki se nalagajo v matriks. Sam osteoid je sestavljen iz kolagena tipa I (pribli\u017eno 94%) in nekolagenskih proteinov.<\/p>\n
Trdnost in togost kost je posledica prisotnosti mineralnih soli v matriksu osteoida, ki predstavlja kristaliziran kompleks kalcija in fosfata (hidroksiapatit). Kalcificirana kost vsebuje 25% organskega matriksa (2-5% tega predstavljajo celice), 5% vode in 70% anorganskih mineralov (hidroksiapatit).<\/p>\n
Tekom evolucije so se kosti razvile tako da so postale lahke in hkrati mo\u010dne, podobno kot ogrodje letala. Dolge kosti so po obliki cevaste in imajo mo\u010dno zunanjo lupino ali kortikalni sloj, ki obdaja mehkej\u0161e gobasto tkivo. Kombinacija obojega naredi kosti mo\u010dne in lahke, hkrati pa dovolj elasti\u010dne, da absorbirajo stres ( intenzivnega gibanja) brez zlomov. V nasprotju z ogrodjem letala je skelet \u017eiv in mora ves \u010das rasti, se obnavljati in odzivati na okolje. Tu ima klju\u010dno vlogo remodeliranje. S staranjem remodeliranje vodi do postopne rekonstrukcije kosti. Resorpcija mineralov v notranjosti kortikalne plasti in votlina kosti vodi do nepovratne izgube kostnine in \u0161irjenje praznih prostor\u010dkov kosti.<\/p>\n
Znotraj kosti se nahaja podporna struktura imenovana gobasto tkivo. Osteoporoza se razvije, ko propade ve\u010dja koli\u010dina gobastega kostnega tkiva , ki se nahaja znotraj kosti in ima vlogo podore kosti. Pri tem na delih propadlega gobastega tkiva ostanejo ve\u010dji prostori. Rezultat propada gobastega tkiva je torej ve\u010dja poroznost kosti. To vpliva na fine strukture kosti, ki postanejo krhke. Kosti pri posameznih ljudeh postanejo tako krhke, da si lahko oseba,ki se spotakne ali zgolj dvigne te\u017ejo vre\u010dko, zlomi vretence hrbtenice.<\/p>\n
Normalno je, da kosti z leti izgubljajo gostoto kostnine, vendar osteoporoza ta proces pospe\u0161i. Stanje predstavlja te\u017eavo zlasti pri starostnikih, pri katerih se zlomljene kosti ne celijo tako hitro kot pri mladih, zaradi \u010desar so lahko posledice zelo resne. V splo\u0161nem je osteoporoza najpogostej\u0161a pri \u017eenskah in se pogosteje pojavi pri ni\u017ejih starostih. Samo staranje \u0161e ne pomeni, da bo \u010dlovek zbolel za osteoporozo, se pa tveganje za njen pojav res pove\u010duje s starostjo. Ljudje starej\u0161i od 70 let imajo pogosteje manj\u0161o gostoto kostnine. Prav tako se s starostjo pove\u010duje tveganje za padec, kar pove\u010da tveganje za zlome.<\/p>\n
Osteoporoze sprva ve\u010dinoma ne zaznamo. V\u010dasih se sicer pri ljudeh pojavijo o\u010ditni znaki, npr. da \u010dlovek pridobi sklju\u010deno dr\u017eo. Ve\u010dinoma pa je prvi znak pri ljudeh, ki poka\u017ee na stanje osteoporoze, zlom kosti, pri \u010demer se oseba pogosto niti ne zaveda kako in zakaj je do zloma sploh pri\u0161lo. V tem primeru govorimo o t.i. \u00bbspontanem zlomu\u00ab. Ko se dele\u017e kostnine zmanj\u0161a, se tveganje za zlom pove\u010da.<\/p>\n
