![\"omega3](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/omega3-epa-dha-ala.jpg\")
Omega-3 ma\u0161\u010dobne kisline, kamor spadata tudi EPA (eikozapentanojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina), so polinenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline, ki imajo koristne u\u010dinke za zdravje. Vklju\u010dene so v mnoge dele telesa, vklju\u010dno s celi\u010dnimi membranami in imajo pomembno vlogo pri protivnetnih procesih in viskoznosti celi\u010dnih membran.<\/p>\n
Delimo jih na 3 tipe: 1) ALA (alfa-linolenska kislina) je polinenasi\u010dena omega-3 ma\u0161\u010dobna kislina, ki jo sestavlja 18 ogljikovih atomov, 2)<\/p>\n
DHA je klju\u010dna komponenta celi\u010dnih membran, ki je najpogosteje prisotna v mo\u017eganih in ro\u017eenici in jo sestavlja 22 C-atomov, 3)<\/p>\n
EPA je sestavljena iz 20 C-atomov.<\/p>\n
Tako EPA in DHA sta prekurzorja razli\u010dnih metabolitov, ki imajo koristne u\u010dinke pri prepre\u010devanju in zdravljenju razli\u010dnih bolezni.<\/p>\n
Glavne razlike med EPA, DHA in ALA so v njihovi esencialnosti. ALA je esencialna ma\u0161\u010dobna kislina, saj je telo samo ne more proizvajati. Tako moramo ALA pridobiti iz hrane, ki je obogatena s to ma\u0161\u010dobno kislino, npr. lanena in chia semena, le\u0161niki in soja. ALA se lahko pretvori v EPA ali DHA, vendar je stopnja pretvorbe v telesu izjemno majhna \u2013 najpogosteje se v EPA in DHA pretvori manj kot 1% ALA, skoraj nikoli pa ve\u010d kot 10% ALA.<\/p>\n
Dolgoveri\u017eni EPA in DHA podpirata srce, mo\u017egane in zdravje o\u010di v vseh fazah \u017eivljenja. \u010ce torej \u017eelite dose\u010di zdravstvene prednosti omega-3 ma\u0161\u010dob priporo\u010damo neposreden prehod na vire EPA in DHA, ki jih v naravi najdemo v morskih virih, vklju\u010dno z ma\u0161\u010dobnimi vrstami rib (losos, sardela, sku\u0161a, sled) ter razli\u010dnimi vrstami lupinarjev, DHA pa proizvajajo tudi s fermentacijo morskih alg.<\/p>\n
EPA in DHA sta dolgoveri\u017eni polinenasi\u010deni omega-3 ma\u0161\u010dobni kislini, ki sta nujno potrebni hranili za katere so potrdili, da izbolj\u0161ata kvaliteto \u017eivljenja in zmanj\u0161ata tveganje za prezgodnjo smrt. Gre za ortomolekuli, katerih funkcionalni deli sestavljajo celi\u010dne membrane v katere sta strukturno in funkcionalno integrirane kot del fosfolipidnih molekul. Zadostna prehranska dostopnost DHA in EPA je nujna za normalno delovanje mo\u017eganov. DHA\/EPA sta pomembna skozi celo odraslost, prav tako pa tudi v \u010dasu rasti mo\u017eganov, ki okarakterizira prenatalni in postnatalni razvoj. Prehranski dodatki z DHA in EPA imajo dokazano u\u010dinkovitost za mnoge od znanih vi\u0161jih mentalnih funkcij.<\/p>\n
![\"epa](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/epa-dha.jpg\")
<\/p>\n
\u010clovek lahko EPA in DHA sintetizira iz kratkoveri\u017ene ALA, vendar je u\u010dinkovitost pretvorbe nizka celo pri zdravih posameznikih. Tako olja lanenih semen, ki so glavni vir ALA, ne morejo biti nadomestni prehranski vir DHA\/EPA. Potrebna je hrana bogata z omega-3 ma\u0161\u010dobnimi kislinami ali nadomestki z DHA in EPA. Trenutno znanje o DHA\/EPA in mo\u017eganskih funkcijah ne zagotavlja primernih priporo\u010dil za dnevni vnos obeh.<\/p>\n
