{"id":6806,"date":"2018-01-10T15:03:45","date_gmt":"2018-01-10T13:03:45","guid":{"rendered":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/?p=6806"},"modified":"2018-01-11T12:32:36","modified_gmt":"2018-01-11T10:32:36","slug":"bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html","title":{"rendered":"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja"},"content":{"rendered":"

\"bipolarnaBipolarna motnja (BM)<\/strong>, znana tudi kot mani\u010dno-depresivna bolezen, je mo\u017eganska motnja, ki jo povzro\u010dijo nenavadni prehodi v razpolo\u017eenju, energiji, nivoju aktivnosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil. Obstajajo \u0161tirje osnovni tipi BM, pri tem je za prav vse tipe zna\u010dilen jasna sprememba v razpolo\u017eenju, energiji in nivoju aktivnosti. Ta razpolo\u017eenja imajo razpon obdobij razpolo\u017eenja od ekstremno \u00bbdobrih\u00ab obdobij z veliko energije (znano kot mani\u010dno obdobje) do zelo \u017ealostnih, obupanih obdobjih (znano kot depresivno obdobje). Manj resna mani\u010dna obdobja so znana tudi kot hipomani\u010dna obdobja.<\/p>\n

Glavni tipi BM so:<\/strong><\/p>\n

    \n
  1. BM tipa 1<\/strong>: ki jo definirajo mani\u010dna obdobja, ki trajajo vsaj 7 dni ali mani\u010dni simptomi, ki so tako resni, da oseba takoj potrebuje bolni\u0161ni\u010dno oskrbo. Najpogosteje se pojavijo tudi obdobja depresije, ki obi\u010dajno trajajo 2 tedna. Mo\u017ena so tudi obdobja z me\u0161animi lastnostmi (isto\u010dasno se pojavljata depresija in manija).<\/li>\n
  2. BM tipa 2<\/strong>: definira jo vzorec depresivnih in hipomani\u010dnih obdobij, ne pa popolnoma mani\u010dna obdobja opisana zgoraj.<\/li>\n
  3. ciklotimi\u010dna motnja<\/strong> (ciklotimija): definirajo jo \u0161tevilna obdobja hipomani\u010dnih simptomov, prav tako tudi \u0161tevilna obdobja depresivnih simptomov, ki trajajo vsaj 2 leti (1 leto pri otrocih in mladostnikih).<\/li>\n
  4. druge specifi\u010dne ali nespecifi\u010dne bipolarne ali sorodne motnje:<\/strong> definirane s simptomi BM, ki ne ustrezajo trem kategorijam zgoraj.<\/li>\n<\/ol>\n

    <\/p>\n\n\n\n\n
    Ljudje z mani\u010dnim obdobjem<\/strong><\/td>\nLjudje z depresivnim obdobjem<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se po\u010dutijo vznesene,polne, \u00bbdvignjene\u00ab<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Imajo veliko energije<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 So zelo aktivni<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se po\u010dutijo \u00bbposko\u010dne\u00ab<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Imajo te\u017eave s spanjem<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Postanejo bolj aktivni kot obi\u010dajno<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Govorijo izredno hitro o razli\u010dnih stvareh<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 So razdra\u017eljivi, razburjeni in \u00bbob\u010dutljivi\u00ab<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se po\u010dutijo, kot da njihove misli te\u010dejo izredno hitro<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Mislijo, da lahko po\u010dnejo ve\u010d stvari hkrati<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po\u010dnejo tvegane stvari, npr. porabijo ogromne vsote denarja<\/td>\n

    		\u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se po\u010dutijo \u017ealostne, obupane, prazne<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Imajo zelo malo energije<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Imajo te\u017eave s spanjem, lahko spijo preve\u010d ali premalo<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Imajo ob\u010dutek, da ne morejo u\u017eivati v ni\u010demer<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se po\u010dutijo prazne in zaskrbljene<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Imajo te\u017eave s koncentracijo<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Veliko pozabljajo<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Jedo preve\u010d ali premalo<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Se po\u010dutijo utrujene ali upo\u010dasnjene<\/p>\n

    \u00b7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Razmi\u0161ljajo o smrti ali samomoru<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

     <\/p>\n

    Dejavniki tveganja, ki vplivajo na pojav BM pri bolnikih so predmet razli\u010dnih raziskav. Ve\u010dina strokovnjakov se pri tem strinja, da stanje ni posledica zgolj enega vzroka, pa\u010d pa k stanju prispevajo razli\u010dni dejavniki. Glavni dejavniki so:<\/strong><\/p>\n

      \n
    • struktura mo\u017eganov in njihovo delovanje<\/u>: dolo\u010dene raziskave so pokazale, da se mo\u017egani ljudi z bipolarnimi motnjami razlikujejo od mo\u017eganov ljudi z drugimi du\u0161evnimi motnjami. Iskanje novih razlik, skupaj z informacijami genetskih raziskav, znanstvenikom pomaga, da bolje razumejo bipolarne motnje in napovedo, kateri tip zdravljenja bo najbolj u\u010dinkovit.<\/li>\n
    • genetika:<\/u> dolo\u010dene raziskave so pokazale, da so ljudje z dolo\u010denimi geni bolj izpostavljeni, da razvijejo bipolarne motnje v primerjavi z drugimi. Geni pa niso edini dejavnik tveganja. Raziskave identi\u010dnih dvoj\u010dkov so pokazale, da se pri drugem dvoj\u010dku motnja ne razvije vedno, ne glede na dejstvo, da identi\u010dni dvoj\u010dki delijo iste gene.<\/li>\n
    • dru\u017einske zgodovina:<\/u> BM je dru\u017einsko pogojena. Otroci, ki imajo star\u0161e ali sorojence, ki imajo BM, imajo ve\u010dje tveganje, da razvijejo bolezen v primerjavi z otroci, ki nimajo dru\u017einske zgodovine. Kljub temu se je pomembno zavedati, da se pri ve\u010dini ljudi z dru\u017einsko zgodovino BM ne razvije.<\/li>\n
    • travme iz otro\u0161tva:<\/u> dolo\u010deni raziskovalci verjamejo, da lahko na razvoj BM vplivajo dogodki iz otro\u0161tva, ki so povzro\u010dila velik \u010dustveni stres,npr. spolna in fizi\u010dna zloraba, travmati\u010dni dogodki, izguba bli\u017enjih (npr. star\u0161ev). Travme iz otro\u0161tva naj bi imele po mnenju strokovnjakov velik vpliv na sposobnost nadzora \u010dustev pri posamezniku.<\/li>\n
    • stresni \u017eivljenjski dogodki:<\/u> pogosto se pojavijo povezave pojava simptomov s stresnimi obdobji v \u017eivljenju, npr. razpadom partnerske zveze, rev\u0161\u010dino, finan\u010dnimi skrbmi ali soo\u010danje s travmati\u010dnimi izgubami. \u010ceprav velja, da nizki nivoji stresa ne povzro\u010dijo BM, pa lahko spro\u017eijo obdobja depresije ali manije.<\/li>\n
    • te\u017eave s samozavestjo:<\/u> raziskovalci verjamejo, da so lahko mani\u010dna obdobja na\u010din za pobeg iz ob\u010dutkov depresije ali ni\u017eje samopodobe. To je posledica dejstva, da lahko manija izbolj\u0161a na\u0161o samopodobo, da se la\u017eje soo\u010damo s slabim mnenjem o samem sebi.<\/li>\n<\/ul>\n

      Zdravila, droge ali alkohol ne morejo povzro\u010diti razvoja BM, lahko pa vodijo do pojava bipolarnih simptomov. Tako npr. dolo\u010deni antidepresivi lahko kot stranski u\u010dinek povzro\u010dijo manijo ali hipomanijo. Alkohol in droge lahko vodijo do simptomov, ki so podobni tako maniji kot depresiji. Tako je lo\u010devanje u\u010dinkov alkohola in drog od zdravstvenih te\u017eav relativno te\u017eko.<\/p>\n

      Diagnozo BM postavi zdravnik na osnovi simptomov, ki jih bolnik do\u017eisvlja (pojavljanje mani\u010dnih oz. depresivnih obdobij), pri tem upo\u0161teva dol\u017eino trajanja teh obdobij, njihovo pogostost pojavljanja, kolikokrat so se pojavila obdobja v preteklosti, dru\u017einsko zgodovino pojava boleznin ter vpliv simptomov na \u017eivljenje bolnika. Zdravnik od bolnika pogosto zahteva bele\u017eenje razpolo\u017eenj. Ve\u010dinoma se opravijo tudi drugi pregledi, kjer se med drugim prevri tudi delovanje \u0161\u010ditnice, ki lahko povzro\u010da maniji podobne simptome. To\u010dno diagnozo in kasneje tudi na\u010din zdravljenja BM lahko postavi samo zdravnik specialist, npr. psihoterapevt.<\/p>\n