Osteoporoza, ki je \u017ee povzro\u010dila zlom, se imenuje \u00bbvzpostavljena\u00ab osteoporoza. Najpogosteje se zlomijo oz. razpadejo kosti hrbtenice. V\u010dasih to privede do bole\u010din v hrbtenici, ve\u010dina ljudi pa te\u017eav sploh ne opazi. Zlomljena vretenca so eden od razlogov zakaj so starej\u0161i ljudje pogosto sklju\u010deni in imajo na hrbtu \u00bbgrbo\u00ab. Osteoporoza najpogosteje prizadene zapestje, zgornje okon\u010dine in stegnenico.<\/p>\n
Rast v otro\u0161tvu je bila \u017ee dolgo nazaj povezana z lastnostmi kosti in kostnine v odraslosti, manj pa je znanega o prispevku zgodnje rasti \u010dloveka k tveganju za pojav zlomov. Zgodnje faze \u017eivljenja imajo tako pomembno vlogo pri determinaciji zdravja kosti v poznej\u0161ih fazah. Ni\u017ejo porodno te\u017eo in po\u010dasnej\u0161o rast v otro\u0161tvu so \u0161tevilni raziskovalci povezali z ni\u017ejo koli\u010dino mineralov kostnine in \u0161ibkej\u0161o strukturo kosti v poznej\u0161ih letih.<\/p>\n
Zgodnja rast je lahko prav tako povezana z dejavniki tveganja za pojav zlomov kolkov, npr. mi\u0161i\u010dno mo\u010djo in splo\u0161no fizi\u010dno kapaciteto. Ve\u010dina raziskav ni na\u0161la povezav med velikostjo telesa ob rojstvu ter zlomi kasneje v \u017eivljenju. Izjema je ena od \u0161tudij finskih raziskovalcev, kjer so opazovali mo\u0161ke in \u017eenske rojene v letih 1924 \u2013 1933 ter jih spremljali do sedemdesetega leta starosti ter dokazali, da otroci z ni\u017ejo porodno vi\u0161ino ali te\u017eo v \u010dasu \u0161olskih let (7 -15 let) pogosteje do\u017eivijo zlom kolkov od tistih z vi\u0161jo.<\/p>\n
Druga raziskava je dokazala, da ve\u010dje pove\u010danje vi\u0161ine in ni\u017eji indeks telesne mase med 1. in 12. letom starosti pove\u010da tveganje za zlom kolkov kasneje v \u017eivljenju. Hitra rast v obdobju rasti vodi do ve\u010dje velikosti okostja v odrasli dobi, kar se izrazi v bolj robustni kostni strukturi. Po drugi strani pa ve\u010dja vi\u0161ina osebe v odrasli dobi pomeni ve\u010dje tveganje za pojav zloma kolka. To je zlasti pomembno pri osebah mo\u0161kega spola, kjer so ugotovili, da hitra rast med drugim in sedmim letom starosti pove\u010da tveganje za zlom kolka. Pri \u017eenskah tega niso potrdili. Ugotovili so, da ve\u010dja velikost telesa ob rojstvu napoveduje ve\u010djo mineralno gostoto kostnine in bolj robustno kostno strukturo v starej\u0161ih letih, kar v teoriji vodi do ni\u017ejega tveganja za zlom kolka. Pri tem niso upo\u0161tevali drugih dejavnikov, kot so npr. padci, ki niso povezani s porodno te\u017eo. Nizka rast v otro\u0161tvu lahko nakazuje na slabo prehranjenost, ki onemogo\u010di normalen razvoj kosti in pove\u010da lomljivost kosti.<\/p>\n
Gostota kostnine se za\u010dne po gradientu zmanj\u0161evati po dopolnjenem 30. letu tudi, \u010de oseba nima osteoporoze. Okoli 50. leta se proces, \u0161e posebej pri \u017eenskah, bistveno pospe\u0161i. Pred menopavzo namre\u010d \u017eenski spolni hormon estrogen pomaga pri za\u0161\u010diti kosti z upo\u010dasnjevanjem izgube kostnine. Po za\u010detku menopavze pa nivo hormona pade, zato je izguba kostnega tkiva hitrej\u0161a. \u010ce se vzroka za izgubo kostnine ne najde, govorimo o primarni osteoporozi. O sekundarni osteoporozi govorimo, ko kosti postanejo krhke zaradi ne\u010desa drugega, npr. drugega stanja ali dolgotrajne uporabe kortikosteroidov.<\/p>\n
