\n| Folna kislina<\/td>\n | 400 mikro g<\/td>\n | 600 mikro g<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n Pridobivanje te\u017ee<\/strong><\/p>\nNose\u010de \u017eenske v\u00a0 normalno potekajo\u010di nose\u010dnosti shranjujejo pomembno koli\u010dino telesnih\u00a0 ma\u0161\u010dob\u00a0 za energijske potrebe fetusa in kasneje za dojenje. Shranjevanje telesnih ma\u0161\u010dob za\u010dne nara\u0161\u010dati med 10. in 20. tednom nose\u010dnosti oziroma preden so energijske potrebe fetusa najve\u010dje. Raven skladi\u0161\u010denja ma\u0161\u010dob za\u010dne upadati, \u0161e preden se nose\u010dnost kon\u010da. Le 0,5 kg od pribli\u017eno 3,5 kg skladi\u0161\u010denih ma\u0161\u010dob se odlo\u017ei v fetusu (Brown et al., 2002).<\/p>\n Trenutna priporo\u010dila za nara\u0161\u010danje te\u017ee nose\u010dnice temeljijo v povezavi glede na te\u017eo zdravo rojenega novorojenca (pribli\u017eno 3500 – 4500 g). Ve\u010dja ko je te\u017ea \u017eenske pred nose\u010dnostjo, toliko manj te\u017ee lahko pridobi med samo nose\u010dnostjo. \u017denske s prekomerno telesno te\u017eo del telesne ma\u0161\u010dobe porabijo za podporo pri razvoju fetusa (Brown et al., 2002).<\/p>\n Tabela 2. Pridobivanje te\u017ee glede na BMI (Brown et al., 2002)<\/strong><\/p>\n\n\n\nStatus nose\u010de \u017eenske<\/strong><\/td>\nPriporo\u010dena te\u017ea<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\n| podhranjenost, BMI <19,8<\/td>\n | 12,7 – 18,2 kg<\/td>\n<\/tr>\n | \n| normalna te\u017ea, BMI 19,8 – 26,0<\/td>\n | 11,4 – 15,9 kg<\/td>\n<\/tr>\n | \n| prekomerna te\u017ea, BMI > 26,0 – 29,0<\/td>\n | 6,8 – 11,4 kg<\/td>\n<\/tr>\n | \n| debelost, BMI > 29,0<\/td>\n | 6,8 kg<\/td>\n<\/tr>\n | \n| nose\u010dnost z dvoj\u010dki<\/td>\n | 15,9 – 20,5 kg<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \u017denska naj bi vzdr\u017eevala telesno te\u017eo med prvima dvema tromese\u010djema in kasneje s pridobitvijo 0,5 kg \/teden vse do poroda (Eastwood, 2003).<\/p>\n <\/p>\n Tabela 3. Nara\u0161\u010danje te\u017ee med nose\u010dnostjo (primer zdrave nose\u010dnice z rojstvom otroka te\u017ekega 3500 g) (Brown et al., 2002).<\/strong><\/p>\n\n\n\nSestavni deli<\/strong><\/td>\n10. teden<\/strong><\/td>\n20. teden<\/strong><\/td>\n30. teden<\/strong><\/td>\n40. teden<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\n| fetus<\/td>\n | 5<\/td>\n | 300<\/td>\n | 1500<\/td>\n | 3550<\/td>\n<\/tr>\n | \n| placenta<\/td>\n | 20<\/td>\n | 170<\/td>\n | 430<\/td>\n | 670<\/td>\n<\/tr>\n | \n| maternica<\/td>\n | 140<\/td>\n | 320<\/td>\n | 600<\/td>\n | 1120<\/td>\n<\/tr>\n | \n| amnijska teko\u010dina<\/td>\n | 30<\/td>\n | 350<\/td>\n | 750<\/td>\n | 896<\/td>\n<\/tr>\n | \n| prsi<\/td>\n | 45<\/td>\n | 180<\/td>\n | 360<\/td>\n | 448<\/td>\n<\/tr>\n | \n| krvne zaloge<\/td>\n | 100<\/td>\n | 600<\/td>\n | 1300<\/td>\n | 1344<\/td>\n<\/tr>\n | \n| zunajceli\u010dna teko\u010dina<\/td>\n | 0<\/td>\n | 265<\/td>\n | 803<\/td>\n | 3200<\/td>\n<\/tr>\n | \n| materine ma\u0161\u010dobne zaloge<\/td>\n | 315<\/td>\n | 2135<\/td>\n | 3640<\/td>\n | 3500<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n <\/p>\n Energijske potrebe<\/strong><\/p>\nPotrebe po energijskih in bistvenih snoveh se med nose\u010dnostjo pove\u010dajo zaradi pove\u010dane presnove, zaradi pospe\u0161ene rasti nekaterih organov matere in zaradi rasti in razvoja ploda in posteljice (Pokorn, 2004).<\/p>\n Energijske potrebe so v za\u010detku nose\u010dnosti minimalne, narastejo pa ob koncu prvega tromese\u010dja nose\u010dnosti. Med drugo tretjino nose\u010dnosti so energijska hranila (beljakovine, ma\u0161\u010dobe in ogljikovi hidrati) potrebna zlasti za rast maternice, prsi, ma\u0161\u010dobnih zalog in pove\u010danja koli\u010dine krvi. V zadnjem trimese\u010dju je potreba po energijskih snoveh precej konstantna (Pokorn, 2004)<\/p>\n Dnevne energijske potrebe so v za\u010detku nose\u010dnosti skoraj povsem enake kot pri \u017eenski, ki ni nose\u010da, to je pribli\u017eno 2300 kcal 9,6 MJ\/na dan; v drugem in tretjem mesecu nose\u010dnosti pa tej koli\u010dini dodamo \u0161e 255 kcal na dan (1,1 MJ\/dan) (Pokorn, 2004).<\/p>\n 2300 kcal\/dan so energijske potrebe standardne \u017eenske z lahkim dnevnim delom (pisarni\u0161ko delo in gospodinjska dela), ki jih \u017eenska lahko opravlja tudi med nose\u010dnostjo. \u010ce pa je telesna aktivnost nose\u010dnice precej manj\u0161a kot pred zanositvijo, se mora odpovedati ve\u010djim dnevnim kalori\u010dnim dodatkom. Telesna te\u017ea in prirast telesne te\u017ee je tudi vodilo energijskega ravnovesja med nose\u010dnostjo (Pokorn, 2004).<\/p>\n Pribli\u017eno 50 – 60% dnevne energije naj dobi nose\u010dnica iz ogljikovih hidratov, 30 – 35% iz ma\u0161\u010dob, 10 – 15% pa iz beljakovin (Pokorn, 2004).<\/p>\n <\/p>\n Beljakovine<\/strong><\/p>\nBeljakovine so osnovno ogrodje vsake telesne celice. Iz beljakovin so sestavljene mi\u0161ice, organi, ko\u017ea, hrustanec in kite, krvna telesa, \u0161tevilni hormoni in encimi. Telesne beljakovine se nenehno razgrajujejo in znova tvorijo. Za to so potrebni osnovni elementi beljakovin \u2013 aminokisline. Do danes je znanih 22 aminokislin, ki se lahko povezujejo v veliko razli\u010dnih beljakovin. Na\u0161e telo nujno potrebuje samo 8 aminokislin, ki jih v nasprotju z drugimi ne more tvoriti samo. Za telo so te aminokisline esencialne in jih mora prejeti s hrano (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n Beljakovine v hrani so zato tako pomembne, ker lahko telo tvori iz njih sebi lastne beljakovine. Ko se rastlinske beljakovine kombinirajo z \u017eivalskimi, se vzajemno dopolnjujejo in dosegajo \u0161e vi\u0161jo biolo\u0161ko vrednost kot \u017eivalske ali rastlinske beljakovine same (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n Priporo\u010den vnos beljakovin za nose\u010dnice od 4. meseca je 58 g\/dan. To pomeni, da je k dnevni prehrani potrebno dodati 10 g beljakovin (DACH, 2004).