      BM na bolnika vpliva na ve\u010d na\u010dinov, najpogosteje mu da ob\u010dutek, da bolnik nima nobene kontrole. Kljub temu je potrebno poudariti, da lahko bolnik s pravilnim na\u010dinom \u017eivljenja svoje simptome nadzoruje in s tem pove\u010da kvaliteto svojega \u017eivljenja. Pomembno je redno spremljanje dnevnega razpolo\u017eenja. Zelo koristno je bele\u017eenje razpolo\u017eenja v dalj\u0161em \u010dasovnem obdobju, saj tako redno bele\u017eenje bolniku pomaga razumeti, kaj stanje (manije ali depresije) spro\u017ei in ali obstajajo vzorci pojavnosti tega stanja, npr. da se depresija ponavlja vedno tik pred spanjem.<\/p>\n

      Preventivno ravnanje bolnikov z BM naj vklju\u010duje:<\/strong><\/p>\n

        \n
      • prakti\u010dni koraki:<\/u>\n
          \n
        • ohranjanje rutine: rutina pomaga pri ohranjanju ob\u010dutka varnosti in pomirjenosti v obdobjih manije in vas motivira v \u010dasu depresije ter ohranja stabilnost v splo\u0161nem. Pomembno je ohranjanje rutine vsakodnevnih opravil (npr. kdaj greste spat, kdaj imate obroke..), ohranjanje rutine obdobja za sprostitev, \u010das za hobije, dru\u017eenje\u2026 Pomembno je, da bolnik ohranja tudi rutino pri jemanju zdravil.<\/li>\n
        • nadzor stresa: stres lahko spro\u017ei obdobja manije in depresije.<\/li>\n
        • nadzor financ<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n
        • ohranjanje fizi\u010dnega zdravja:<\/u>\n
            \n
          • spanje: pri veliko bolnikih je pomanjkanje spanca spro\u017eilec simptomov BM. Zadostne koli\u010dine spanca lahko pomagajo ohranjati stabilno razpolo\u017eenje ali skraj\u0161ati posamezna obdobja BM.<\/li>\n
          • zdravo prehranjevanje: prehranjevanje z uravnote\u017eeno in bogato hrano lahko pomaga pri ohranjanju dobrega po\u010dutja, jasnih misli in umirja va\u0161e razpolo\u017eenje.<\/li>\n
          • redna vadba: telovadba lahko pomaga pri porabi energiji v obdobju maniji in v mo\u017eganih v obdobju depresije spro\u0161\u010da endofrine (vplivajo na dobro po\u010dutje). Joga ali plavanje pa lahko npr. pomagata pri spro\u0161\u010danju in nadzoru stresa.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n

            SEZONSKO SPREMINANJE OBDOBIJ MANIJE IN DEPRESIJE<\/strong><\/p>\n

            Sezonske razli\u010dice mani\u010dnih in depresivnih simptomov ostaja eno najbolj kontroverznih vpra\u0161anj raziskav bipolarne motnje. Razli\u010dne raziskave poro\u010dajo o sezonskih vzorcih sprejemov bolnikov z depresijo in manijo v bolni\u0161nice, prav tako se poro\u010da o razli\u010dicah simptomov, ki se pojavljajo v zna\u010dilnih vzorcih, ki so odvisni od sezone, \u010deprav druge raziskave teorije o razli\u010dicah simptomov zavr\u017eejo.<\/p>\n

            Mnogi ljudje intuitivno ugotavljajo, da nas slabo vreme naredi \u017ealostne, lep\u0161e vreme pa nas spravi v bolj\u0161o voljo. Raziskovalci teh povezav znanstveno \u0161e niso podprli, \u010deprav obstajajo razlike v meteorolo\u0161kih spremenljivkah, ki ka\u017eejo ni\u010d ali malo povezav razli\u010dic normalnega razpolo\u017eenja. Najbolj logi\u010den sklep pravi, da so ta \u0161ibka eksperimentalna odkritja posledica tega, da ima vreme dejansko u\u010dinek na razpolo\u017eenje samo pri dolo\u010denem delu populacije, mo\u010d in smer teh u\u010dinkov pa se razlikujeta med posamezniki.<\/p>\n

            Klimstra in njegovi sodelavci so v svojem vzorcu identificirali 4 podtipe ljudi glede na njihovo razpolo\u017eenje, na katerega vpliva vreme. Tako lo\u010dijo: 1)ljubitelje poletja, 2)sovra\u017enike poletja, 3)sovra\u017enike de\u017eja in 4)ljudi,na katere vreme nima u\u010dinka. Zadnji podtip, ki vklju\u010duje ljudi, ki ob spremembah vremena ne \u010dutijo sprememb razpolo\u017eenja, je bil po ugotovitvi Klimstra tudi najbolj raz\u0161irjen podtip, kar pojasni, zakaj v povpre\u010dju u\u010dinek vremena v splo\u0161ni populaciji ni potrjen.<\/p>\n

            Del populacije, ki je za spremembe razpolo\u017eenja, kot posledice spremembe vremena najbolj dovzeten, so bolniki, ki imajo diagnosticirano BM. Lastnost motnje je nestabilno razpolo\u017eenje, ki je prisotno tudi zunaj klini\u010dni obdobij manije in depresije. Dokazali so, da so ljudje, ki imajo to stanje bolj dovzetni za okoljske motnje (npr. motnje spanca, motnje socialnega ritma) v primerjavi z ostalo populacijo. Specifi\u010den sezonski vzorec pri diagnostiki motnje omogo\u010da karakterizacijo klini\u010dnih razli\u010dic razpolo\u017eenja kot \u00bbsezonskih\u00ab, kar nakazuje, da se pri dolo\u010denih ljudeh z BM ponavljajo\u010di vzorci motenj razpolo\u017eenja ka\u017eejo v ciklih, ki so povezani s sezonskimi obdobji.<\/p>\n

            Razli\u010dne raziskave so sku\u0161ale sistemati\u010dno oceniti povezavo med sezonskim razpolo\u017eenjem pri ljudeh z BM. Tako je Geoffroy s svojimi sodelavci ugotovil, da je najve\u010d sprejemov v bolni\u0161nico, zaradi depresije v zgodnje zimskem \u010dasu, zaradi manije pa v spomladansko-poletnem \u010dasu. Podobni vzorci pojavnosti so bili prisotni tudi pri ljudeh diagnosticiranih s sezonsko specifi\u010dno BM (pribli\u017eno 10-15% vseh bolnikov z BM). Pri interpretaciji teh podatkov je potrebna dolo\u010dena mera pazljivosti, saj imajo dostopni podatkov sprejemov v bolni\u0161nice dolo\u010dene omejitve. Zato so Geoffroy in sodelavci pregledali tudi podatke sezonskih simptomih o katerih so poro\u010dali, kar bolniki sami. Pri tem so ugotovili, da pribli\u017eno \u00bc bolnikov poro\u010da o sezonskih vzorcih razpolo\u017eenja.\u00a0 Najpogosteje so bolniki poro\u010dali o slab\u0161em razpolo\u017eenju v zimskem \u010dasu. Podobne ugotovitve je podala tudi dolgotrajna raziskava mani\u010dnih in depresivnih simptomov, ki so jo izvajali v obdobju 10-ih let. Pri tem je pomembno poudariti, da so v tej raziskavi potrdili vrh pojavnosti depresivnih simptomov v zimskem \u010dasu, medtem ko je bil vrh pojava mani\u010dnih simptomov v jesenskem \u010dasu in ne v spomladansko-poletnem \u010dasu, kot so poro\u010dali v ostalih raziskavah.<\/p>\n

            Pet drugih raziskav je raziskovalo povezavo med razpolo\u017eenjem in vremenom pri ljudeh z BM. Pri tem sezonskih vzorcev opisanih zgoraj, niso potrdili. Bauer in sodelavci tako niso ugotovili nobenih sezonskih razli\u010dic v razpolo\u017eenju pri 360 bolnikih z BM, ki so dnevno bele\u017eili svoje razpolo\u017eenje. Christensen je s svojimi sodelavci raziskoval sezonske razli\u010dice razli\u010dnih meteorolo\u0161kih dejavnikov (npr. temperature, relativne vla\u017enosti, zra\u010dnega pritiska, dol\u017eine dneva\u2026) ter ali ti dejavniki lahko predvidijo pojav depresivnih in mani\u010dnij obdobij med 56 bolniki z BM v obdobju treh letih. Tudi ta raziskava ni potrdila nobenih pomembnih povezav.<\/p>\n

            Vzrokov za razlike med podatki sprejemov v bolni\u0161nice in podatki lastnega poro\u010danja bolnikov je ve\u010d. Dejstvo je, da podatki sprejemov v bolni\u0161nice te\u017eko ponudijo povezavo med sezono in razpolo\u017eenjem, saj so datumi sprejema v bolni\u0161nice pogosto slabi indikatorji za\u010detka obdobja, prav tako pa vsi bolniki z BM, ki gredo skozi obdobja menjave razpolo\u017eenja ne pridejo tudi v bolni\u0161nico. \u00a0Zato so pomembne raziskave, kjer bolniki sami bele\u017eijo spremembe svojega razpolo\u017eenja, prav tako pa je pomembna tudi uporaba dnevnih vremenskih podatkov, da bi lahko raziskali vpliv na razpolo\u017eenje. Christensen in sodelavci so poudarili, da bi lahko bile prav spremembe vremena tiste, ki bi razlo\u017eile sezonski vpliv na razpolo\u017eenje.\u00a0 Veliko teorij je sezonske razli\u010dice razpolo\u017eenje pri ljudeh z BM razlagalo s pomo\u010djo dnevnih razli\u010dic vremenskih dejavnikov, npr. izpostavljenost soncu in kako ta izpostavljenost vpliva na nevrobiolo\u0161ke procese, manj pa se jih je osredoto\u010dalo na nespecifi\u010dne okoljske spremembe, ki se sezonsko pojavljajo. Z drugimi besedami lahko re\u010demo, da so dnevni vremenski dejavniki bolj\u0161i pokazatelji o tem, kako sezonske spremembe vplivajo na razpolo\u017eenje.<\/p>\n

            Bullock in sodelavci so naredili raziskavo, kjer so preverjali vpliv vremenskih sprememb na razpolo\u017eenje. Ugotovili so, da je ve\u010ddnevno zaporedno vi\u0161anje maksimalne temperature, povezano s pove\u010danjem mo\u017enosti prehoda iz depresivnega v mani\u010dno razpolo\u017eenje. Poleg tega so ugotovili,da je bilo izbolj\u0161anje razpolo\u017eenja iz depresivnega do normalnega bolj pogostej\u0161e pri ljudeh, kjer je bil zra\u010dni pritisk najbli\u017eje tistemu tik nad nivojem oceanom. Vpliva dol\u017eine izpostavljenosti soncu, vla\u017enosti in minimalne temperature na prehode med razpolo\u017eenji niso odkrili.<\/p>\n

            Vi\u0161je temperature so povezali s prehodom iz depresivnega v mani\u010dno razpolo\u017eenje, kar je nekoliko presenetljivo, ker povezave z izpostavljenostjo soncu niso potrdili. Predhodne raziskave so pokazale, da imajo son\u010dni \u017earki pozitivne u\u010dinke na razpolo\u017eenje, kar bi lahko pomenilo, da bi imela pove\u010dana izpostavljenost soncu u\u010dinke na nevrobiolo\u0161ke sisteme, ki so pomembni pri motnjah razpolo\u017eenja.<\/p>\n

            [wp_ad_camp_1]<\/p>\n

            Potrjene so bile mo\u010dne povezave za vpliv spanja na razpolo\u017eenje. Odvisno od \u010dasa, ki so ga bolniki pre\u017eiveli v postelji, so ugotovili ve\u010djo mo\u017enost za prehod v normalno razpolo\u017eenje, tako iz depresivnega kot mani\u010dnega razpolo\u017eenja prej\u0161nji dan ter ni\u017ejo verjetnostjo za prehod iz normalnega v depresivno ali mani\u010dno razpolo\u017eenje naslednji dan. Zdi se torej, da bi lahko imel dalj\u0161i \u010das spanja za\u0161\u010ditno vlogo na nezdrave prehode razpolo\u017eenja pri ljudeh z BM-1. Glede na rezultate raziskave Bullock in njegovi sodelavci trdijo, da verjetno obstajajo u\u010dinki vremena na razpolo\u017eenje, in da so ti u\u010dinki vremena vsaj delno povezani s spanjem in aktivnostjo. Tako dolo\u010deni vremenski dejavniki lahko vplivajo na spanje in aktivnost bolnikov z BM, kar dalje vpliva tudi na njihovo razpolo\u017eenje. Da bi se vse to potrdilo, so potrebne dodatne raziskave.<\/p>\n

            Pomembno podro\u010dje, ki za enkrat \u0161e ni bilo raziskano, so povezave sezonskih razli\u010dic v dru\u017ebenih interakcijah, ki so ve\u010dje poleti in manj\u0161e pozimi. Te razlike v interakcijah, bi lahko imele klju\u010dne u\u010dinke na ljudi z BM.<\/p>\n

            BM je torej motnja v mo\u017eganih, ki povzro\u010di nenavadne preklope v razpolo\u017eenju, energiji in aktivnosti bolnika.\u00a0 Prehodi razpolo\u017eenja so normalni pri vseh ljudeh, kljub temu so pri bolnikih z BM ti prehodi bolj ostri in se lahko izra\u017eajo v slab\u0161ih dru\u017ebenih odnosih, bolniki se te\u017eje izka\u017eejo na podro\u010dju slu\u017ebe ali \u0161ole, motnja pa lahko vodi celo do samomora posameznika. Dobra novica za tiste, ki menite, da se v simptomih stanja prepoznate, je, da se lahko BM, \u010de jo seveda ustrezno prepoznamo, brez te\u017eav zdravi. Pri tem se kvaliteta \u017eivljenja posameznika mo\u010dno izbolj\u0161a. Zavedajte se, da niste edini, ki imate BM \u2013 samo v ZDA je obolelih 5,7 milijona odraslih Ameri\u010danov, kar predstavlja 2,6 % celotne odrasle populacije. \u010ceprav se motnja najpogosteje razvije v poznem mladostni\u0161tvu in zgodnji odraslosti, pa lahko za njo zbolijo otroci in odrasli v kasnej\u0161ih letih.<\/p>\n

            Avtorica: Mojca Strgar, dipl.\u00a0biol. (UN)<\/p>\n

            Literatura:<\/p>\n

              \n
            • Klimstra TA, Frijns T, Keijsers L, Denissen JJA, Raaijmakers QAW, van Aken MAG, et al. Come rain or come shine: Individual differences in how weather affects mood. Emotion. 2011;11(6):1495\u20139. doi: 10.1037\/a0024649. pmid:21842988<\/li>\n
            • Christensen EM, Larsen JK, Gjerris A, Peacock L, Jacobi M, Hassenbalch E. Climatic factors and bipolar affective disorder. Nordic Journal of Psychiatry. 2008;62(1):55\u20138. doi: 10.1080\/08039480801970049. pmid:18389426<\/li>\n
            • Bullock\u00a0B, Murray\u00a0G, Meyer\u00a0D (2017)Highs and lows, ups and downs: Meteorology and mood in bipolar disorder. PLOS ONE 12(3): e0173431. doi: 10.1371\/journal.pone.0173431<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