Dejavniki, ki pove\u010dajo tveganje za razvoj osteoporoze pri ljudeh so zelo razli\u010dni. Na nekatere lahko vplivamo, na druge pa ne.<\/p>\n
Najpomembnej\u0161i dejavniki za razvoj osteoporoze so:<\/strong><\/p>\n Dnevne potrebe po kalciju se pri razli\u010dno starih ljudeh razlikujejo.<\/p>\n V tabeli so predstavljene dnevne potrebe po kalciju glede na starost:<\/strong><\/p>\n Kalcij je klju\u010den element,ki vpliva na kostno gostoto in zmanj\u0161uje tveganje za nastanek osteoporoze. V kosti se kalcij vgrajuje le ob prisotnosti vitamina D, zato moramo poleg kalcija vedno vnesti tudi zadostne koli\u010dine vitamina D. To je pomembno zlasti v zimskih mesecih, ko ni dovolj son\u010dnih \u017earkov, da bi se ta tvoril<\/p>\n . S hrano vitamin D pridobimo ve\u010dinoma preko mle\u010dnih izdelkov, jaj\u010dnega rumenjaka, jeter, morskih rib in vitaminskih dodatkov. Zadostne koli\u010dine kalcija pa zau\u017eijemo \u017ee s pestro prehrano. Najve\u010d ga je v mleku(1 dcl polnomastnega mleka vsebuje 120 mg kalcija) in mle\u010dnih pripravkih (najve\u010d v trdih sirih, npr. parmezanu, edamcu, ki vsebujeta do 1000 mg kalcija v 100 g).<\/p>\n Prisoten je tudi v zeleni zelenjavi, kjer pa je hkrati pogosto prisoten tudi zaviralni faktor, oksalat. Tako se v telesu kalcij bolje absorbira iz brokolija, ohrovta, koroma\u010da in pora.<\/p>\n Prav tako so lahko dober vir kalcija mineralne vode ter razli\u010dni prehranski dodatki, npr. \u0161ume\u010de tablete s kalcijem. Ob tem, da je kalcij nujno potrebna sestavina kosti, je prisoten tudi kot mineral v zobeh, vlogo ima tudi pri stabilizaciji celi\u010dnih membran, regulaciji celi\u010dne rasti, vklju\u010den je v signalne poti celic, prenos \u017eiv\u010dnih impulzov, strjevanje krvi in delovanje mi\u0161ic. Prav zaradi \u0161tevilnih funkcij ga moramo v telo vnesti v zadostnih koli\u010dinah,ob tem pa je potrebno izpostaviti tudi, da prevelik vnos kalcija (nad 2,5 g na dan) pove\u010da tveganje za nastanek ledvi\u010dnih kamnov. Posledi\u010dno se pitje tablet s kalcijem ne priporo\u010da bolnikom z ledvi\u010dnimi kamni in tistim, ki so jih v preteklosti \u017ee imeli.<\/p>\n Osteoporoza ve\u010dinoma nima zna\u010dilnih simptomov. S pozitivnimi spremembami \u017eivljenjskega stila in sledenjem primerni strategiji zdravljenja v dogovoru z zdravnikom, lahko zlome kot posledice osteoporoze prepre\u010dimo. Pregled pri zdravniku ob sumu na osteoporozo poteka tako da zdravnik razi\u0161\u010de zgodovine bolezni, ki vklju\u010dujejo predvsem vse informacije o nedavnih zlomih, naslednji korak pa predstavlja merjenje mineralne kostne gostote (MKG) s pomo\u010djo denzitometrije.