\u0160tudije, kjer so preu\u010devali vnos morsko hrano in pojavnost motenj povezanih s \u010dustvi, so pokazale, da bi morale nose\u010dnice v telo vnesti vsaj 650mg EPA in DHA na dan (od tega minimalno 300 mg DHA na dan), da bi prepre\u010dile poporodno depresijo.<\/p>\n
V Severni Ameriki priporo\u010dajo minimalni vnos dveh ribjih menijev tedensko za primarno za\u0161\u010dito pred kardiovaskularnimi obolenji in 1000 mg EPA\/DHA na dan za za\u0161\u010dito pred sr\u010dnim infarktom.\u00a0 Te\u017eava prehranskih priporo\u010dil o prehranjevanju z ribami kot primarnim virom DHA\/EPA predstavlja dejstvo, da so primerne ribe drage in jih je te\u017eko dobiti. Zalog divjih vrst rib, ki niso kontaminirane z \u017eivim srebrom in ostalimi onesna\u017eili je namre\u010d \u010dedalje manj. Dober vir DHA predstavljajo tudi kultivirane mikroalge. Visoke doze ALA pove\u010dajo nivoje EPA v tkivih, nimajo pa istega u\u010dinka na DHA, zato je potrebno DHA v telo vnesti na razli\u010dne na\u010dine. Fizi\u010dni znaki in simptomi pomanjkanja vklju\u010dujejo \u017eejo, pogosto uriniranje, suhe lase in ko\u017eo in pogosto keratinozo.<\/p>\n
DHA je dokazano nujno potrebna za normalen pre- in postnatalni razvoj mo\u017eganov, medtem ko ima EPA ve\u010dji vpliv na vedenje in voljo. Tako EPA kot DHA sta potrebni za nastanek nevroza\u0161\u010ditnih metabolitov. V dvojnoslepih kontroliranih poskusih so kombinacije DHA in EPA pokazale koristi pri motnjah pozornosti in motnjah hiperaktivnosti (AD\/HD), avtizmu, disleksiji in agresiji. Pri motnjah poveznih s \u010dustvi je meta-analiza pokazala koristi pri splo\u0161nih motnjah depresije in pri bipolarnih motnjah, prav tako pa se obetajo\u010di rezultati ka\u017eejo na podro\u010dju shizofrenije in motnjah osebnosti.<\/p>\n
Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bo do l.2030 za posledicami kardiovaskularnih bolezni umrlo skoraj 23,6 milijona ljudi. Ve\u010dina teh bo umrla, zaradi koronarne sr\u010dne bolezni\u00a0 (CHD) in sr\u010dnih zastojev,\u00a0 ki naj bi ostali glavni vzrok smrti. Koronarno sr\u010dno bolezen povzro\u010da nalaganje ma\u0161\u010dobnih depozitov na stene koronarnih arterij. Nova primerjalna meta-analiza je ocenjevala u\u010dinke EPA in DHA na pojav koronarne sr\u010dne bolezni.<\/p>\n
Klju\u010dne ugotovitve meta-analize so:<\/strong> 2) nadomestki EPA in DHA pomembno zmanj\u0161ajo tveganje za CHD za 16% pri ljudeh s povi\u0161animi serumskimi trigliceridi (>150 mg\/dL), ne pa med tistimi, kjer je nivo trigliceridov v mejah normalnih vrednosti. Prav tako ima vi\u0161ja doza (>1000 mg\/d EPA in DHA) med ljudmi, ki imajo povi\u0161ane vrednosti trigliceridov, ve\u010dji u\u010dinek, \u00a0v primerjavi z dozo manj\u0161o od 1000 mg\/d.<\/p>\n 3)nadomestki EPA in DHA pomembno zmanj\u0161ajo tveganje za pojav CHD za 14% med ljudmi z vi\u0161jimi vrednostmi LDL (lipoproteini \u00bbni\u017ejih gostot\u00ab) holesterola (>130 mg\/dL), ne pa pri tistih z vrednostmi LDL holesterola pod 130 mg\/dL.<\/p>\n 4) Nadomesti EPA in DHA zmanj\u0161ajo tveganje za CHD in sicer za 18%.