![\"visok](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/03\/visok-krvni-tlak.jpg\")
Kri se po telesu prena\u0161a po krvnih \u017eilah. \u010crpanje srca ohranja nenehno premikanje krvi po \u017eilah. Krvni pritisk (tlak) je sila krvi na stene arterij, ki nastane ob stisku srca.<\/p>\nKri se po telesu prena\u0161a po krvnih \u017eilah. \u010crpanje srca ohranja nenehno premikanje krvi po \u017eilah. Krvni pritisk (tlak) je sila krvi na stene arterij, ki nastane ob stisku srca.<\/p>\n
Dolo\u010den tlak je nujno potreben za ohranjanje pretoka krvi, problem pa nastane, ko se zaradi razli\u010dnih ovir(npr. nalaganja holesterola) na stenah arterij, pove\u010da upornost, posledica \u010desar je povi\u0161anje krvnega pritiska.<\/p>\n
Kri, ki se po arterijah pretaka s povi\u0161anim tlakom, lahko povzro\u010di po\u0161kodbe sten le-teh. Visok krvni pritisk ali hipertenzija je lahko nevarno stanje, \u010de ga ne zdravimo in spada med najpogostej\u0161e motnje, ki vplivajo na srce in krvne \u017eile. Prav tako je hipertenzija znak, da so kri in krvne \u017eile preobremenjene.<\/p>\n
Krvni pritisk je najvi\u0161ji tik za srcem, zato je krvna \u017eila tik za srcem zelo \u010dvrsta in se imenuje aorta (odvodnica). Nasprotno je tik pred srcem tlak najni\u017eji, tu se nahaja vena cava (dovodnica), ki ima stene razmeroma \u0161ibke.<\/p>\n
Krvni pritisk je v razli\u010dnih trenutkih razli\u010den. Nanj vplivajo razli\u010dni dejavniki vklju\u010dno z dihanjem, pozicijo telesa, \u010dustvenim stanjem, vadba, spanje, dolo\u010dena zdravila in alkohol. Krvni pritisk zabele\u017eimo z dvema vrednostma \u2013 sistoli\u010dni in diastoli\u010dni pritisk. Ob stisku srca (sistoli) nastane potisni krvni tlak, med polnjenjem srca (diastolo) pa se tlak v \u017eilah ni\u017ea. Sistoli\u010dni pritisk predstavlja pritisk na arterije med bitjem srca. Diastoli\u010dni pa pritisk prisoten v arterijah, ko srce med utripoma po\u010diva. Diastoli\u010dni tlak zabele\u017eimo, ko je krvni tlak najni\u017eji, to pomeni tik pred skr\u010denjem srca. \u00a0Normalni krvni pritisk je manj\u0161i od 140\/90 mm Hg, optimalni pa 120\/80 mm Hg.<\/p>\n
Krvni tlak merimo s pomo\u010djo razli\u010dnih naprav, npr. \u017eivosrebrovim sfingomanometrom, manometerom na pero in z elektronskimi merilci. Pri tem man\u0161eto povezan z merilcem, ovijemo okoli nadlahti, nato jo do konca napihnemo in za\u010dnemo iz man\u0161ete po\u010dasi spu\u0161\u010dati zrak (optimalno 2 mm Hg na sekundo). Pri tem s slu\u0161alko poslu\u0161amo tone nad arterijo v komol\u010dni kotanji. Ko zasli\u0161imo zvok zabele\u017eimo sistoli\u010dni tlak in \u0161e naprej poslu\u0161amo. Ko zvokov ni ve\u010d, ponovno zabele\u017eimo vrednost, tokrat diastoli\u010dnega tlaka.<\/p>\n
Pri zdravih osebah nizek krvni pritisk oz. hipotenzija<\/strong> \u00a0(<90\/60 mm Hg) brez drugih simptomov po navadi ne predstavlja ve\u010djih skrbi in se ga na\u010deloma ne zdravi. Lahko pa je nizek krvni pritisk, zlasti pri starej\u0161ih, znak drugih te\u017eav, pri katerih lahko prenizek krvni pritisk povzro\u010di nezadosten pretok krvi do srca, mo\u017eganov in drugih vitalnih organov. Te\u017eave povezane z nizkim pritiskom se najpogosteje pojavijo ob nenadnem padcu krvnega pritiska, ko mo\u017egani ne dobijo zadostnih zalog krvi. To lahko vodi v omoti\u010dnost in nezavest. Do