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Gre za metodo, ki deluje na osnovi rentgenskih \u017earkov. Meritev je hitra, nebole\u010da in natan\u010dna. Z meritvami se oceni nevarnost zloma, oceni se izguba kostne mase v dolo\u010denem \u010dasovnem intervalu, prav tako se s to metodo spremlja u\u010dinek zdravljenja bolezni. Referen\u010dna meritev denzitometrije je osnovana na populaciji zdravih mladih odraslih, glede na odstopanje od referen\u010dne vrednosti se pri bolnikih diagnosticira osteoporoza.<\/p>\n Samo zdravljenje bolezni temelji na prepre\u010devanju zlomov. Ukrepi, ki so del zdravljenja so razli\u010dni, klju\u010den pa je zdrav \u017eivljenjski slog (opustitev kajenja, vzdr\u017eevanje primerne telesne te\u017ee, omejitev vnosa alkoholnih pija\u010d, redna telesna aktivnost, pestra prehrana, ki vklju\u010duje dovolj kalcija in vitamina D ter prepre\u010devanje padcev).<\/p>\n Poleg tega lahko hkrati zdravnik predpi\u0161e zdravljenje z zdravili, ki so iz ve\u010d skupin: postmenzopauzalni hormonski nadomestki, zaviralci razgradnje kosti, pospe\u0161evalci tvorbe novih kosti in zdravila, ki delujejo kombinirano kot zaviralci razgradnje kosti ter pospe\u0161evalci tvorbe novih kosti.<\/p>\n Pojav osteoporoze prepre\u010duje razvoj mo\u010dnih in trdnih kosti pred 30.letom. Po dopolnjenem 30.letu je klju\u010dno, da gostoto kostnine ohranjamo in upo\u010dasnimo njeno zmanj\u0161evanje v zrelih letih. Preventiva pred pojavom osteoporoze torej poteka vse od otro\u0161tva in nato skozi celo \u017eivljenje. Da bi prepre\u010dili pojav osteoporoze je potrebna uravnote\u017eena prehrana, ki je obogatena s kalcijem in vitaminom D, ob tem pa sta za\u017eelena tudi redna telesna dejavnost ter zdrav na\u010din \u017eivljenja brez kajenja in prekomernega pitja alkoholnih pija\u010d.<\/p>\n Literatura:<\/strong><\/p>\n Izraz osteoporoza pomeni \u00bbporozne kosti\u00ab. Gre za bolezen, ki jo povezujemo s premajhno tvorbo kostnine, prekomerno izgubo kostnine ali kombinacijo obeh, kar vodi v pove\u010dano krhkost in pove\u010dano tveganje za zlome kolkov, vretenc in zapestij. Osteoporoza je raz\u0161irjena po celem svetu in velja za bolezen, ki predstavlja resno tveganje za \u0161ir\u0161e javno zdravje. Trenutno ocenjujejo, […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[51,52],"tags":[1589,1585,1584,1587,1588,1586],"class_list":["post-6678","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-gibanje-in-sport","category-izobrazevanje","tag-dejavniki-tveganja-za-osteoporozo","tag-kalcij","tag-osteoporoza","tag-prehrana-osteoporoza","tag-preventiva-osteoporoze","tag-vnos-kalcija"],"yoast_head":"\n\n
\n\n
\n DNEVNE POTREBE<\/strong><\/td>\n (mg na dan)<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n 1-10 let<\/td>\n 800-1200<\/td>\n<\/tr>\n \n 11-24 let<\/td>\n 1200-1500<\/td>\n<\/tr>\n \n 25-50 let<\/td>\n 1000<\/td>\n<\/tr>\n \n Nose\u010dnost, dojenje<\/td>\n 1200-1500<\/td>\n<\/tr>\n \n Nad 50 let \u017eenske<\/td>\n 1500<\/td>\n<\/tr>\n \n 50-64 mo\u0161ki<\/td>\n 1000<\/td>\n<\/tr>\n \n Nad 65 let mo\u0161ki<\/td>\n 1500<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \n