![\"5815d3287abed65bcc054fd597e45644_kid-sleeping-trying-to-sleep-sheep-sleeping-clipart_1300-1268\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/5815d3287abed65bcc054fd597e45644_kid-sleeping-trying-to-sleep-sheep-sleeping-clipart_1300-1268.jpeg\")
Spanje je nujno potreben \u017eivljenjski proces. Spanje je enako pomembno za na\u0161e dobro po\u010dutje kot je hrana, ki jo jemo, voda, ki jo pijemo in zrak, ki ga dihamo. Na \u017ealost pa spanje jemljemo kot nekaj samoumevnega.<\/p>\nSpanje je nujno potreben \u017eivljenjski proces. Spanje je enako pomembno za na\u0161e dobro po\u010dutje kot je hrana, ki jo jemo, voda, ki jo pijemo in zrak, ki ga dihamo. Na \u017ealost pa spanje jemljemo kot nekaj samoumevnega.<\/p>\n
Zaposleni ljudje pogosto na spanje gledajo kot na \u010disto izgubo \u010dasa in tako \u010das, ki bi moral biti namenjen spanju namenijo drugim aktivnostim. Pomanjkanje spanja tako v sodobni dru\u017ebi postaja pogosta zna\u010dilnost tako otrok kot odraslih. Pomanjkanje spanca zmanj\u0161a na\u0161o pozornost, vpliva na na\u0161o presojo in na\u0161e razpolo\u017eenje. Vplivi na pozornost in presojo kot posledice pomanjkanja spanca ne vodijo zgolj v manj\u0161o produktivnost v \u0161oli ali slu\u017ebi, pa\u010d pa prispevajo tudi k pove\u010danemu \u0161tevilu nesre\u010d.<\/p>\n
Da bi bila oseba zaspana v \u010dasu, ko se pri\u010dakuje, da bi morala biti zbujena, ni normalno. Problem pomanjkanja spanja je lahko povezan s te\u017eavami pri osredoto\u010danju, izgubo spomina, utrujenostjo, izgubo energije in \u010dustveno nestabilnostjo.<\/p>\n
Pojavnost te\u017eav s spanjem je zelo velika in ima resne posledice, npr. zaspanost med vo\u017enjo ali nesre\u010de (tudi napake) na delovnem mestu. Te\u017eave lahko povzro\u010dijo razli\u010dni dejavniki \u017eivljenjskega stila, npr. premalo spanja, neurejen urnik spanja in u\u017eivanje alkohola in dolo\u010denih zdravil.<\/p>\n
Od pribli\u017eno 70 znanih motenj spanca so najpogostej\u0161e: obstruktivna spalna apneja, insomnija (nespe\u010dnost), narkolepsija in sindrom nemirnih nog. Veliko \u0161tevilo posameznikov, ki imajo katero od motenj spanca, se svoje motnje ne zaveda.<\/p>\n
Ljudje imajo \u0161tevilne napa\u010dne predstave vezane na spanje.<\/p>\n
Najpogostej\u0161e so:<\/strong><\/p>\n Spanje je torej aktiven proces, ki vklju\u010duje fiziolo\u0161ke spremembe v organih telesa. Raziskovalci preu\u010dujejo spanje s pomo\u010djo meritev elektri\u010dnih sprememb v mo\u017eganih. Te meritve se izvaja s pomo\u010djo elektroencefalogramov (EEG). Tipi\u010dno se elektrode namestijo na lobanjo v simetri\u010dnem vzorcu. Elektrode izmerijo izredno majhne napetosti, za katere znanstveniki menijo, da bi povzro\u010dile sinhrono aktivnost v ve\u010djem \u0161tevilu sinaps v mo\u017eganih zunanjih slojev (cerebralni korteks). EEG podatke predstavlja krivulja, ki jo klasificiramo glede na frekvence. Valovom podobne linije EEG imenujemo mo\u017eganski valovi. Elektrookulogram (EOG) uporablja elektrode na ko\u017ei v bli\u017eini o\u010di, ki merijo spremembe v napetosti ob rotaciji o\u010desa. Prav tako lahko raziskovalci merijo tudi aktivnost mi\u0161ic, kar prikazuje elektromiogram (EMG). Tu so elektrode name\u0161\u010dene na ko\u017ei, ki prekriva mi\u0161ice. Pri ljudeh se elektrode namesti na brado, saj mi\u0161ice na tem obmo\u010dju ka\u017eejo velike spremembe tekom razli\u010dnih faz spanja. S pomo\u010djo kombinacije vseh treh meritev, so znanstveniki dolo\u010dili dve osnovni stanji spanja: NREM (ni premikanja o\u010di) in REM (hitro premikanje o\u010di).<\/p>\n NREM spanje je glede na amplitudo in frekvenco aktivnosti mo\u017eganskih valov razdeljeno v 4 faze: fazo 1 predstavlja izredno lahkotno spanje; faza 2 vklju\u010duje posebne mo\u017eganske valove imenovane vretena spanja in K kompleksi; v fazah 3 in 4 pa se pojavljajo vi\u0161je napetosti po\u010dasnih valov. Osebo, ki je v fazi 4 spanja, je z zunanjimi stimulusi izredno te\u017eko prebuditi. Mi\u0161i\u010dna aktivnost v fazi je majhna, vendar mi\u0161ice ohranijo svojo sposobnost funkcije. V \u010dasu NREM se o\u010di po navadi ne premikajo, razen povsem na za\u010detku. Fiziologija telesa je skozi faze NREM spanja podobna tisti v \u010dasu budnosti.<\/p>\n EEG posnet v \u010dasu REM spanja ka\u017ee na izredno hitro in nesinhrono aktivnost, ki je bolj naklju\u010dna kot v NREM spanju. Za REM spanje je zna\u010dilno hitro premikanje o\u010di. O\u010di se ves \u010das ne premikajo, pa\u010d pa se gibajo naprej in nazaj ter gor in dol. Vmes se za trenutek tudi ustavijo ter nato spet premikajo naprej in nazaj. O\u010di se vedno premikajo skupaj in v isto smer. Dolo\u010deni znanstveniki verjamejo, da je gibanje o\u010di v fazi REM spanja povezano z vizualnimi slikami v sanjah, o tem zakaj obstaja REM faza in v \u010dem je njegova funkcija, pa ostaja skrivnost. Medtem ko je mi\u0161i\u010dni tonus v NREM spanju normalen, smo v \u010dasu REM spanja skoraj povsem paralizirani. \u010ceprav so mi\u0161ice, ki na\u0161e telo premikajo povsem mlahave, druge pomembne mi\u0161ice \u0161e vedno opravljajo svojo funkcijo v fazi REM spanja. To vklju\u010duje srce, diafragmo, mi\u0161ice o\u010di in gladke mi\u0161ice, npr. krvnih \u017eil.<\/p>\n Spanje je cikli\u010dni proces, kjer se ponavljajo cikli REM in NREM spanja. Za\u010detek spanja predstavlja NREM spanj, ki traja pribli\u017eno 90 do 110 minut ter se ponovi \u0161tiri do \u0161estkrat na no\u010d.<\/p>\n Z napredovanjem no\u010di se koli\u010dina globokega NREM spanca zmanj\u0161uje in pove\u010duje koli\u010dina REM spanja.<\/p>\n S spalnim ciklom so povezani \u0161tevilni organski sistemi. Tako npr. cirkadiani cikel nadzoruje izlo\u010danje hormonov. \u0160tevilni hormoni se tekom spanja sprostijo v krvni obtok. Znanstveniki verjamejo, da je spro\u0161\u010danje rastnega hormona\u00a0 povezano s procesi popravljanja, ki se pojavijo med spanjem. Folikel stimulirajo\u010di hormon (FSH) in luteinizirajo\u010di hormon (LH), ki sta vklju\u010dena v procese zorenja in reprodukcije, se spro\u0161\u010data med spanjem. Tako naj bi od spanja odvisno spro\u0161\u010danje LH povzro\u010dilo za\u010detek pubertete. Tekom spanja (v NREM in REM) se zmanj\u0161ajo: filtracija v ledvicah, pretok krvi in izlo\u010danje natrija, klora, kalcija in kalija. Te spremembe povzro\u010dijo, da je urin med spanjem bolj koncentriran. Pri ljudeh z normalno prebavno funkcijo se zmanj\u0161a izlo\u010danje \u017eelod\u010dne kisline.<\/p>\n Spalni vzorci se tekom \u017eivljenja spreminjajo. V resnici prav starost najbolj vpliva na na\u0161e spanje. Novorojen\u010dki v povpre\u010dju spijo 16 do 18 ur na dan. Otroci, stari 3 do 5 let, spijo v povpre\u010dju 10 do 12 ur, od petega leta dalje pa se dol\u017eina spanja po\u010dasi spusti do 7-8 ur spanja, ki jih potrebujejo odrasli. Glavne spremembe tekom \u017eivljenja so vezane na zni\u017eevanje koli\u010dine \u010dasa, ki ga pre\u017eivimo v globokih fazah NREM (fazi 3 in 4). Zanimivo je dejstvo, da novorojen\u010dki, v nasprotju s starej\u0161imi otroci in odraslimi, takoj padejo v fazo REM. Prav tako spalni cikel pri novorojen\u010dkih traja samo 50 do 60 minut. Pri starosti dveh let dele\u017e REM faze pade na 20-25%, kar predstavlja razmerje tudi v odraslosti.<\/p>\n Raziskave na \u017eivalih so dokazale, da je spanec esencialno potreben za pre\u017eivetje organizma. Tako so v raziskavi na podganah ugotovili, da \u010deprav te normalno \u017eivijo 1-3 leta, \u017eivijo podgane, ki so do\u017eivljale pomanjkanjem REM spanca v povpre\u010dju samo 5 mesecev, podgane, ki so ostale popolnoma brez spanca pa samo 3 tedne. Pri ljudeh je ve\u010dje pomanjkanje spanca povezano z dolo\u010deno stopnjo paranoje in halucinacij. Kljub dolo\u010ditvi razli\u010dnih fiziolo\u0161kih sprememb, ki se pojavijo v mo\u017eganih in telesu v \u010dasu spanja, znanstveniki \u0161e ne razumejo kak\u0161na je funkcija spanja. Tako eni zagovarjajo hipotezo, da je spanje povezano z var\u010devanjem z energijo, drugi, da je spanje povezano z urejanjem spomina, tretji, da je povezano z za\u0161\u010dito pred plenilci, \u010detrti zagovarjajo povezavo z razvojem mo\u017eganov itd.<\/p>\n Te\u017eave s spanjem so lahko posledica na\u010dina \u017eivljenja in se izra\u017eajo v ob\u010dutkih zaspanosti ob nepravem \u010dasu. Hrup okolja, spremembe temperature, spremembe okolice v kateri spimo in drugi dejavniki, vplivajo na na\u0161e zmo\u017enosti pridobitve zadostnih koli\u010din spanca. Kratkoro\u010dne te\u017eave s spanjem lahko popravimo z zadostno koli\u010dino dodatnega spanca, ki nadomesti njegovo pomanjkanje (npr. med vikendom). V drugih primerih lahko te\u017eave s spanjem ka\u017eejo na motnje spanca, ki zahtevajo medicinsko obravnavo. Alkohol lahko povzro\u010di motnje spanca, saj zmoti dele in trajanje posameznih faz spanca. Pomembno se je zavedati, da alkohol ne spodbuja dobrega spanca, pitje alkohola v ve\u010dernih urah pa lahko prav tako povzro\u010di te\u017eave s t.i. spalno apnejo.<\/p>\n Opisanih je ve\u010d kot 70 razli\u010dnih motenj spanca. Najpogostej\u0161a je nespe\u010dnost (insomnija), <\/strong>ki je dolo\u010dena s nezmo\u017enostjo osebe, da bi pono\u010di zaspala in\/ali se zbudila. Taka oseba ima te\u017eave tudi pri tem, da bi ponovno zaspala, ko se je vmes \u017ee zbudila. Primarna insomnija je pogostej\u0161a pri \u017eenskah, njena pojavnost pa nara\u0161\u010da z leti. Kratkotrajne insomnije lahko povzro\u010di \u010dustveno ali fizi\u010dno nelagodje, stres, okoljski hrup, ekstremne temperature, lahko pa gre tudi za stranski u\u010dinek zdravil. Sekundarna insomnija je lahko posledica kombinacije fizi\u010dnih in \u010dustvenih motenj, ne-diagnosticiranih in nenadzorovanih motenj spanca (t.j. spalna apneja, sindrom nemirnih nog, narkolepsija, motnje cirkadianih ritmov) in u\u010dinkov predpisanih\/nepredpisanih zdravil. Zdravljenje se za oba tipa insomnije razlikuje in vklju\u010duje vedenjski vidik, kjer mora oseba redno slediti dolo\u010deni no\u010dni rutini, izbolj\u0161ati spalno okolje, zmanj\u0161ati vnos alkohola in kofeina in zmanj\u0161ati trajanje popoldanskih po\u010ditkov. V dolo\u010denih primerih se predpi\u0161e farmakolo\u0161ko zdravljenje.<\/p>\n Obstruktivna spalna apneja<\/strong> je potencialno \u017eivljenjsko ogro\u017eajo\u010da motnja, pri kateri med spanjem pride do motenj dihanja. Ocenjuje se, da ima to motnjo kar 12 milijonov Ameri\u010danov. Stanje je lahko povezano s kostnim ali mehkim tkivom, ki omejuje dihalne poti. Stanje se lahko poslab\u0161a ob prisotnosti prekomernega ma\u0161\u010dobnega tkiva. Ponavljajo\u010da se obdobja neu\u010dinkovitega dihanja, zelo plitki vdihi ali nezadostni vdihi z veliko upornostjo se lahko pojavijo kar 20-30-krat na uro ali \u0161e pogosteje. \u00a0Ta obdobja povzro\u010dijo za\u010dasen padec koncentracije kisika v krvi ter pove\u010danje koncentracije ogljikovega dioksida, kar vodi do delnih zbujanj med spanjem. Omejitve na obmo\u010dju zgornjih dihalnih poti so pogosto povezane s kroni\u010dnim glasnim smr\u010danjem.<\/p>\n Pogosto prebujanje med spanjem se izrazi v neu\u010dinkovitem spancu in prispeva k skupnemu se\u0161tevku kroni\u010dnega pomanjkanja spanca, kar pa dalje vodi v prekomerno zaspanost podnevi, kar je tudi glavna lastnost tega spanja. Dodatni u\u010dinki stanja vklju\u010dujejo: jutranje glavobole, visok krvni pritisk, sr\u010dne infarkte, motnje sr\u010dnega ritma in ni\u017ejo pri\u010dakovano \u017eivljenjsko starost. OSA se pojavi tudi pri otrocih, enako pogosto pri pun\u010dkah in fantkih. Najpogostej\u0161a je pri pred\u0161olskih otrocih. Dejavnikov za pojav OSA je ve\u010d, najve\u010dji pomen pa znanstveniki pripisujejo genetskim vplivom (npr. struktura zgornjih dihalnih poti). Zdravljenje pri odraslih vklju\u010duje vedenjsko terapijo (izgubo telesne mase, spremembe polo\u017eaja spanja, izogibanje alkoholu, tobaku in uspavalom), lahko pa tudi operacijo, ki pove\u010da dihalne poti.<\/p>\n Sindrom nemirnih nog je nevrolo\u0161ka motnja gibanja, ki je najpogosteje povezana s te\u017eavami s spancem. Ljudje s to motnjo imajo neprijetne ob\u010dutke v nogah, prav tako pa imajo nezaustavljivo potrebo po premikanju nog. Simptomi se poslab\u0161ajo v \u010dasu neaktivnosti in pogosto vplivajo na spanec. Bolniki poro\u010dajo o tem, da pogosto do\u017eivljajo ob\u010dutek, da jim po nogah nekaj leze, da jih nekaj vle\u010de ali pa poro\u010dajo o ob\u010dutku mravljin\u010denja po nogah (oz. v\u010dasih rokah). Ti ob\u010dutki izginejo, ko se bolnik premakne ali dotakne mesta teh ob\u010dutkov. Dalj\u0161e sedenje na miru pri teh bolnikih predstavlja problem, simptomi se najpogosteje poslab\u0161ajo zve\u010der ali pono\u010di ter nekoliko obla\u017eijo zjutraj. Za stanje je zna\u010dilno ponavljajo\u010de se premikanje okon\u010din med spanjem, za postavitev diagnoze pa je potrebno opazovanje bolnika. Bolniki z bla\u017ejimi oblikami sindroma lahko stanje izbolj\u0161ajo z gibanjem, masa\u017eo nog in izlo\u010ditvijo alkohola in kofeina iz prehrane. Drugi potrebujejo farmakolo\u0161ko zdravljenje, pri tem je izbira zdravila ali kombinacija ve\u010d zdravil, ki bodo pomagali izbolj\u0161ati simptome, odvisno od posameznika. Ocenjuje se, da sindrom prizadene 10-15% celotne populacije.<\/p>\n Narkolepsija je kroni\u010dna motnja spanja, ki se izrazi zlasti v adolescenci ali zgodnji odraslosti. Prizadene tako mo\u0161ke kot \u017eenske. Glavna lastnost te motnje je prekomerna zaspanost osebe v dnevnem obdobju (tudi po zadostni koli\u010dini spanca pono\u010di). Oseba lahko zaspi ob razli\u010dnih \u010dasih, na razli\u010dnih mestih.<\/p>\n Dnevni napadi spanca se zgodijo z ali brez opozorila, pogosto se oseba ne more zaustaviti, da ne bi zaspala. Pri osebah z narkolepsijo pride tudi do razdrobitve spanca pono\u010di. Klasi\u010dni simptomi, ki pa se ne pojavijo nujno pri vseh bolnikih, so: katapleksija (nenadna oslabitev mi\u0161ic, ki jo spro\u017eijo \u010dustva, npr. jeza, presene\u010denje, smer), spalna paraliza (za\u010dasna nesposobnost govorjenja in gibanja v \u010dasu, ko se oseba zbudi ali zaspi) in posebna oblika halucinacij, kjer gre za\u00a0 sanjam podobne izku\u0161nje, ki se zgodijo med tem, ko prehajamo v spanec. Osebe s to motnjo imajo te\u017eave pri ohranjanju budnosti, v najbolj ekstremnih pogojih, lahko oseba zaspi v \u010dasu aktivnosti. Osebe z narkolepsijo pogosto \u00bbpadejo\u00ab direktno v fazo REM spanja, namesto v NREM, ki bi ji sledila REM.<\/p>\n Znanstveniki verjamejo, da narkolepsijo povzro\u010da imunski sistem, ki napada \u017eiv\u010dni sistem (t.j. avtoimunski odziv). Raziskava na psih je pokazala, da obstaja gen, ki dolo\u010da narkolepsijo, kar pomeni, da ima velik vpliv na pojav bolezni najverjetneje tudi genetika posameznika. Zdravljenje je odvisno od samih simptomov, ki jih ima oseba ter njihove resnosti. Za vzpostavitev normalnega stanja je potreben \u010das (nekaj tednov, tudi mesecev). Zdravljenje najpogosteje zajema jemanje zdravil, ob tem je pomemben tudi na\u010din \u017eivljenja.<\/p>\n Parasomnija je motnja spanja, ki vklju\u010duje razli\u010dna vedenja do katerih pride med spanjem, npr. hojo in govorjenje med spanjem, mokrenje postelje in no\u010dne more. Veliko teh vedenj je prisotnih predvsem pri otrocih. Otroci se na\u010deloma teh vedenj ne spomnijo, stanje pri tem ve\u010dinoma ne zahteva zdravljenja, pa\u010d pa obdobje pojavljanja teh vedenj otroci enostavno prerastejo. \u010ce se motnja pojavlja pri odraslih, gre za stanje, ko se pri osebah ne vzpostavi spalna paraliza, ki je zna\u010dilna za REM fazo. Posledi\u010dno lahko pri osebah pride do nasilnih vedenj med spanjem, ko lahko oseba po\u0161koduje samo sebe ali partnerja v postelji.<\/p>\n Kako izbolj\u0161ati spalne navade? <\/strong><\/p>\n Klju\u010dno je \u010dasovno tempiranje:<\/strong><\/p>\n Vedenje v postelji naj zajema:<\/strong><\/p>\n Priporo\u010da se stalna temperatura okolja med spanjem, saj nihanja v temperaturi zmotijo na\u0161 spanec. Soba naj bo temna, saj svetlobo telo povezuje s \u010dasom za bujenje oz.budnostjo.\u00a0 Izogibajte se vnosu kofeina (stimulant) 4-6 ur pred \u010dasom za odhod v posteljo, v \u010dasu tik pred spanjem se izogibajte tudi nikotinu in alkoholu. Mnogim pri uspavanju pomaga tudi lahek obrok tik pred spanjem, medtem ko te\u017eji obroki delujejo ravno nasprotno. Pomaga lahko tudi poslu\u0161anje glasbe, razli\u010dne sprostitvene tehnike itd.<\/p>\n VPLIV LUNE NA SPANJE<\/strong><\/p>\n Ali je res, da luna vpliva na na\u0161e spanje? Veliko razli\u010dnih dru\u017eb verjame, da ima luna velik vpliv na razli\u010dne vidike biologije \u010dloveka, med njimi tudi na vzorce na\u0161ega spanja. Kljub \u0161iroko prisotnim prepri\u010danjem, da vpliv polne lune na ljudi obstaja, trdnih dokazov o tem, vsaj zaenkrat, ni. \u010ceprav so dolo\u010deni raziskovalci uspeli potrditi u\u010dinke lunarnega cikla na spanec, ostalim raziskovalcem teh odkritij ni uspelo potrditi. Raziskovalec Cajochen je s svojimi sodelavci naredil raziskavo na 33 zdravih prostovoljcih, pri \u010demer so te prostovoljce opazovali pri spanju 64 zaporednih no\u010di. Pri tem so uspeli dolo\u010diti, da med obdobjem polne lune, pride do zmanj\u0161anja celotnega \u010dasa spanja za 20 minut, prostovoljci so manj \u010dasa pre\u017eiveli v fazi 4 NREM spanja, prav tako je pri\u0161lo do zakasnitve pri prehodu v spanec ter zakasnitve pri prehodu v REM fazo spanja. Delta aktivnost v NREM fazi je bila v no\u010deh s polno luno 30% ni\u017eja kot v no\u010deh po polni luni.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Problem te raziskave predstavlja majhno \u0161tevilo udele\u017eencev, prav tako nih\u010de ni uspel ponoviti raziskave na tak na\u010din, da bi dobil enake rezultate. V raziskavah, kjer so opazovali ve\u010dje \u0161tevilo ljudi (t.j. od 470-870 prostovoljcev) ugotovitev Cajochen-a niso potrdili. Je pa ena raziskava, ki je vklju\u010devala 47 mladih prostovoljcev pokazala, da je zamik REM faze spanja dalj\u0161i ob mladi luni, kar je v nasprotju z ugotovitvami Cajochena in sodelavcev, ki trdijo, da je zamik REM faze najdalj\u0161i ob polni luni.<\/p>\n Dejstvo je, da ima vsak od nas notranjo cirka-lunarno uro, ki ima oz. je imela, pomembno prilagoditveno funkcijo. Notranja molekularna ura, ki traja pribli\u017eno 29,5 dni je dokazano prisotna pri morskih organizmih, na katerih poteka najve\u010d raziskav vezanih na vpliv lune. Pri teh morskih organizmih naj bi imela ta biolo\u0161ka ura pomembno prilagoditveno vrednost tako pri sinhronizaciji reproduktivnih dogodkov, kot tudi pri napovedovanju plime in oseke v bibavi\u010dnem pasu. Tak pritisk zagotovo ni bil klju\u010den pri evoluciji \u010dloveka, je pa dejstvo, da so menstrualni cikel pri \u017eenskah pogosto povezovali z fazami lune in plimovanje, \u010deprav dokazi, ki bi slednje podprli, niso dosledni.<\/p>\n Na spanje naj bi luna vplivala s pove\u010danjem izpostavljenosti telesa svetlobnim virom. Raziskave, ki so s tem povezane, so opravljene v laboratorijskih pogojih, kjer je bil dele\u017e svetlobe nadzorovan, kar seveda vpliva tudi na interpretacijo rezultatov. Zanimivo je, da sow pri eni raziskavi ugotovili, da se je nivo melatonina (hormon, ki v na\u0161em telesu nadzoruje dnevno-no\u010dne ritme in povzro\u010da zaspanost) v ve\u010dernih urah, ko je bila na obzorju polna luna, zni\u017eal, \u010deprav so bili ljudje lo\u010deni od svetlobe, ki jo odbija luna.<\/p>\n Spanje je vedenjsko stanje, ki je naravni del vsakodnevnega \u017eivljenja posameznika. Pribli\u017eno1\/3 \u017eivljenja prespimo. Kljub temu se ljudje na splo\u0161no ne zavedajo pomembnosti te esencialne aktivnosti. Spanje ne pomeni samo zapolnitev \u010dasa, ko\u00a0 je \u010dlovek neaktiven. \u010ceprav to\u010dna funkcija spanja ostaja skrivnost, je spanje pomembno za normalno gibalno in kognitivno funkcijo. Prav vsi prepoznamo in za\u010dutimo potrebo po spanju. Po njem pa prepoznamo spremembe, ki so se pojavile, saj se po\u010dutimo spo\u010dite in bolj pozorne.<\/p>\n Literatura:<\/p>\n Spanje je nujno potreben \u017eivljenjski proces. Spanje je enako pomembno za na\u0161e dobro po\u010dutje kot je hrana, ki jo jemo, voda, ki jo pijemo in zrak, ki ga dihamo. Na \u017ealost pa spanje jemljemo kot nekaj samoumevnega. Zaposleni ljudje pogosto na spanje gledajo kot na \u010disto izgubo \u010dasa in tako \u010das, ki bi moral biti […]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52],"tags":[1637,308,1634,409,1635,1638,96,1636],"class_list":["post-6827","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izobrazevanje","tag-luna-in-spanje","tag-motnje-spanja","tag-narkolepsija","tag-nespecnost","tag-rem-faze","tag-spalna-apneja","tag-spanje","tag-spati"],"yoast_head":"\n\n
\n\n
\n FIZIOLO\u0160KI PROCES<\/strong><\/td>\n TEKOM NREM FAZE<\/strong><\/td>\n TEKOM REM FAZE<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n \n Mo\u017eganska aktivnost<\/td>\n Se zmanj\u0161uje od faze budnosti<\/td>\n Se pove\u010da na motori\u010dnih in senzori\u010dnih obmo\u010djih, ostala obmo\u010dja so podobna kot pri NREM<\/td>\n<\/tr>\n \n Bitje srca<\/td>\n Se upo\u010dasnjuje od faze budnosti<\/td>\n Se pove\u010da in ves \u010das spreminja v primerjavi z NREM<\/td>\n<\/tr>\n \n Krvni pritisk<\/td>\n Se zni\u017euje od faze budnosti<\/td>\n Se pove\u010da (do 30%) in razlikuje od NREM<\/td>\n<\/tr>\n \n Krvni tok do mo\u017eganov<\/td>\n Se od faze budnosti v ve\u010dini regij ne spremeni<\/td>\n Se pove\u010da za 50 do 200% v primerjavi z REM, odvisno od mo\u017eganske regije<\/td>\n<\/tr>\n \n Dihanje<\/td>\n Se zmanj\u0161uje od faze budnosti<\/td>\n Se pove\u010da in razlikuje od NREM, pride lahko do za\u010dasnih zaustavitev dihanja (apneja)<\/td>\n<\/tr>\n \n Telesna temperatura<\/td>\n Regulirana na ni\u017eji stopnji kot v fazi budnosti<\/td>\n Ni regulirana; ni potenja; temperatura se pribli\u017euje temperaturi okolice<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \n
\n
\n