tak\u0161nega padca krvnega pritiska pride npr. ko se iz le\u017ee\u010dega ali sede\u010dega polo\u017eaja spravimo v stoje\u010d polo\u017eaj. Tveganje za nizek in visok krvni pritisk se normalno pove\u010duje z leti, kar je povezano z normalnimi spremembami povezanimi s staranjem. Tako se krvni pretok do sr\u010dnih mi\u0161ic in mo\u017eganov z leti zmanj\u0161uje, kar je pogosto posledica kopi\u010denja snovi na stenah krvnih \u017eil. Ocenjuje se, da ima 10-20% ljudi starej\u0161ih od 65 let te\u017eave s hipotenzijo.<\/p>\n Te\u017eave z nizkim pritiskom lahko povzro\u010dajo: dolgotrajna stoja, prehajanje iz le\u017ee\u010dega ali sede\u010dega v pokon\u010dni polo\u017eaj, dehidracija (premajhna koli\u010dina zau\u017eite teko\u010dine), zdravstvene te\u017eave (npr. te\u017eave\u00a0 s\u00a0 \u0161\u010ditnico, resnej\u0161e oku\u017ebe, krvavitve ali te\u017eave s srcem)ter po\u0161kodbe (po\u0161kodbe z mo\u010dnimi krvavitvami\u00a0 ali resne opekline). Simptomi po katerih stanje prenizkega krvnega pritiska prepoznamo so: ob\u010dutek omoti\u010dnosti, \u0161ibkosti, zmedenosti, utrujenosti, \u017eeje, slabost, bruhanje, oseba ima hladno ko\u017eo, hitro diha in lahko celo pade v nezavest.<\/p>\n Kroni\u010dno stanje nizkega krvnega pritiska ve\u010dina oseb u\u010dinkovito nadzoruje s pomo\u010djo primerne prehrane in \u017eivljenjskega stila.<\/p>\n Odvisno od vzroka, ki stanje nizkega pritiska povzro\u010da, lahko zdravnik predlaga ve\u010d sprememb, ki pomagajo pri zvi\u0161evanju krvnega pritiska:<\/strong><\/p>\n \u010ce gre za stanje prenizkega krvnega pritiska kot posledice dehidracije, je najpogosteje potrebna zdravni\u0161ka pomo\u010d (predvsem v primerih, ko oseba pade v nezavest), kjer oseba intravenozno prejme zadostno koli\u010dino teko\u010dine.<\/p>\n V primeru, da se oseba po\u010duti omoti\u010dno, je priporo\u010dljivo, da se takoj usede ali ule\u017ee za nekaj minut. Priporo\u010dena lega v sede\u010dem polo\u017eaju je taka, da se oseba usede na stol in svojo glavo nasloni na svoja kolena. Ta polo\u017eaj pomaga, da se krvni pritisk vrne v normalno stanje, prav tako izginejo vsi simptomi.<\/p>\n Visok krvni pritisk povzro\u010dajo razli\u010dni dejavniki: dedni dejavniki, prekomerna telesna masa, nezdrava prehrana, prekomerno zasoljevanje hrane, prekomerno u\u017eivanje alkohola, premajhna telesna aktivnost, kajenje, te\u017eave z ledvicami itd.\u00a0 Ugotovili so, da imajo ve\u010dje tveganje za razvoj stanja previsokega krvnega pritiska pripadniki Afri\u0161ko-Latinskih de\u017eel ter Ju\u017ene Azije.<\/p>\n Tveganje za visok krvni pritisk pa pove\u010dajo: sr\u010dne bolezni, odpoved srca, kap, odpoved ali bolezni ledvic, te\u017eave z o\u010dmi itd.<\/p>\n <\/p>\n Zdravljenje z zdravili (npr. diuretiki, zaviralci adrenergi\u010dnih receptorjev beta, zaviralci konvertaze, zaviralci kanal\u010dkov itd.) se uporabi takrat, ko sprememba \u017eivljenjskega stila po postavljeni diagnozi hipertenzije, nima ve\u010djega u\u010dinka. V veliko primerih se zni\u017eanje krvnega tlaka zgodi kmalu po vpeljavi sprememb v na\u010din \u017eivljenja (sprememba prehrane, telesna aktivnost\u2026), zato zdravila pogosto niso potrebna.<\/p>\n Kaj lahko torej storimo sami? Prav za vsakega posameznika se priporo\u010dajo preventivni ukrepi za zni\u017eevanje krvnega pritiska. Tudi, \u010de je va\u0161 krvni pritisk normalen, ga lahko z ukrepi ohranjate zdravega.