<\/p>\n Beljakovine zagotavljajo aminokisline, ki so pomembne za hiter razvoj tkiva pri fetusu in gradnjo materinih komponent za podporo fetusu (placenta, volumen krvi, prsno tkivo) (Novak in Broom, 1999).<\/p>\n Za \u0161kodljive u\u010dinke vnosa beljakovin, ki presegajo priporo\u010deno koli\u010dino, po dana\u0161njem stanju spoznanj ni nobenega neposrednega dokaza. Vendar prevelike koli\u010dine zau\u017eitih beljakovin tudi nimajo kakih pozitivnih fiziolo\u0161kih u\u010dinkov (DACH, 2004). Odve\u010dne beljakovine izgorijo podobno kot ma\u0161\u010dobe in ogljikovi hidrati ter dovajajo kalorije. Pri njihovem izgorevanju nastaja kot odpadni produkt se\u010dnina, ki je strupena snov in se mora izlo\u010diti s se\u010dem skozi ledvice (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n Oskrba z beljakovinami je prete\u017eno zagotovljena, \u010de dnevne \u017eitne in krompirjeve jedi ali jedi iz stro\u010dnic dopolnimo z mle\u010dnimi izdelki z malo ma\u0161\u010dobe. Orehi, jedrca in semena vsebujejo kakovostne beljakovine – vendar tudi ma\u0161\u010dobe in kalorije. V majhnih koli\u010dinah so ta \u017eivila zdrava in okusna. Prav tako tudi vsebujejo kakovostne beljakovine meso, siri in klobase, vsebujejo pa tudi veliko ma\u0161\u010dob, holesterola in kalorij (Pospisil in sod., 2000). Predvsem \u017eivalski viri beljakovin vsebujejo pravo kombinacijo aminokislin. Rastlinskim \u017eivilom (beljakovinam), zelenjavi, \u017eitu in stro\u010dnicam manjkajo nekatere esencialne aminokisline. Izjema je soja, ki vsebuje vse esencialne aminokisline (Pokorn, 2004).<\/p>\n Biolo\u0161ko vrednost beljakovin dolo\u010da koli\u010dina in razmerje \u017eivljenjsko pomembnih aminokislin v \u017eivilu. Stro\u010dnice in \u017eita imajo majhno biolo\u0161ko vrednost; me\u0161anica obeh pa visoko. Prehrana, me\u0161ana z rastlinskimi in \u017eivalskimi beljakovinami obi\u010dajno zadostuje po koli\u010dini in biolo\u0161ki vrednosti zau\u017eitih beljakovin. \u017divalske beljakovine imajo zelo visoko biolo\u0161ko vrednost, zato jih ni potrebno u\u017eivati v ve\u010dji koli\u010dini v primerjavi z rastlinskimi beljakovinami, ki jih je potrebno zau\u017eiti ve\u010d, da organizem dobi vse potrebne aminokisline (Pokorn, 2004).<\/p>\n <\/p>\n Tabela 4. Beljakovine v \u017eivilih (Pokorn, 2004).<\/strong><\/p>\n\n\n\n\u017divilo<\/strong><\/td>\nBeljakovine (g)<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\n| 1 l mleka<\/td>\n | 35<\/td>\n<\/tr>\n | \n| 100 g mesa, drobovine, rib, perutnine<\/td>\n | 20<\/td>\n<\/tr>\n | \n| 100 g sira (mastne vrste)<\/td>\n | 28<\/td>\n<\/tr>\n | \n| 100 g skute (nemastne)<\/td>\n | 14<\/td>\n<\/tr>\n | \n| 100 g kuhane soje<\/td>\n | 10<\/td>\n<\/tr>\n | \n| 150 g kuhanega fi\u017eola, le\u010de, graha<\/td>\n | 10<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nPomen ogljikovih hidratov pri nose\u010dnici<\/strong><\/p>\nOgljikovi hidrati so najpomembnej\u0161i vir energije. Sestavljati morajo najve\u010dji dele\u017e na\u0161e prehrane – 50 do 60 % dnevnega vnosa energije. Z izjemo mle\u010dnih izdelkov so ogljikovi hidrati izklju\u010dno v \u017eivilih rastlinskega izvora (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n Poznamo kompleksne ali sestavljene (\u0161krobnate) in enostavne (sladkor) ogljikove hidrate. Najve\u010d prednosti imajo kompleksni ogljikovi hidrati, ker se enakomerno spreminjajo v grozdni sladkor in skrbijo za enakomerne energijske zagone (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n \u017dita in polnozrnati izdelki, neglaziran (naravni) ri\u017e, krompir, stro\u010dnice, sve\u017ee sadje in zelenjava vsebujejo ve\u010d hranil in vlaknin kot izdelki iz bele moke, olu\u0161\u010den ri\u017e, pripravljeni krompirjevi izdelki ali sokovi brez vlaknin (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n \u0160e manj koristni so enostavni ogljikovi hidrati, kot so sladkor, med, sladkarije in sladke osve\u017eilne pija\u010de. Te sodijo med nosilce \u00bbpraznih\u00ab kalorij, hitro prehajajo v kri in povi\u0161ujejo krvni sladkor. Enostavni ogljikovi hidrati nasitijo le za kratek \u010das, zato se krvni sladkor spet hitro zni\u017ea, enako kot se je prej zvi\u0161al. Nizek sladkor v krvi daje ob\u010dutek lakote (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n V jedilnik naj bo zato namesto \u017eemljic, belega kruha in toasta vklju\u010den polnozrnati kruh ali \u017eitni musli. \u017ditni izdelki iz polnozrnatih \u017eit, stro\u010dnice, krompir, neglaziran ri\u017e in zelenjava morajo biti glavni sestavni del obroka. Sladkor, sladkarije, pecivo, kola\u010di in sladke osve\u017eilne pija\u010de, dovajajo samo \u00bbprazne\u00ab kalorije (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nPotrebe po vitaminih<\/strong><\/p>\nVitamini so organske spojine, nujno potrebne v majhnih koli\u010dinah, saj omogo\u010dajo nemoten potek razli\u010dnih metaboli\u010dnih procesov. \u010clove\u0161ko telo vitaminov ne more sintetizirati. Vir vitaminov je zato v ve\u010dini primerov hrana (Gobec, 2001).<\/p>\n Biolo\u0161ka vrednost vitaminov pogosto ne zavisi samo od koncentracije vitamina v \u017eivilu temve\u010d tudi od stanja prehranjenosti ali zalog hranil v telesu, od prebave in hitrosti pomikanja \u010drevesne vsebine skozi prebavno cev, od vrste zau\u017eite hrane, na\u010dina priprave hrane (surovo, kuhano, konzervirano) in tudi od vrste in pretvorbe provitaminov v vitamine (Pokorn, 2003).