<\/p>\n Rezultati te meta-analize skupaj z ostalimi nedavnimi raziskavami potrjujejo, da lahko dodatni vnos EPA in DHA zmanj\u0161a tveganje za CHD med ljudmi s povi\u0161animi nivoji trigliceridov in LDL-holesterola v krvi, ki sta glavna dejavnika tveganja CHD in vplivata na ve\u010dji del splo\u0161ne globalne odrasle populacije. Gro\u017enje splo\u0161nemu zdravju ljudi, zaradi povi\u0161anih vrednosti trigliceridov in LDL-holesterola, so posledica slabih prehranjevalnih navad in sprememb prehrane predvsem v dr\u017eavah razvitega sveta. Pove\u010dan vnos predelane hrane, ki vklju\u010duje trans ma\u0161\u010dobe (vklju\u010dno z delno hidrogeniranimi olji), nasi\u010dene ma\u0161\u010dobe in visoko fruktozni koruzni sirup, ki jih telo ne more povsem predelati, je glavni vzrok za pove\u010dane nivoje trigliceridov in LDL holesterola, ki prispevajo k sr\u010dnim obolenjem in debelosti.<\/p>\n Ve\u010dina globalne populacije trpi za pomanjkanjem omega-3 ma\u0161\u010dobnih kislin. 83% globalne populacije \u017eivi v dr\u017eavah, kjer je povpre\u010dni vnos EPA in DGA pod priporo\u010dili WHO. Priporo\u010den dnevni odmerek, ki naj bi deloval preventivno pred pojavom sr\u010dno-\u017eilnih obolenj je pribli\u017eno 1g EPA + DHA na dan, se pa priporo\u010dene vrednosti spreminjajo in so razli\u010dne v razli\u010dnih dr\u017eavah. V ZDA ima skoraj 96% populacij nivo EPA in DHA v krvi pod nivoji, ki so potrebni za za\u0161\u010dito kardiovaskularnega sistema. Prednosti za kardiovaskularni sistem dose\u017eemo, \u010de je vnos ve\u010dji od nivojev od splo\u0161nih priporo\u010dil vnosa 250 mg EPA in DHA na dan. Tako nove raziskave podpirajo idejo vnosa 1000 mg EPA+DHA na dan, da bi dosegli cilj optimizacije kardiovaskularnega zdravja. Dietni dodatki in obogatena hrana so najbolj\u0161i na\u010din za dosego teh nivojev.<\/p>\n Ena od zadnjih raziskav je pokazala, da javno zdravje in ekonomske prednosti nadomestkov odtehtajo vse nastale stro\u0161ke.<\/p>\n Tako je npr. ena \u0161tudija pokazala, da bi lahko reden vnos EPA in DHA omega-3 ma\u0161\u010dobnih kislin zmanj\u0161al stro\u0161ke zdravstvene nege v Evropski Uniji (EU). V splo\u0161nem velja, da ima 24% ljudi starej\u0161ih od 55 let v EU tveganje za izreden dogodek, ki vklju\u010duje bolni\u0161ni\u010dno oskrbo kot posledico kardiovaskularnega obolenja. To tveganje bi lahko zmanj\u0161ali za 4,9% s pomo\u010djo dnevnega vnosa 1000 mg EPA+DHA. To pomeni ve\u010d kot 1,5 milijona manj bolni\u0161ni\u010dnih dogodkov zaradi kardiovaskularnih obolenj od danes pa do leta 2020, kar bi omogo\u010dilo (pri)var\u010devanje do 12,9 milijard evrov letno.<\/p>\n Prehrana, ki vsebuje malo EPA in DHA lahko prispeva k razvoju sr\u010dnih obolenj, zato odgovorni priporo\u010dajo vnos EPA in DHA za srce in splo\u0161no zdravje. Ta odkritja novih meta-analiz so spodbuda za nadaljnje raziskave u\u010dinkov EPA in DHA na zdravje srca. Omega-3 ma\u0161\u010dobne kisline so povezali z zmanj\u0161anjem nenadnih smrti zaradi tahikardije in ventrikularne fibrilacije, prav tako pa naj bi ta skupina ma\u0161\u010dobnih kislin zmanj\u0161ala nagnjenost k trombozi ter s tem pomagala pri prepre\u010devanju sr\u010dnega infarkta. Prav tako EPA in DHA na razli\u010dne na\u010dine sodelujeta pri prepre\u010devanju razvoja ateroskleroze. Ugotovili so, da EPA in DHA ne sodelujeta pri zni\u017eevanju plazemskih nivojev holesterola, imata pa u\u010dinek na zmanj\u0161evanje prisotnost trigliceridov in pri dvigu koli\u010din HDL-holesterola (dober holesterol).<\/p>\n Koli\u010dina omega-3<\/strong> ma\u0161\u010dobnih kislin pri nose\u010dnicah dolo\u010da koli\u010dino omega-3 ma\u0161\u010dobnih kislin pri razvijajo\u010dih se zarodkih. Dolgoveri\u017ena DHA je kriti\u010dno pomembna pri podpori rasti in razvoja zarodka. Koli\u010dina DHA v novorojen\u010dku korelira s porodno te\u017eo, dol\u017eino ob rojstvu in obsegom glave.\u00a0 Dolgoveri\u017ene omega-3 kisline so prisotne tudi v materinem mleku, kjer so jih povezali z izbolj\u0161ano ostrino vida in kognitivnimi sposobnostmi novorojen\u010dkov. V ve\u010dini dr\u017eav so omega-3 ma\u0161\u010dobne kisline vklju\u010dene tudi v formulo za novorojen\u010dke. Pri starej\u0161ih ljudeh so nizke nivoje omega-3 ma\u0161\u010dobnih kislin v krvi povezali z motnjami zaznavanja in demenco.<\/p>\n Poleg omega-3 ma\u0161\u010dobnih kislin poznamo tudi druge ma\u0161\u010dobne kisline, omega-6 in omega-9.<\/p>\n Omega-6<\/strong> ma\u0161\u010dobne kisline podobno kot omega-3 spadajo v skupino polinenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin, ki so za \u010dloveka esencialne in jih mora zagotoviti preko hrane, saj jih telo samo ne more proizvajati. V to skupino spadajo: 1)LA (linolenska kislina),ki ima 18 C-atomov ter 2) AA (arahidronska kislina), ki ima 20 C-atomov.<\/p>\n Glavni vir LA predstavljajo: olja soje, koruzno olje, son\u010dni\u010dno olje, ara\u0161idovo olje, olje bomba\u017enih semen in olje ri\u017eevih semenskih ovojnic. Vire AA pa ara\u0161idovo olje, meso in jajca. Prav zaradi \u0161iroke raz\u0161irjenosti omega-6 ma\u0161\u010dobnih kislin, jih je v na\u0161i prehrani pogosto preve\u010d. Kljub priporo\u010dilom, da naj bi bilo razmerje med omega-3 in omega-6 ma\u0161\u010dobnimi kislinami 1:4, je v na\u0161i prehrani razmerje ve\u010dinoma 1:16. \u010ce najdemo ravnovesje med omega-3 in omega-6 ma\u0161\u010dobnimi kislinami, lahko skupaj izbolj\u0161ajo zdravje. Neravnovesje in prese\u017eki omega-6 ma\u0161\u010dobnih kislin, predvsem LA, iz katerih nastanejo eikozanoidi, ki pospe\u0161ijo nastanek vnetij, namre\u010d vodijo v razli\u010dna sr\u010dna in rakava obolenja, astme, artritis in depresije.<\/p>\n hipoholesterolemi\u010dna,<\/p>\n hipolipidemi\u010dna, hipotenzivna in vazokonstrikcijska vloga.<\/td>\n protivnetna in hipotenzivna vloga, <\/p>\n Omega-9<\/strong> ma\u0161\u010dobne kisline so skupina nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin, ki jih najdemo v rastlinskih in \u017eivalskih ma\u0161\u010dobah. Tu je prisotna zgolj ena oblika ma\u0161\u010dobne kisline, gre ta t.i. oleinsko kislino, ki je glavna komponenta repi\u010dnega olja, son\u010dni\u010dnega olja in mandljev. Gre za mononenasi\u010dene ma\u0161\u010dobe, ki jih v nasprotju z omega-3 in omega-6 ma\u0161\u010dobnimi kislinami, lahko telo proizvaja samo, kljub temu pa so najbolj koristne, \u010de jih pridobimo iz hrane. Olja, ki so bogata z omega-9 ma\u0161\u010dobnimi kislinami zmanj\u0161ajo dejavnike tveganja za pojav sr\u010dnih obolenj in diabetesa.<\/p>\n Omega-3 ma\u0161\u010dobne kisline so tipi\u010dno povezane z za\u010detkom proti-vnetnih odzivov, omega-6 pa s promocijo vnetnih odzivov. Neesencialne omega-9 ma\u0161\u010dobne kisline so potrebne sestavine metabolnih poti, ki vplivajo na tveganje bolezni. Vse te ma\u0161\u010dobne kisline delujejo neodvisno, kljub temu so ti sinergisti\u010dni lipidni deli v interakciji z ostalimi biomolekulami znotraj celi\u010dnega \u00bbekosistema\u00ab in imajo tako klju\u010dno vlogo pri ohranjanju homeostaze in splo\u0161nega zdravja.<\/p>\n Raziskave so pokazale, da omega-9<\/strong> ma\u0161\u010dobne kisline pomagajo pri zmanj\u0161evanju tveganja za kardiovaskularna obolenja in sr\u010dni infarkt. Dokazali so, da omega-9 ma\u0161\u010dobne kisline pove\u010dajo HDL-holesterol (\u00bbdober\u00ab holesterol) in zmanj\u0161ajo LDL-holesterol (\u00bbslab\u00ab hoelsterol) ter pomagajo pri odstranjevanju plakov ma\u0161\u010dob, ki se nalagajo na arterijah. Omega-9 son\u010dni\u010dna in repi\u010dna olja so bogata v omega-9 ma\u0161\u010dobnih kislinah ter revna z nasi\u010denimi in trans ma\u0161\u010dobami.<\/p>\n Zdrava kuhinja pri vsakem doma naj za navdih uporablja ideje mediteranske prehrane.<\/p>\n Mediteranska kuhinja<\/strong> je osnovana na \u017eivljenjskem stilu ljudi, ki \u017eivijo okoli Mediteranskega morja, vklju\u010dno s \u0160panijo, Francijo, Gr\u010dijo in Severno Afriko.<\/p>\n Prehranske navade teh ljudi vklju\u010dujejo velike koli\u010dine sadja in zelenjave, zdrave ma\u0161\u010dobe (npr. olj\u010dno olje in avokado), razli\u010dne ore\u0161\u010dke (mandlje, orehe\u2026) in ogromne koli\u010dine rib, ki so bogate z omega-3 ma\u0161\u010dobnimi kislinami ter vitaminoma C in E. Raziskave so potrdile, da lahko te prehranjevalne navade prepre\u010dijo drug pojav sr\u010dnega infarkta in zmanj\u0161ajo splo\u0161no tveganje za smrt kot posledico sr\u010dne bolezni. Prav tako so pri teh ljudeh potrdili manj\u0161e tveganje za pojav rakavih obolenj \u2013 kaj to\u010dno rakavo obolenje prepre\u010di ni potrjeno, glavni kandidat je hrana bogata z vlakninami in antioksidanti.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Omega-3<\/strong> ma\u0161\u010dobne kisline so znanstveniki povezali z zdravim staranjem skozi \u017eivljenje. Nedavno so omega-3 ma\u0161\u010dobni kislini, EPA in DHA, iz rib povezali z razvojem zarodka, funkcijami kardiovaskularnega sistema in Alzheimerjevo boleznijo. Ker pa na\u0161e telo samo u\u010dinkovito ne proizvaja dolo\u010denih omega-3 ma\u0161\u010dobnih kislin, je potrebno zadostne koli\u010dine teh ma\u0161\u010dobnih kislin pridobiti iz rib in ribjih olj. Raziskave so pokazale, da sta EPA in DHA\u00a0 pomembni za normalen razvoj zarodka, vklju\u010dno z nevronsko in imunsko funkcijo. EPA in DHA lahko vplivata na mnoge kardiovaskularne funkcije, vklju\u010dno z vnetji, perifernimi arterijskimi boleznimi, glavnimi koronarnimi dogodki in antikoagulacijo.<\/p>\n Prav tako se obetajo\u010di rezultati ka\u017eejo tudi na podro\u010dju povezave EPA in DHA pri nadzorovanju telesne mase, kognitivnih funkcijah in pri bolnikih z blago Alzheimerjevo boleznijo. Pomembno za ohranjanje splo\u0161nega zdravja je ohranjanje pravega razmerja med omega-3, omega-6 in omega-9 ma\u0161\u010dobnimi kislinami, le pravo ravnovesje, kjer zagotovimo potrebe po vseh ma\u0161\u010dobnih kislinah, namre\u010d omogo\u010da ohranjanje zdravja.<\/p>\n Literatura:<\/strong><\/p>\n Johnson M, Bradford C (2014) Omega-3, Omega-6 and Omega-9 Fatty Acids: Implications for Cardiovascular and Other Diseases. J Glycomics Lipidomics 4: 123. doi:10.4172\/2153-0637.100012<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Omega-3 ma\u0161\u010dobne kisline, kamor spadata tudi EPA (eikozapentanojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina), so polinenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline, ki imajo koristne u\u010dinke za zdravje. Vklju\u010dene so v mnoge dele telesa, vklju\u010dno s celi\u010dnimi membranami in imajo pomembno vlogo pri protivnetnih procesih in viskoznosti celi\u010dnih membran. Delimo jih na 3 tipe: 1) ALA (alfa-linolenska kislina) je polinenasi\u010dena […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52,12],"tags":[930,1591,1592,926,927,1590,1318,13,866],"class_list":["post-6704","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izobrazevanje","category-prehrana","tag-mascobe","tag-nenasicene-mascobe","tag-nenasicene-mascobne-kisline","tag-omega3","tag-omega6","tag-omega9","tag-referencna-ambulanta","tag-zdrava-prehrana","tag-zdrave-mascobe"],"yoast_head":"\n
\n1) nadomestki EPA in DHA privedejo do statisti\u010dno nepomembnega 6% zmanj\u0161anja pojava CHD,<\/p>\n\n\n
\n Ma\u0161\u010dobna kislina<\/strong><\/td>\n Struktura<\/strong><\/td>\n Prehranski vir<\/strong><\/td>\n Funkcija\/mehanizem<\/strong><\/td>\n Posledica <\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n OMEGA-3<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n ALA <\/strong><\/td>\n C18:3n3<\/td>\n Rastlinska olja
\nlaneno olje, olje kivija, chia semena, repi\u010dno olje, soja, orehi<\/td>\nProtivnetna,<\/p>\n Zmanj\u0161anje oksidativnega stresa, okdisacije, vnetij in zbiranja trombocitov.<\/td>\n<\/tr>\n \n EPA <\/strong><\/td>\n C20:5n3<\/td>\n Ribje olje, ribe, \u010dlove\u0161ko mleko, dolo\u010dene morske alge<\/td>\n Antioksidant,<\/p>\n
\npove\u010da ob\u010dutljivost na inzulin.<\/td>\nZmanj\u0161anje oksidativnega stresa, oksidacije in vnetij.<\/td>\n<\/tr>\n \n DHA <\/strong><\/td>\n C22:6n3<\/td>\n Ribe hladnih morij, metaboli\u010dna sinteza iz EPA<\/td>\n Protivnetna in hipolipidemi\u010dna vloga.<\/td>\n Upo\u010dasnjeno zmanj\u0161evanje mentalnih sposobnosti pri Alzheimerjevih bolnikih, bolj\u0161e zaznavanje, bolj\u0161a ostrina vida in zmanj\u0161ana rast rakavih celic debelega \u010drevesa.<\/td>\n<\/tr>\n \n OMEGA-6<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n LA <\/strong><\/td>\n C18:3n6<\/td>\n Koruza, ara\u0161idi, soja, semena bomba\u017ea, druga rastlinska olja<\/td>\n Pove\u010da ekspresijo vaskularnih adhezijskih molekul 1 in pove\u010da oksidacijo.<\/td>\n Pove\u010dano vnetje.<\/td>\n<\/tr>\n \n AA <\/strong><\/td>\n C20:4n6<\/td>\n Meso, jajca, mleko in mle\u010dni izdelki<\/td>\n Pove\u010da agregacijo trombocitov, vazokonstrikcijo in sintezo eikozanoidov.<\/td>\n Pove\u010dano vnetje, pove\u010dana koli\u010dina po\u0161kodb vaskularnega sistema, pove\u010dan oksidativni stres.<\/td>\n<\/tr>\n \n OMEGA-9<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n Oleinska kislina <\/strong><\/td>\n C18:1n9<\/td>\n Olj\u010dno olje, olje makadamije<\/td>\n Hipolipidemi\u010dna in hipotenzivna vloga, zmanj\u0161a aterogenost.<\/td>\n Zmanj\u0161ana koli\u010dina LDL-holesterola, zmanj\u0161ana oksidacija LDL-holesterola, vazoza\u0161\u010ditni\u0161ka funkcija in izbolj\u0161an lipidni profil.<\/td>\n<\/tr>\n \n Nervonska kislina <\/strong><\/td>\n C24:1n9<\/td>\n Losos, rumeno gor\u010di\u010dno seme, laneno seme<\/td>\n Biosinteza mielina \u017eiv\u010dnih celic.<\/td>\n Zmanj\u0161ana tveganje za CHD kot posledico debelosti.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n ![\"omega](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/02\/omega-9.jpg\")
<\/p>\n\n