<\/p>\n Klju\u010dne so spremembe na\u010dina \u017eivljenjskega stila, ki vklju\u010dujejo:<\/strong><\/p>\n Veliko ljudi, ki imajo prekomerno telesno maso, ima tudi hipertenzijo. Bolnikom s prekomerno telesno maso zdravniki priporo\u010dijo izgubo telesne mase, da bi zni\u017eali krvni pritisk. Raziskave so potrdile, da prekomerna telesna masa lahko vodi do pove\u010danega tveganja za pojav visokega krvnega pritiska. V raziskavah, kjer so preu\u010devali u\u010dinek razli\u010dnih diet skozi dalj\u0161e \u010dasovne obdobje (vsaj enega leta) so ugotovili, da so z ohranjanje uravnote\u017eene prehrane bolniki v povpre\u010dju izgubili 4 kg, ob tem pa tudi zni\u017eali krvni pritisk (v povpre\u010dju je sistoli\u010dni padel za 4,5 mm Hg, diastoli\u010dni pa za 3 mm Hg). Poleg tega,da prekomerna telesna masa vpliva na povi\u0161an krvni pritisk, prav tako vpliva na razvoj sr\u010dnih obolenj in diabetesa.<\/p>\n Kalij,magnezij in vlaknine pomagajo pri uravnavanju krvnega pritiska. Sadje in zelenjava vklju\u010dujejo ogromne koli\u010dine teh ionov oz. snovi, ob tem pa vklju\u010dujejo nizke koncentracije natrija. Pomembno je, da zau\u017eijemo cel sade\u017e(oz. zelenjavo), saj sicer ne dobimo \u017eelenih vlaknin (sadni sok torej ne pomaga povsem pri zni\u017eevanju krvnega pritiska, \u010detudi ga pripravimo sami).\u00a0 Da pove\u010damo vnos kalija, magnezija in vlaknin se priporo\u010da vnos: jabolk, marelic, banan, graha, brokolija, korenja, kolerabe, grozdja, melon, pomaran\u010d, breskev, ananasa, krompirja, \u0161pina\u010de, paradi\u017enika\u2026<\/p>\n Priporo\u010dena dieta osnovana na vnosu 2000 kalorij na dan naj bi bila tak\u0161na:<\/strong><\/p>\n Da lahko pre\u017eivimo, moramo v telo vnesti dolo\u010deno koli\u010dino soli, problem nastane,ker z vsakodnevno prehrano vnesemo prevelike koli\u010dine le-te. Potrjeno je, da z zmanj\u0161anjem dnevnega vnosa soli za nekaj gramov vplivamo na zni\u017eanje krvnega pritiska. Glavni vir soli je predelana hrana, kamor sodijo npr. slani prigrizki, konzerve (npr. rib), prekajeno meso, razli\u010dni tipi sirov itd. Sve\u017ea in nepredelana hrana, kamor sodijo npr. sve\u017ee ribe, meso in razli\u010dni mle\u010dni proizvodi (npr. jogurt) vsebuje manj soli. Ve\u010dina sadja in zelenjave vklju\u010duje zelo malo soli, npr. v 13 kg paradi\u017enika je samo 1 g soli. Testenine, ri\u017e in drugi \u017eitni izdelki vklju\u010dujejo malo soli, \u010de ne gre za predelane prehranske izdelke, kot so npr. koruzni kosmi\u010di (\u00bbcornflakes\u00ab). Da bi lahko zmanj\u0161ali vnos soli, je pomembno poznavanje koli\u010din soli, ki so v dolo\u010deni hrani prisotne.<\/p>\n Morska sol, kamena sol, namizna sol itd. vsebujejo enako koli\u010dino natrija (ta je sestavni del soli), zato nadome\u0161\u010danje ene vrste soli z drugo, te\u017eav prekomernega zasoljevanja ne re\u0161i. Na mnogih izdelkih je namesto vsebnosti soli zapisana vsebnost natrija \u2013 da dobimo vrednost soli je potrebno vrednost natrija pomno\u017eiti z 2,5.<\/p>\n V nadaljevanju so navedeni prehranski izdelki, kjer je vklju\u010den 1 g soli:<\/strong><\/p>\n Dolgoro\u010dne spremembe prehranjevalnih navad za ve\u010dino ljudi predstavljajo veliko oviro \u2013 nenazadnje je prehranjevanje eden od ve\u010djih u\u017eitkov, ki jih ponuja \u017eivljenje. Potrebno se je zavedati, da hrana, ki vsebuje manj soli, ni nujno brez okusa. Da bi bila sprememba prehranjevalnih navad la\u017eja, poskusite hrano za\u010diniti s sezonskimi sve\u017eimi ali posu\u0161enimi zeli\u0161\u010di. Prehod na majhne koli\u010dine soli lahko olaj\u0161a postopno zmanj\u0161evanje koli\u010din soli, ki med drugim omogo\u010di, da se postopno navadimo na naravne okuse. Najve\u010d te\u017eav povzro\u010da odpoved slanim prigrizkom ob ve\u010derih (npr. ob gledanju TV), ki vklju\u010dujejo posebej veliko soli, ob tem pa vsebujejo \u0161e veliko kalorij. Zdravo alternativo zanje predstavljajo npr. nabodala sve\u017eega sadja in pal\u010dke korenja ali zelene, ki jih namo\u010dimo v omako iz jogurta.<\/p>\n Pove\u010danje telesne aktivnosti lahko pomaga pri zni\u017eevanju krvnega pritiska, \u010deprav ob tem zaenkrat \u0161e ni znanstveno potrjeno ali to dejansko prepre\u010duje zaplete hipertenzije. Raziskave so pokazale, da se pri ljudeh, ki se veliko gibajo, redkeje razvije stanje hipertenzije v primerjavi s tistimi, ki se gibajo manj. V raziskavah, kjer so preu\u010dili 800 ljudi s povi\u0161anim krvnim pritiskom, neposredne povezave med zni\u017eanjem krvnega pritiska kot posledice pove\u010dane telovadbe sicer niso na\u0161li, se je pa sistoli\u010dni tlak bolnikov v povpre\u010dju zmanj\u0161al za 5 do 8 mm Hg (do zni\u017eanja diastoli\u010dnega tlaka ni pri\u0161lo). \u010ceprav trdnih dokazov o vplivu aktivnosti na zni\u017eanje krvnega pritiska ni, je telesna aktivnost seveda priporo\u010dljiva, saj ima veliko dokazanih u\u010dinkov na zdravje.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Ve\u010dja fizi\u010dna aktivnost velja za enega najpomembnej\u0161ih korakov, ki prepre\u010di ali vsaj nadzoruje visok krvni pritisk ter zmanj\u0161a tveganje sr\u010dnih obolenj. Priporo\u010da se najmanj 150 minut zmerne intenzitete aerobne vadbe na teden. Eden od na\u010dinov, sda to dose\u017eemo predstavlja trideset minutna hitra hoja 5 dni v tednu.<\/p>\n Za vse tiste, ki se te\u017eje spravijo k ve\u010danju fizi\u010dne aktivnosti pa nekaj nasvetov:<\/strong><\/p>\n Stres je dejavnik tveganja za pojav razli\u010dnih bolezenskih stanj, med drugim tudi hipertenzije. Strokovnjaki zato pogosto svetujejo uporabo razli\u010dnih tehnik za soo\u010danje z njim. Tehnike vklju\u010dujejo vedenjski trening,meditacijo, dihalne vaje, sprostitvene tehnike in jogo. Raziskave,kjer so preu\u010devali u\u010dinek sprostitvenih tehnik, trening biolo\u0161ke povratne zanke ter kombinacije razli\u010dnih metod, niso podale natan\u010dnih rezultatov, ki bi popolnoma potrdili u\u010dinek na zni\u017eanje krvnega pritiska. Klub temu se je pokazalo, da bi lahko imele te tehnike za nadzor stresa u\u010dinek na zni\u017eanje diastoli\u010dnega krvnega pritiska (ne pa sistoli\u010dnega).<\/p>\n S povi\u0161anim krvnim pritiskom je povezano tudi prekomerno u\u017eivanje alkohola, ki lahko po\u0161koduje jetra, mo\u017egane in srce. Tudi tu neposredna povezava \u0161e ni dolo\u010dena, so pa raziskave potrdile, da je visok krvni pritisk bolj pogost pri ljudeh, ki redno u\u017eivajo alkohol. Na drugi strani imamo raziskave, ki so zmerno u\u017eivanje alkohola povezale z zmanj\u0161anjem tveganja za razvoj kardiovaskularnih bolezni pri ljudeh s povi\u0161anim krvnim pritiskom. Koli\u010dina alkohola se meri v mericah, pri \u010demer 1 merica (enota) predstavlja majhen kozarec vina (100 ml), malo pivo ali eno \u017eganje. Za mo\u0161ke je priporo\u010den vnos najve\u010d\u00a0 17 meric alkohola v 7 dneh, za \u017eenske pa najve\u010d 11 meric prav tako v 7 dneh.