<\/p>\n Vitamine razdelimo na skupino topno v ma\u0161\u010dobi (A, D, E, K) in tiste, ki so topni v vodi\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0(vitamini skupine B in vitamin C). Ve\u010dina v vodi topnih vitaminov (vitamin B in C) se hitro izlo\u010dijo iz telesa (ledvic in ko\u017ee) v nasprotju z vitamini topnimi v ma\u0161\u010dobah, ki se skladi\u0161\u010dijo v ma\u0161\u010devju. Zaloge vitaminov, ki so topni v vodi zadostujejo le za nekaj tednov (Pokorn, 2003).<\/p>\n <\/p>\n Vitamin A<\/strong><\/p>\nV nose\u010dnosti so potrebe po vitaminu A ve\u010dje. Vnos naj bi bil v povpre\u010dju za tretjino ve\u010dji kot pri \u017eenskah v rodni dobi. Priporo\u010den vnos za nose\u010dnico od 4. meseca dalje je 1,1 mg- ekvivalent\/dan ( DACH, 2004).<\/p>\n Vitamin A je nujno potreben za rast in diferenciacijo epitelnega tkiva, za rast kosti in drugih tkiv, za razmno\u017eevanje in pravilen razvoj embria (Gobec, 2001). Zaradi velikega pomena vitamina za razvoj in dozorevanje plju\u010d je potrebno posebej v drugi in tretji tretjini nose\u010dnosti skrbeti za zadosten vnos (DACH, 2004).<\/p>\n Najbolj\u0161i vir vitamina A so jetra. Ker pa lahko jetra, pa\u010d glede na razli\u010dno krmljenje \u017eivali, vsebujejo zelo velike koli\u010dine retinola, naj bi se \u017eenske v prvi tretjini nose\u010dnosti odpovedale njihovemu u\u017eivanju (DACH, 2004). Dobri viri vitamina A so tudi: mleko, maslo, olje, margarina, korenje, krompir, marelice, \u0161pina\u010da in listnata zelena zelenjava (Pokorn, 2004).<\/p>\n <\/p>\n Vitamin D<\/strong><\/p>\nVitamin D je pravzaprav hormon, ki ga telo lahko proizvede samo s pomo\u010djo obsevanja ko\u017ee z ultravijoli\u010dno svetlobo (Gobec, 2001). Uravnava presnovo kalcija in fosfatov ter sodeluje pri izgradnji kosti (Debeljak, 2001).<\/p>\n Priporo\u010dene vrednosti za nose\u010dnice je 5 mikro g\/dan (DACH, 2004). Vitamin D sicer najdemo v jajcih (predvsem v rumenjaku), ribjem olju in mleku, vendar je njegov najpomembnej\u0161i vir son\u010denje (Gobec, 2001).<\/p>\n V dnevni prehrani lahko primanjkuje vitamina D, pa kljub temu ne pride do pomanjkanja vitamina D v telesu, \u010de se nose\u010dnica redno izpostavlja son\u010dni svetlobi. Neustrezna prehrana z malo mleka, masla, morskih rib in \u017eivljenje nose\u010dnice v zaprtih prostorih in senci lahko povzro\u010di, da se otrok \u017ee rodi z rahitisom (Pokorn, 2004).<\/p>\n <\/p>\n Vitamin E<\/strong><\/p>\nVitamin E je najpomembnej\u0161i antioksidant, ki je topen v ma\u0161\u010dobah. Deluje kot lovilec prostih radikalov (Gobec, 2001). Potreben je za zdravo ko\u017eo in krvni obtok, zavira staranje celic (Graimes, 1999).<\/p>\n Priporo\u010dena vrednost za nose\u010dnice je 13 mg ekvivalent\/dan (DACH, 2004).Vitamin E najdemo predvsem v hrani rastlinskega izvora, najbogatej\u0161i vir so rastlinska olja (olje p\u0161eni\u010dnih kal\u010dkov, son\u010dni\u010dno olje, koruzno olje, margarina) (Gobec, 2001). Bogati viri s tem vitaminom so tudi p\u0161eni\u010dni kal\u010dki, olje p\u0161eni\u010dnih kal\u010dkov, zelene listnata zelenjava, kot sta brokoli in \u0161pina\u010da (Barker in Lees, 1996).<\/p>\n Vitamin E je eden najmanj toksi\u010dnih vitaminov, saj tudi odmerki, ki presegajo RDA sto krat, niso nevarni (Gobec, 2001).<\/p>\n <\/p>\n Vitamin K<\/strong><\/p>\nNjegova glavna fiziolo\u0161ka naloga je, da omogo\u010da biosintezo nekaterih koagulacijskih faktorjev (Gobec, 2001). Pospe\u0161uje strjevanje krvi, saj sodeluje pri sintezi ve\u010d faktorjev strjevanja (Debeljak, 2001).<\/p>\n Priporo\u010dena vrednost za nose\u010dnice je 60 mikro g\/dan (DACH, 2004).Potrebe po vitaminu zadovolji povpre\u010dna prehrana, poleg tega pa je \u010dloveku na voljo tudi vitamin K, ki ga<\/p>\n proizvedejo \u010drevesne bakterije (Gobec, 2001). Le v izjemnih primerih lahko pride do pomanjkanja vitamina K (Pokorn, 2004).<\/p>\n Veliko vitamina vsebujeta listnata zelenjava in jetra, v manj\u0161i koli\u010dini pa \u0161e meso, jajca, \u017eita, sadje in druga zelenjava (Pokorn, 2003).<\/p>\n <\/p>\n Vitamin C<\/strong><\/p>\nVitamin C je pomemben antioksidant. Ve\u010da odpornost, sodeluje pri gradnji medceli\u010dnega tkiva in sklenine, potreben je za sintezo nekaterih hormonov (Po\u017ear, 1998). Velik pomen ima tudi pri absorbciji \u017eeleza (Pokorn, 2004).<\/p>\n Priporo\u010dena vrednost za nose\u010dnice je 110 mg\/dan (DACH, 2004). Najve\u010d vitamina C vsebujejo citrusi, paradi\u017enik, peter\u0161ilj, zelena paprika, hren, zelena listnata surova zelenjava in dinje. Nose\u010dnicam priporo\u010damo vsaj eno tretjino sadja in zelenjave, ker vsebuje veliko vitamina C (Pokorn, 2004).<\/p>\n <\/p>\n Tabela 5. \u017divila, ki vsebujejo najve\u010d vitamina C (Pokorn, 2004).<\/p>\n \n\n\n\u017divilo<\/strong><\/td>\nmg\/100 g surovega \u017eivila<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\n| zelena paprika<\/td>\n | 135 – 185<\/td>\n<\/tr>\n | \n| paradi\u017enik<\/td>\n | 10 – 60<\/td>\n<\/tr>\n | \n| koleraba<\/td>\n | 40 – 80<\/td>\n<\/tr>\n | \n| zelje, ohrovt<\/td>\n | 68 – 79<\/td>\n<\/tr>\n | \n| \u0161pina\u010da<\/td>\n | 60<\/td>\n<\/tr>\n | \n| cveta\u010da<\/td>\n | 59<\/td>\n<\/tr>\n | \n| pomaran\u010da, jagode<\/td>\n | 50<\/td>\n<\/tr>\n | \n| limona<\/td>\n | 45<\/td>\n<\/tr>\n | \n| ribez<\/td>\n | 25<\/td>\n<\/tr>\n | \n| jabolka<\/td>\n | 2 – 20<\/td>\n<\/tr>\n | \n| \u0161ipek<\/td>\n | 1000 – 3000<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \u0160kodljivi u\u010dinki vitamina C so povezani z odmerki. Ob preveliki koli\u010dini se pojavita napenjanje in driska (Gobec, 2001).<\/p>\n <\/p>\n Vitamini B kompleksa<\/strong><\/p>\nImenujemo jih B kompleks zaradi njihove podobne zgradbe in ker jih v hrani pogosto najdemo skupaj (Pokorn, 2003).<\/p>\n Vsi vitamini so potrebni za funkcioniranje vsake celice, posebno \u017eiv\u010dne: pri katalizaciji procesov proizvodnje energije, pri razgradnji beljakovin in ma\u0161\u010dob, za dobro zgradbo las, nohtov in ko\u017ee, za delovanje jeter in \u010drevesja, za dober imunolo\u0161ki status in za prepre\u010devanje anemij (vitamin B12 in folati) (Pokorn, 2003).<\/p>\n Vitamin B1 (tiamin), je pomemben v encimski presnovi ogljikovih hidratov, ima pomembno vlogo tudi v \u017eiv\u010dnih tkivih (pri nevrolo\u0161kih procesih) (Debeljak, 2001).<\/p>\n Priporo\u010dena vrednost tega vitamina v nose\u010dnosti je 1,2 mg\/dan. Zaradi spremenjene presnovne situacije in potreb ploda je v nose\u010dnosti potreben dodatek 0,2 mg\/dan (DACH, 2004).Ve\u010dina hrane vsebuje tiamin v nizkih koncentracijah, najve\u010d ga je v jetrih, kvasu in neobdelanih \u017eitaricah (Gobec, 2001).<\/p>\n Pomanjkanje vitamina B1 se poka\u017ee predvsem pri ljudeh, ki u\u017eivajo energijsko bogato hrano z veliko ogljikovih hidratov in\/ali alkohola ali prazne kalorije (Pokorn, 2003). Stroga oblika vegetarijanske prehrane, ki vsebuje namesto polnozrnatih \u017eit samo poliran ri\u017e ali proso, lahko privede do pomanjkanja vitamina B1 (Pokorn, 2004).<\/p>\n Znamenja pomanjkanja vitamina so depresija, razdra\u017eljivost, nevrolo\u0161ke motnje, izguba spomina (Graimes, 1999).<\/p>\n Vitamin B2 (riboflavin) predstavlja koencimski del v razli\u010dnih encimih presnove ma\u0161\u010dob, ogljikovih hidratov in beljakovin (Debeljak, 2001). Nujen je tudi za delovanje vitamina B6 in niacina ter obnavljanje tkiv (Graimes, 1999).<\/p>\n Priporo\u010dena vrednost v nose\u010dnosti je 1,5 mg\/dan (DACH, 2004). Me\u0161ana prehrana vsebuje dovolj riboflavina (Gobec, 2001). Dobri viri riboflavina so mleko in mle\u010dni izdelki, mi\u0161i\u010dno meso, ribe, jajca in polnozrnati izdelki (DACH, 2004).<\/p>\n Riboflavin tudi v ve\u010djih odmerkih (120 mg\/dan) \u00a0ni toksi\u010den (Gobec, 2001).<\/p>\n Vitamin B3 (niacin), je nujen za zdravje prebavil in ko\u017ee, krepi krvni obtok (Graimes, 1999).<\/p>\n Priporo\u010dena vrednost za nose\u010dnice od 4. meseca dalje je 15 mg ekvivalent\/dan (DACH, 2004). \u017divila bogata z niacinom so \u017eita, jetra, meso, otrobi in kvas (Pokorn, 2004).<\/p>\n Vitamin B6 (piridoksin), je nujen za presnovo beljakovin in ma\u0161\u010dob, za nastajanje rde\u010dih krvni\u010dk in zdrav imunski sistem (Graimes, 1999).<\/p>\n Priporo\u010dena vrednost piridoksina v nose\u010dnosti od 4. meseca dalje je 1,9 mg\/dan (DACH, 2004). \u017divila, ki vsebujejo vitamin B6 so: banane, \u017eita, pi\u0161\u010danec, stro\u010dnice, rumenjak, ve\u010dina zelene listnate zelenjave, ve\u010dina rib in \u0161koljk, meso, drobovina, orehi, krompir, slive, rozine in kvas (Pokorn, 2004).<\/p>\n Pomanjkanje vitamina B6 povzro\u010di posledice na ko\u017ei (lezije okrog ust, o\u010di in nosu, stomatitis), perifernem in centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu (periferne neuropatije, konvulzije) in hematopoezi (sideroblastna anemija) (Gobec, 2001).<\/p>\n Vitamin B12 (kobalamin), ima va\u017enej\u0161i pomen v celicah kostnega mozga pri tvorbi rde\u010dih krvni\u010dk, pri tvorbi mielinskih ovojnic v centralnem \u017eiv\u010devju, sodeluje pri presnovi ma\u0161\u010dob, beljakovin in ogljikovih hidratov (Debeljak, 2001).<\/p>\n Priporo\u010dena vrednost v nose\u010dnosti je 3,5 mikro\u00a0 g\/dan (DACH, 2004).Vitamin B12 je navzo\u010d samo v \u017eivilih \u017eivalskega izvora. Stroge oblike vegetarijanske prehrane, sestavljene v glavnem iz sadja, zelenjave in \u017eit, lahko povzro\u010dijo pomanjkanje beljakovin, \u017eeleza in vitamina B12 (Pokorn, 2004).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nPotrebe po mineralih<\/strong><\/p>\nMinerali imajo podobno vlogo v organizmu kot vitamini. So sestavni deli telesnih teko\u010din, \u0161tevilnih encimskih sistemov ali delujejo kot gradbeni element (Pokorn, 2003).<\/p>\n Mnogi minerali so potrebni dnevno v 100 mg koli\u010dinah ali ve\u010d in jih uvr\u0161\u010damo med makrominerale. V to skupino sodijo natrij, kalij, magnezij, klor, fosfor in kalcij. V drugo skupino uvr\u0161\u010damo mikrominerale, ki pa se delijo \u0161e naprej v elemente ali minerale v sledovih (\u017eelezo, baker, cink) in skupino, ki se v telesu nahaja v ultra nizkih koli\u010dinah. Dnevni vnos le teh ne presega 5 mg. V to zadnjo skupino spadajo krom, mangan, fluor, jod, kobalt, selen, arzen, bor, vanadij, nikelj, kadmij, litij, svinec in molibden. Mnogi izmed njih izkazujejo v prekomernih koli\u010dinah toksi\u010dne efekte, zato je potreben vnos teh snovi s hrano ali prehrambenimi dodatki v koli\u010dinah, ki so za telo potrebni le v fiziolo\u0161kih koli\u010dinah (Sollner Dolenc, 2001).<\/p>\n <\/p>\n Natrij<\/strong><\/p>\nMed minerali je najbolj znana sol oziroma natrij, ki jo vsak dan uporabljamo kot za\u010dimbni dodatek v prehrani \u00a0(Pokorn, 2003).<\/p>\n Pomanjkanje natrija je zelo redko; ve\u010dja koli\u010dina soli v dnevni prehrani pa je vsakdanji problem. Minimalna dnevna priporo\u010dena koli\u010dina natrija je 500 mg, zgornja pa 2400 mg\/dan (1g soli je 400 mg natrija) (Pokorn, 2003).<\/p>\n Manj\u0161a koli\u010dina soli v dnevni prehrani je tudi povezana z manj\u0161im tveganjem za povi\u0161an krvni tlak in za sr\u010dne bolezni. Sol tudi pospe\u0161uje izlo\u010danje kalcija, zato spada slana prehrana med dejavnike tveganja pri nastanku osteoporoze. Sol zni\u017eamo pod 6 g na dan (2400 mg natrija) (Pokorn, 2003).<\/p>\n 10 % soli \u010dlovek zau\u017eije z naravno hrano, 75 % je dodane pri predelavi \u017eivil (konzervirana hrana) in 15 % jo dodamo ob pripravi hrane pri mizi (Pokorn, 2003).<\/p>\n \u017divila so sama po sebi slana (zlasti \u017eivila \u017eivalskega izvora, industrijsko predelana \u017eivila), zato hrano pri kuhanju solimo \u010dim manj, pri mizi pa dosoljevanje sploh odsvetujemo (Pokorn, 2003).<\/p>\n <\/p>\n Kalcij<\/strong><\/p>\nVe\u010dina telesnega kalcija se nahaja v kosteh in zobeh, kar predstavlja tudi pomembno zalogo tega elementa v organizmu (Pokorn, 2003). Kalcijevi ioni se absorbirajo iz prebavnega trakta in nalagajo v kosti le v prisotnosti vitamina D, pomanjkanje enega ali drugega pa vodi v osteoporozo pri odraslih. Kalcijev ion ima pomen pri mi\u0161i\u010dnih kontrakcijah, koagulaciji krvi, \u017eiv\u010dnih impulzih, uravnavanju krvnega tlaka, sekreciji hormonov in pri delovanju \u0161tevilnih encimov (Pokorn, 2003).<\/p>\n Kalcij je pomemben za rast kosti in zob, \u0161e posebno pri odra\u0161\u010dajo\u010dih otrocih in nose\u010dnicah (Sollner Dolenc, 2001).V nose\u010dnosti mora \u017eenska dodatno za razvoj plodu zagotoviti pribli\u017eno 25 – 30 g kalcija (Pokorn, 2003).<\/p>\n Med nose\u010dnostjo se zvi\u0161a tako stopnja absorbcije kalcija, kot tudi renalna izguba kalcija (DACH, 2004). Pomanjkanje kalcija pove\u010da njegovo absorbcijo iz \u010drevesja pri nose\u010dnicah do 50 % (Pokorn, 2003).<\/p>\n Priporo\u010den vnos kalcija med nose\u010dnostjo je 1000 mg\/dan (DACH, 2004). Kalcij iz preparatov in iz hrane ne sme presegati 2500 mg\/dan. Bolje je, da dnevno priporo\u010deno koli\u010dino kalcija zau\u017eijemo redno v manj\u0161ih odmerkih preko dneva, zaradi bolj\u0161e absorbcije (Pokorn, 2003).<\/p>\n Najbolj bogati viri kalcija so mleko in mle\u010dni izdelki, manj pa zelenjava, ki vsebuje oksalno kislino, saj ta prepre\u010duje absorbcijo kalcija. Mnogim sadnim\u00a0 sokovom danes dodajajo kalcij, ki tako lahko postane glavni vir kalcija za ljudi, ki ne u\u017eivajo mleka. Zelo dober vir kalcija pa so mineralne vode, priporo\u010dljive tudi ljudem, ki v manj\u0161i meri u\u017eivajo prej omenjena \u017eivila bogata s kalcijem (Sollner Dolenc, 2001).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nFosfo<\/strong><\/p>\nFosfor je skupaj s kalcijem sestavni del kosti in zob ter tudi vsake celice. Je pomemben v energetski presnovi, acido – baznem ravnote\u017eju in sestavni del fosfolipidov ter nukleinskih kislin (Pokorn, 2003).<\/p>\n Zaradi obilnega vnosa fosforja s hrano prehransko pomanjkanje fosforja ni znano. Prakti\u010dno vsa \u017eivila namre\u010d vsebujejo fosfor. Priporo\u010den vnos fosforja med nose\u010dnostjo je 800 mg\/dan (DACH, 2004).<\/p>\n Najbolj\u0161i viri fosforja so mleko, sir, jogurt, jajca, ore\u0161ki, zrnje stro\u010dnic in cela \u017eita (Graimes, 1999).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nMagnezij<\/strong><\/p>\nMagnezij aktivira \u0161tevilne encime, posebej encime energijske presnove, ima pomembno vlogo v okviru mineralizacije kosti in pri kontrakciji mi\u0161ic. Priporo\u010den vnos magnezija med nose\u010dnostjo je 310 mg\/dan (DACH, 2004).<\/p>\n Magnezij se nahaja prakti\u010dno v vsaki hrani, \u0161e posebno so s tem mineralom bogati zelenjava, \u017eitarice, orehi ter le\u0161niki, pa tudi grah in fi\u017eol (Sollner Dolenc, 2001).<\/p>\n Pomanjkanje magnezija z definiranimi simptomi pri zdravem \u010dloveku z obi\u010dajnimi prehranjevalnimi navadami doslej \u0161e ni bilo dokazano (DACH, 2004).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n\u017delezo<\/strong><\/p>\n\u017delezo je neobhodno potrebno pri sintezi hemoglobina (Sollner Dolenc, 2001).<\/p>\n Med nose\u010dnostjo po eni strani sicer odpade menstrualna izguba krvi, po drugi strani pa je za zarodek dodatno potrebnih okoli 300 mg, za placento okoli 50 mg in za pove\u010dani biovolumen matere okoli 450 mg \u017eeleza. Tako je med nose\u010dnostjo potreben skupen vnos 30 mg \u017eeleza na dan (DACH, 2004).<\/p>\n \u017divila bogata z \u017eelezom so predvsem jetra, \u017eita, meso, stro\u010dnice, krompir, rumenjak, zelena zelenjava in suho sadje (Pokorn, 2004).<\/p>\n \u017delezo iz \u017eivalske hrane se bolje absorbira kot iz \u017eivil rastlinskega izvora. Absorbcija \u017eeleza iz nadomestkov pa je manj\u0161a kot iz hrane. Ocenjujejo, da so pri ve\u010d kot 85 % nose\u010dnic zaloge \u017eeleza izpraznjene. Zaloge \u017eeleza so v rodni dobi \u017eenske zmanj\u0161ane. Le prehrana z dovolj temnega mesa in sadja (vitamin C) v celotnem rodnem obdobju \u017eenske, vklju\u010dno med nose\u010dnostjo, lahko prepre\u010di nastanek anemij (Pokorn, 2004).<\/p>\n Med nose\u010dnostjo je potrebno zagotoviti dovolj \u017eeleza, da prepre\u010dimo nastanek anemij zaradi pomanjkanja \u017eeleza. Znamenja pomanjkanja \u017eeleza so tudi utrujenost in neodpornost proti infekcijam (Graimes, 1999).<\/p>\n <\/p>\n Jod<\/strong><\/p>\nJod u\u010dinkuje kot sestavina hormonov \u0161\u010ditnice. V nose\u010dnosti so potrebe po jodu dodatno pove\u010dane zaradi pove\u010dane ledvi\u010dne prekrvavitve in s tem povezanega pove\u010danega izlo\u010danja joda s se\u010dem. Nose\u010dnice naj bi zato \u0161e posebej pazile na zadosten vnos joda; dose\u017een je \u0161ele pri dnevnem u\u017eivanju 230 mikro g (priporo\u010dene vrednosti v Nem\u010diji in Avstriji) oz. 200 mikro g ( priporo\u010dena vrednost v \u0160vici) (DACH, 2004).<\/p>\n Vsebnost joda v \u017eivilih rastlinskega in \u017eivalskega izvora je v precej\u0161nji meri odvisna od vsebnosti joda v zemlji in od preskrbljenosti kmetijskih doma\u010dih \u017eivali z jodom. Tako lahko pride do velikih nihanj v vsebnosti. Veliko joda je praviloma v morskih ribah in drugih morskih proizvodih. Mleko in jajca pri ustreznem hranjenju \u017eivali prav tako vsebujejo precej joda. Pri kuhanju se del joda izgubi. To velja tudi za jodirano kuhinjsko sol (DACH, 2004).<\/p>\n Pri enostranski vegetarijanski prehrani, pri alergijah na kravje mleko ali intoleranci na laktozo, pri alergiji na ribe in zlasti tudi pri prehrani z malo soli je treba po posvetu z zdravnikom razmisliti o dodatnem u\u017eivanju joda v obliki tablet (DACH, 2004).<\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nFluorid<\/strong><\/p>\nFluorid je normalna sestavina organizma. Ker je dokazano, da fluorid deluje preventivno proti kariesu, ga pri\u0161tevamo med za zdravje potrebne elemente. Fluorid ima funkcijo pri mineralizaciji kosti in zob (DACH, 2004).<\/p>\n Orientacijske vrednosti za skupne vnose fluoridov (hrana, pitna voda in prehranska dopolnila) ter prehranska dopolnila v obliki fluoridov za prepre\u010devanje kariesa zna\u0161ajo za nose\u010dnice 3,2 mg\/dan (DACH, 2004).<\/p>\n Hranilne snovi z vsebnostjo fluorida so predvsem voda, \u010daj in ribe (Sollner Dolenc, 2001).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nCink<\/strong><\/p>\nCink v presnovi izpolnjuje nekatere specifi\u010dne funkcije. Je sestavina ali aktivator \u0161tevilnih encimov v presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov, ma\u0161\u010dob in nukleinskih kislin, hormonov in receptorjev ter pomemben pri skladi\u0161\u010denju inzulina in v imunskem sistemu (DACH, 2004).<\/p>\n \u010ceprav v \u010dasu nose\u010dnosti morda delujejo prilagoditveni mehanizmi v smislu izbolj\u0161anja absorbcije cinka in \u010deprav prehranska dopolnila v obliki cinka niso prinesla prednosti, se zdi, da je od 4. meseca nose\u010dnosti naprej priporo\u010dilo dodatnega vnosa 3 mg cinka na dan ustrezno (DACH, 2004).<\/p>\n Dobri viri cinka so govedina, svinjina, perutnina, jajca, mleko in sir. \u017divila z visoko vsebnostjo cinka (npr. polnozrnata p\u0161enica) lahko s tehni\u010dnimi posegi pri predelavi in pripravi hrane utrpijo velike izgube (npr. moka glede na stopnjo mletja). S kuhanjem ali skladi\u0161\u010denjem \u017eivil s cinkom prevle\u010denimi posodami pa se lahko vsebnost cinka mo\u010dno pove\u010da (DACH, 2004).<\/p>\n <\/p>\n Selen<\/strong><\/p>\nSelen ima esencialno vlogo v telesu, v prevelikih odmerkih pa je lahko toksi\u010den (Sollner Dolenc, 2001)<\/p>\n Epidemiolo\u0161ke \u0161tudije ka\u017eejo na direkten antikarcinogen ali za\u0161\u010ditni u\u010dinek selena. Ocenjene vrednosti za primerne vnose med nose\u010dnostjo zna\u0161ajo 30 – 70 mikro g\/dan (Graimes, 1999).<\/p>\n U\u017eivanje selena poteka predvsem prek mesa, rib in kurjih jajc. Precej selena je tudi v le\u010di in belu\u0161ih (DACH, 2004). Najdemo pa ga tudi v avokadu, mleku, sirih, maslu, brazilskih ore\u0161kih in morskih algah (Graimes, 1999).<\/p>\n <\/p>\n Folna kislina <\/strong><\/p>\nFolna kislina je vitamin iz skupine B, imenovan tudi B9. Ker ga na\u0161e telo samo ne more sintetizirati, ga moramo dobiti s hrano. Najdemo ga v sadju in zelenjavi, mesu, izrabiti pa nam uspe le pribli\u017eno \u0161estino vsebnosti, saj se med kuhanjem zve\u010dine razgradi, poleg tega pa se po zau\u017eitju le deloma vsrka iz tankega \u010drevesa v kri (\u0160pringer, 2002).<\/p>\n \u017denske, ki \u017eelijo zanositi ali bi lahko zanosile, naj bi dodatno u\u017eivale 400 mikro g sinteti\u010dne folne kisline v obliki dodatkov za preventivo pred defekti nevralnih cevi. Do tega pove\u010danega vna\u0161anja folne kisline naj bi pri\u0161lo \u017ee 4 tedne pred za\u010detkom nose\u010dnosti in naj bi se izvajalo tudi med prvo tretjino nose\u010dnosti, ko se potreba pove\u010da na 600 mikro g ekvivalent\/dan (DACH, 2004).<\/p>\n V nose\u010dnosti sta od folne kisline odvisna razvoj zarodka in rast ploda. \u017de \u010detrti teden po spo\u010detju se v zarodku razvije hrbteni\u010dni kanal (nevralna cev), ki se ob primanjkljaju folne kisline ne zapre pravilno (\u0160pringer, 2002).<\/p>\n Dobri viri folatov so nekatere vrste zelenjave (belu\u0161i, paradi\u017enik, zelje, \u0161pina\u010da, kumare) ter pomaran\u010de, grozdje, kruh, pecivo iz polnozrnate moke, krompir, meso, jetra, mleko in mle\u010dni izdelki, nekatere vrste sira in jajca. Posebno veliko folata je v p\u0161eni\u010dnih kal\u010dkih in soji (DACH, 2004).<\/p>\n Z u\u017eivanjem me\u0161ane hrane, prete\u017eno z veliko surove zelene zelenjave, praviloma zadostimo fiziolo\u0161kim potrebam po vitaminu (Pokorn, 2004).<\/p>\n <\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nMA\u0160\u010cOBE V PREHRANI NOSE\u010cNICE<\/strong><\/p>\nPrimerna koli\u010dina ma\u0161\u010dob v prehrani je nujna za zdravje. Telo jih potrebuje kot vir v ma\u0161\u010dobah topnih vitaminov A, D, E, K in esencialnih ma\u0161\u010dobnih kislin, ki jih organizem ne more sintetizirati, hkrati pa dajejo hrani okus in strukturo (Graimes, 1999).<\/p>\n Zdrava prehrana vsebuje 15 do 30 % ma\u0161\u010dob energijske vrednosti celodnevnega obroka hrane (Pokorn, 2003). To je pribli\u017eno 65 do 80 g dnevno. Najve\u010d polovica dnevnih ma\u0161\u010dob sme biti \u017eivalskega izvora (30 do 40 g), druga polovica mora izhajati iz \u017eivil rastlinskega izvora (Pospisil in sod., 2000). \u00a0Ker je ma\u0161\u010doba energijsko bogata zagotavlja 9 kcal\/ g\u00a0\u00a0 in s tem omogo\u010da ljudem pridobivati ustrezno energijo z razumno vsakodnevno porabo \u017eivil bogatih z ma\u0161\u010dobo (Mahan in Escott-Stump, 2004).<\/p>\n Ma\u0161\u010dobo vsebujejo vse skupine \u017eivil, razen sadja. Edini predstavniki sadja, ki vsebujejo ma\u0161\u010dobo so avokado, kokos in kokosovo mleko (Dudek, 2006).<\/p>\n Prehrambena ma\u0161\u010doba je shranjena v ma\u0161\u010dobnih celicah znotraj \u010dlove\u0161kega telesa. Sposobnost telesa shranjevanja in rabe velikih koli\u010din ma\u0161\u010dob omogo\u010di ljudem pre\u017eiveti brez hrane nekaj tednov, v\u010dasih tudi mesecev (Mahan in Escott-Stump, 2004).<\/p>\n Ma\u0161\u010dobe se v nose\u010dnosti v veliki ve\u010dini v celoti absorbirajo, posledi\u010dno zaradi opaznej\u0161ega porasta serumskih lipidov, lipoproteinov in holesterola ter zni\u017eanju izlo\u010danja ma\u0161\u010dob skozi \u010drevesje. Ma\u0161\u010doba, ki se skladi\u0161\u010di v fetusu predstavlja v za\u010detku nose\u010dnosti 2 % in poraste do 12 % ob koncu nose\u010dnosti (Olds et al., 1992).<\/p>\n <\/p>\n Delitev ma\u0161\u010dob<\/strong><\/p>\nLipide, ki jih obi\u010dajno imenuje kar ma\u0161\u010dobe, delimo na trigliceride (ma\u0161\u010dobe in olja), fosfolipide (lecitin) in sterole (holesterol). Vendar fosfolipidi in steroli predstavljajo le 2 % vseh ma\u0161\u010dob v hrani (Dudek, 2006).<\/p>\n Vse vrste ma\u0161\u010dob v hrani sestojijo iz treh vrst ma\u0161\u010dobnih kislin: nasi\u010denih, enkrat nenasi\u010denih in ve\u010dkrat nenasi\u010denih (Mau\u010dec Zakotnik in sod., 2001).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nLastnosti ma\u0161\u010dob<\/strong><\/p>\nMa\u0161\u010dobne kisline redko najdemo prosto v naravi in so skoraj vedno povezane z drugimi molekulami skupaj z njihovimi hidrofilnimi karboksilnimi glavnimi skupinami (Mahan in Escott-Stump, 2004).<\/p>\n Ma\u0161\u010dobe so tako kot ogljikovi hidrati sestavljene iz atomov ogljika, vodika in kisika, vendar so dore\u010deni v razli\u010dnih vzorcih in razmerjih (Barker in Lees, 1996). Klasificiramo jih glede na \u0161tevilo ogljikovih atomov, \u0161tevilo dvojnih vezi in lege prve dvojne vezi v verigi. V glavnem so ma\u0161\u010dobe s kraj\u0161o ma\u0161\u010dobno kislinsko verigo ali ve\u010d dvojnimi vezmi pri sobni temperaturi v teko\u010dem stanju, nasi\u010dene ma\u0161\u010dobe, posebno tiste z dolgimi verigami pa pri sobni temperaturi v trdem stanju (Mahan in Escott-Stump, 2004).<\/p>\n Kratkoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline vsebujejo 2 do 4 ogljikova atoma, srednje dolgo veri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline vsebujejo 6 do 12 ogljikovih atomov in dolgoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline vsebujejo 14 ali ve\u010d ogljikovih atomov (Dudek, 2006).<\/p>\n Tako, kot narekuje narava mora imeti vsak ogljikov atom v ma\u0161\u010dobni kislini \u0161tiri vezi vezane na druge atome. Kadar imajo vsi ogljikovi atomi v ma\u0161\u010dobni kislini vse \u0161tiri vezi proste, govorimo da so nasi\u010deni s hidrogenilnimi atomi. Kadar med dvema ogljikovima atomoma ni dvojnih vezi je ma\u0161\u010dobna kislina mononenasi\u010dena, kadar pa je med ogljikovimi atomi ena ali ve\u010d dvojnih vezi, je ma\u0161\u010dobna kislina polinenasi\u010dena. Nasi\u010denost je pomembna zna\u010dilnost ma\u0161\u010dobe, ker vpliva na ma\u0161\u010dobno sestavo telesa in zdravje ljudi (Dudek, 2006).<\/p>\n <\/p>\n Trigliceridi<\/strong><\/p>\nTrigliceridi predstavljajo pribli\u017eno 98 % dele\u017e ma\u0161\u010dob v hrani in so glavni skladi\u0161\u010dni vir ma\u0161\u010dob v telesu (Dudek, 2006). Telo oblikuje trigliceride s pridru\u017eevanjem treh ma\u0161\u010dobnih kislin h glicerolni verigi in s tem nevtralizira reaktivne ma\u0161\u010dobne kisline. Proste ma\u0161\u010dobne kisline so potencialno nevarne, ker vsebujejo glavno karboksilno skupino, ki zlahka reagira z drugimi molekulami. V izogib tkivnim po\u0161kodbam, biolo\u0161ki organizmi oblikujejo trigliceride tako, da zdru\u017eijo tri ma\u0161\u010dobne kisline h glicerolu (Mahan in Escott-Stump, 2004).<\/p>\n Vrednost trigliceridov na te\u0161\u010de mora biti pod 2,0 mmol\/L. Pri o\u010ditnem povi\u0161anju trigliceridov (nad 13 mmol\/L) postane kri motna in mle\u010dna, zato je njena preto\u010dnost ob\u010dutno ote\u017eena. To se negativno odra\u017ea zlasti na zelo majhnih krvnih \u017eilah. Pojavljajo se lahko vnetje trebu\u0161ne slinavke, mo\u010dne bole\u010dine v predelu trebuha ali tudi motnje v prekrvavitvi mo\u017eganov in srca (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n Trigliceridi ne prehajajo preko placente, kar ostale ma\u0161\u010dobne kisline lahko (Geissler in Powers, 2005).<\/p>\n <\/p>\n Fosfolipid<\/strong><\/p>\nFosfolipi so skupina sestavljenih ma\u0161\u010dob podobnim trigliceridom. Prav tako so sestavljeni iz ene glicerolne molekule, vendar le iz dveh ma\u0161\u010dobnih kislin. Na mestu, kjer je tretja ma\u0161\u010dobna kislina imajo fosfolipidi fosfatno skupino in molekulo holina ali du\u0161ik vsebujo\u010do sestavino. Fosfolipidi so topni tako v ma\u0161\u010dobah (zaradi ma\u0161\u010dobnih kislin), kot tudi v vodi (zaradi fosfatne skupine). Ta unikatna zna\u010dilnost jim onemogo\u010da, da bi se lahko obna\u0161ali kot emulgatorji. Zaradi te lastnosti\u00a0 fosfolipide v veliki meri uporabljajo v industrijske namene. Pojavljajo se navadno v skoraj vsej hrani, vendar predstavljajo majhno koli\u010dino skupnega vnosa ma\u0161\u010dob (Dudek, 2006).<\/p>\n Fosfolipidi imajo v telesu veliko vitalnih funkcij. Onemogo\u010dajo ma\u0161\u010dobam, da bi se za\u010dasno ustavljale v krvi in drugih telesnih teko\u010dinah. Kot sestavni del vseh celi\u010dnih membran fosfolipidi ne nudijo le strukture, ampak pomagajo tudi pri transportu v ma\u0161\u010dobah topnih substanc preko celi\u010dnih membran (Dudek, 2006).<\/p>\n <\/p>\n Steroli<\/strong><\/p>\nSteroli so eni od treh glavnih ma\u0161\u010dobnih skupin, ki vklju\u010dujejo holesterol, \u017eol\u010dno kislino, spolne hormone, adrenokortikalne hormone in vitamin D (Dudek, 2006).<\/p>\n <\/p>\n Holesterol<\/strong><\/p>\nHolesterol in ma\u0161\u010doba nista eno in isto. Holesterol je ma\u0161\u010dobi podobna snov, ki je v vseh \u017eivilih \u017eivalskega izvora (Mau\u010dec Zakotnik in sod., 2001). Holesterol uvr\u0161\u010damo med sterole, vo\u0161\u010dene substance \u010digar ogljikove, vodikove in kisikove molekule tvorijo obro\u010d. Najdemo ga v vseh celi\u010dnih membranah in mielinu; posebno bogati s holesterolom so mo\u017egani in \u017eiv\u010dne celice. Telo porablja holesterol pri sintezi \u017eol\u010dne kisline, steroidnih hormonov in vitamina D (Dudek, 2006).