              Bipolarna motnja (BM), znana tudi kot mani\u010dno-depresivna bolezen, je mo\u017eganska motnja, ki jo povzro\u010dijo nenavadni prehodi v razpolo\u017eenju, energiji, nivoju aktivnosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil. Obstajajo \u0161tirje osnovni tipi BM, pri tem je za prav vse tipe zna\u010dilen jasna sprememba v razpolo\u017eenju, energiji in nivoju aktivnosti. Ta razpolo\u017eenja imajo razpon obdobij razpolo\u017eenja od […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[290,101],"tags":[1632,11,1629,1627,1628,1630,1631,1633],"class_list":["post-6806","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-spolnost","category-preventiva","tag-bipolarna-motnja","tag-depresija","tag-depresivno-obdobje","tag-evforija","tag-manicno-obdobje","tag-motnja-razpolozenja","tag-motnje-razpolozenja","tag-psihiatrija"],"yoast_head":"\nBipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Bipolarna motnja (BM), znana tudi kot mani\u010dno-depresivna bolezen, je mo\u017eganska motnja, ki jo povzro\u010dijo nenavadni prehodi v razpolo\u017eenju, energiji, nivoju aktivnosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil. Obstajajo \u0161tirje osnovni tipi BM, pri tem je za prav vse tipe zna\u010dilen jasna sprememba v razpolo\u017eenju, energiji in nivoju aktivnosti. Ta razpolo\u017eenja imajo razpon obdobij razpolo\u017eenja od […]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2018-01-10T13:03:45+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2018-01-11T10:32:36+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"admin\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"admin\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"13 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html\"},\"author\":{\"name\":\"admin\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7\"},\"headline\":\"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja\",\"datePublished\":\"2018-01-10T13:03:45+00:00\",\"dateModified\":\"2018-01-11T10:32:36+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html\"},\"wordCount\":2568,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg\",\"keywords\":[\"bipolarna motnja\",\"depresija\",\"depresivno obdobje\",\"evforija\",\"mani\u010dno obdobje\",\"motnja razpolo\u017eenja\",\"motnje razpolo\u017eenja\",\"psihiatrija\"],\"articleSection\":[\"Odnosi, \u017eenske, mo\u0161ki..\",\"Preventiva\"],\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html\",\"name\":\"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg\",\"datePublished\":\"2018-01-10T13:03:45+00:00\",\"dateModified\":\"2018-01-11T10:32:36+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#primaryimage\",\"url\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg\",\"contentUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/\",\"name\":\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\",\"name\":\"Zdravstvena.info\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/Zdravstvena-logo-original.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/Zdravstvena-logo-original.jpg\",\"width\":1208,\"height\":619,\"caption\":\"Zdravstvena.info\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/Zdravstvena.info\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/zdravstvena.info\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.linkedin.com\\\/in\\\/zdravstvena-info-zdravstveni-portali-656004111\\\/recent-activity\\\/\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7\",\"name\":\"admin\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"admin\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","og_description":"Bipolarna motnja (BM), znana tudi kot mani\u010dno-depresivna bolezen, je mo\u017eganska motnja, ki jo povzro\u010dijo nenavadni prehodi v razpolo\u017eenju, energiji, nivoju aktivnosti in sposobnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil. Obstajajo \u0161tirje osnovni tipi BM, pri tem je za prav vse tipe zna\u010dilen jasna sprememba v razpolo\u017eenju, energiji in nivoju aktivnosti. Ta razpolo\u017eenja imajo razpon obdobij razpolo\u017eenja od […]","og_url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html","og_site_name":"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/","article_published_time":"2018-01-10T13:03:45+00:00","article_modified_time":"2018-01-11T10:32:36+00:00","og_image":[{"url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg","type":"","width":"","height":""}],"author":"admin","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"admin","Est. reading time":"13 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html"},"author":{"name":"admin","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/person\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7"},"headline":"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja","datePublished":"2018-01-10T13:03:45+00:00","dateModified":"2018-01-11T10:32:36+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html"},"wordCount":2568,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg","keywords":["bipolarna motnja","depresija","depresivno obdobje","evforija","mani\u010dno obdobje","motnja razpolo\u017eenja","motnje razpolo\u017eenja","psihiatrija"],"articleSection":["Odnosi, \u017eenske, mo\u0161ki..","Preventiva"],"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html","name":"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg","datePublished":"2018-01-10T13:03:45+00:00","dateModified":"2018-01-11T10:32:36+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#primaryimage","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/bipolarna-motnja-manija-in-depresija.jpg"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/bipolarna-motnja-in-sezonsko-nihanje-razpolozenja-manicna-depresija-motnje-razpolozenja.html#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Bipolarna motnja in sezonsko nihanje razpolo\u017eenja"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#website","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/","name":"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization","name":"Zdravstvena.info","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Zdravstvena-logo-original.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Zdravstvena-logo-original.jpg","width":1208,"height":619,"caption":"Zdravstvena.info"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/","https:\/\/www.instagram.com\/zdravstvena.info\/","https:\/\/www.linkedin.com\/in\/zdravstvena-info-zdravstveni-portali-656004111\/recent-activity\/"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/person\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7","name":"admin","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","caption":"admin"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6806","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6806"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6806\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7163,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6806\/revisions\/7163"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6806"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6806"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6806"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}