<\/p>\n Veliko ljudi se soo\u010da s stanjem povi\u0161anega krvnega pritiska, \u010deprav se tega ne zaveda. Simptomov ve\u010dinoma ne prepoznamo, razen v primerih, ko je pritisk tako visok, da pride do omoti\u010dnosti ali izgube vida.\u00a0 Krvni pritisk je v razli\u010dnih trenutkih razli\u010den \u2013 normalno je povi\u0161an v \u010dasu telesne aktivnosti, ko se ne\u010desa bojimo ali v stresnih situacijah, zni\u017ea pa se v \u010dasu spanja ter spro\u0161\u010danja. Dolgoro\u010dno lahko povi\u0161an krvni pritisk pove\u010da tveganje za razvoj sr\u010dno-\u017eilnih bolezni in po\u0161kodb organov, prav tako lahko vodi v zaplete kot so oslabitev mi\u0161ic, sr\u010dni infarkt, po\u0161kodbe in okvare ledvic ter zmanj\u0161an pretok krvi v nogah. Pomembno je zavedanje, da lahko ogromno naredimo \u017ee s spremembo na\u010dina \u017eivljenja \u2013 pestra in sezonsko izbrana prehrana, redna telesna aktivnost ter omejene razvade predstavljajo prve korake pri zni\u017eevanju in nadzoru krvnega tlaka.<\/p>\n Literatura:<\/p>\n WebMD. 2017. High Blood Pressure Diet. http:\/\/www.webmd.com\/hypertension-high-blood-pressure\/high-blood-pressure-diet#1<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kri se po telesu prena\u0161a po krvnih \u017eilah. \u010crpanje srca ohranja nenehno premikanje krvi po \u017eilah. Krvni pritisk (tlak) je sila krvi na stene arterij, ki nastane ob stisku srca. Dolo\u010den tlak je nujno potreben za ohranjanje pretoka krvi, problem pa nastane, ko se zaradi razli\u010dnih ovir(npr. nalaganja holesterola) na stenah arterij, pove\u010da upornost, posledica […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[101],"tags":[1609,1605,1606,1608,722,1607,260],"class_list":["post-6757","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-preventiva","tag-hipertenzija","tag-krvni-pritisk","tag-krvni-tlak","tag-nizek-krvni-pritisk","tag-nizek-krvni-tlak","tag-visok-krvni-pritisk","tag-visok-krvni-tlak"],"yoast_head":"\n\n
\n\n
\n TIP KRVNEGA PRITISKA<\/td>\n MERITEV (mm Hg)<\/td>\n KAJ MERITEV POMENI?<\/td>\n<\/tr>\n \n NORMALNI<\/td>\n Pod 120\/80 (\u010de imate diabetes ali obolenje ledvic se o normalnih vrednostih pogovorite z osebnim zdravnikom)<\/td>\n \u017de majhen dvig ene od vrednosti lahko pove\u010da tveganje za sr\u010dne bolezni in infarkt.<\/td>\n<\/tr>\n \n PREHIPERTENZIJA<\/td>\n 120\/80 \u2013 140\/90<\/td>\n Lahko vodi do visokega krvnega pritiska. Z zdravnikom se pogovorite o korakih za zmanj\u0161anje va\u0161ega krvnega pritiska.<\/td>\n<\/tr>\n \n HIPERTENZIJA (povi\u0161an krvni pritisk)<\/td>\n 140\/90 ali ve\u010d<\/td>\n Zahteva zdravljenje \u2013 obvezen obisk pri zdravniku, \u010de je krvni pritisk ves \u010das povi\u0161an.<\/td>\n<\/tr>\n \n HIPOTENZIJA (nizek krvni pritisk)<\/td>\n Pod 90\/60<\/td>\n Ponavadi ne predstavlja te\u017eav \u2013 posvet z zdravnikom pomemben zlasti pri starej\u0161ih.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n ![\"krvni](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/03\/krvni-pritisk.jpg\")
<\/p>\n\n
\n
\n
\n
\n