<\/p>\n \u010ceprav ima beseda holesterol v ve\u010dini pomenov negativen predznak, saj predstavlja nevarnost ateroskleroze, moramo holesterol najprej razdeliti (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n Holesterol ni topen v vodi, zato se v krvi ne more prena\u0161ati v prosti obliki. Da se lahko prena\u0161a, se ve\u017ee na dolo\u010dene beljakovine (apolipoproteine). Povezava holesterola z beljakovino se imenuje lipoprotein. Zraven holesterola in apolipoproteinov vsebujejo ti del\u010dki tudi razli\u010dne koli\u010dine drugih ma\u0161\u010dob – trigliceride in fosfolipide. Lipoproteini se stalno presnavljajo, kar pomeni, da stalno nastajajo, se razgrajujejo ali preoblikujejo. Med najpomembnej\u0161e lipoproteine sodijo:<\/p>\n \n- lipoproteini zelo nizke gostote (very low density lipoproteins – VLDL);<\/li>\n
- lipoproteini srednje gostote (intermediate density lipoproteins – IDL);<\/li>\n
- lipoproteini nizke gostote (low density lipoproteins – LDL);<\/li>\n
- lipoproteini visoke gostote (high density lipoproteins – HDL) (Pospisil in sod., 2000).<\/li>\n<\/ul>\n
<\/p>\n V jetrih nastaja VLDL in prehaja v kri, kjer se s pomo\u010djo encima lipoproteinaze, ki je v stenah malih krvnih \u017eil, predvsem v mi\u0161i\u010dju in ma\u0161\u010dobnem tkivu, prek IDL pretvori v LDL (Pospisil in sod., 2000). LDL prena\u0161a holesterol po telesu do celi\u010dnega tkiva, kjer ga uporabi za razli\u010dne funkcije. Za razliko od prvih treh lipoproteinov ima HDL nalogo, da absorbira holesterol, ki je nakopi\u010den v tkivnih celicah in ga prenese nazaj v jetra, kjer se razgradi (Gordner et al., 1996). Kolikor vi\u0161je so vrednosti HDL v krvi, toliko ve\u010d odlo\u017eenega holesterola se lahko spet mobilizira in razgradi. To pomeni, da je pri povi\u0161anem holesterolu v krvi pomembno poznati dele\u017e holesterola LDL – kot tudi v HDL – obliki, da lahko ocenimo tveganje za nastanek koronarne sr\u010dne bolezni (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n <\/p>\n Priporo\u010dene ciljne vrednosti krvnih ma\u0161\u010dob ( \u010campa, 2006):<\/strong><\/p>\nskupni holesterol: manj kot 5 mmol\/l;<\/p>\n holesterol LDL: manj kot 3 mmol\/l;<\/p>\n trigliceridi: manj kot 1,7 mmol\/l;<\/p>\n holesterol HDL:<\/p>\n \n- za \u017eenske: ve\u010d kot 1,3 mmol\/l;<\/li>\n
- za mo\u0161ke: ve\u010d kot 1,1 mmol\/l.<\/li>\n<\/ul>\n
Holesterol kot dejavnik tveganja ni akutna, temve\u010d kroni\u010dna te\u017eava. Zato je prvi ukrep za zni\u017eanje holesterola v krvi sprememba prehrane (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n <\/p>\n Tabela 6. Vsebnost ma\u0161\u010dob in holesterola v \u017eivilih \u017eivalskega izvora (povpre\u010dne vrednosti) (\u010campa, 2006).<\/strong><\/p>\n\n\n\n| \u017divilo\u00a0\u00a0 <\/strong><\/p>\n (100 g)<\/strong><\/td>\nSkupne ma\u0161\u010dobe (g)<\/strong><\/td>\nNasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (g)<\/strong><\/td>\nEnkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (g)<\/strong><\/td>\nVe\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (g)<\/strong><\/td>\nHolesterol (mg)<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\n| mle\u010dna \u010dokolada<\/td>\n | 32<\/td>\n | 18,9<\/td>\n | 10,2<\/td>\n | 1<\/td>\n | 9<\/td>\n<\/tr>\n | \n| kozje mleko<\/td>\n | 4<\/td>\n | 2,6<\/td>\n | 1,2<\/td>\n | 0,2<\/td>\n | 11<\/td>\n<\/tr>\n | \n| kravje mleko, polnomastno<\/td>\n | 4<\/td>\n | 2,3<\/td>\n | 1,1<\/td>\n | 0,1<\/td>\n | 14<\/td>\n<\/tr>\n | \n| kravje mleko, delno posneto<\/td>\n | 2<\/td>\n | 1<\/td>\n | 0,5<\/td>\n | 0,1<\/td>\n | 6<\/td>\n<\/tr>\n | \n| kravje mleko, posneto<\/td>\n | 0<\/td>\n | 0,1<\/td>\n | 0<\/td>\n | 0<\/td>\n | 2<\/td>\n<\/tr>\n | \n| navadni jogurt, delno posnet<\/td>\n | 2<\/td>\n | 0,9<\/td>\n | 0,4<\/td>\n | 0,1<\/td>\n | 5<\/td>\n<\/tr>\n | \n| navadni jogurt, polnomasten<\/td>\n | 4<\/td>\n | 2,3<\/td>\n | 1,1<\/td>\n | 0,1<\/td>\n | 14<\/td>\n<\/tr>\n | \n| sadni jogurt, delno posnet<\/td>\n | 1<\/td>\n | 0,8<\/td>\n | 0,4<\/td>\n | 0,1<\/td>\n | 4<\/td>\n<\/tr>\n | \n| ov\u010dji sir<\/td>\n | 19<\/td>\n | 12,1<\/td>\n | 4,8<\/td>\n | 0,9<\/td>\n | 45<\/td>\n<\/tr>\n | \n| sir edamec, polnomasten<\/td>\n | 28<\/td>\n | 17,2<\/td>\n | 8,5<\/td>\n | 1<\/td>\n | 59<\/td>\n<\/tr>\n | \n| mocarela sir<\/td>\n | 20<\/td>\n | 13<\/td>\n | 5,2<\/td>\n | 0,5<\/td>\n | 46<\/td>\n<\/tr>\n | \n| sir parmezan<\/td>\n | 35<\/td>\n | 21,1<\/td>\n | 10,5<\/td>\n | 1,3<\/td>\n | 82<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n\n\n\n\u017divilo 100 g<\/strong><\/td>\nSkupne ma\u0161\u010dobe<\/strong><\/td>\nNasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (g)<\/strong><\/td>\nEnkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (g)<\/strong><\/td>\nVe\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (g)<\/strong><\/td>\nHolesterol (mg)<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\n| govedina, mastna<\/td>\n | 71<\/td>\n | 30<\/td>\n | 35,3<\/td>\n | 2,2<\/td>\n | 60<\/td>\n<\/tr>\n | \n| govedina, pusta<\/td>\n | 5<\/td>\n | 2,3<\/td>\n | 2,3<\/td>\n | 0,2<\/td>\n | 60<\/td>\n<\/tr>\n | \n| hrenovka<\/td>\n | 19<\/td>\n | 8,3<\/td>\n | 9,5<\/td>\n | 0,7<\/td>\n | 62<\/td>\n<\/tr>\n | \n| jetrna pa\u0161teta<\/td>\n | 25<\/td>\n | 9<\/td>\n | 11,4<\/td>\n | 3,1<\/td>\n | 173<\/td>\n<\/tr>\n | \n| koko\u0161je jajce<\/td>\n | 11<\/td>\n | 3,3<\/td>\n | 4,5<\/td>\n | 1,5<\/td>\n | 396<\/td>\n<\/tr>\n | \n| konjsko meso<\/td>\n | 3<\/td>\n | 1,4<\/td>\n | 1,3<\/td>\n | 0,2<\/td>\n | 52<\/td>\n<\/tr>\n | \n| pi\u0161\u010danec, brez ko\u017ee<\/td>\n | 18<\/td>\n | 6,2<\/td>\n | 8,4<\/td>\n | 2,8<\/td>\n | 75<\/td>\n<\/tr>\n | \n| mortadela<\/td>\n | 29<\/td>\n | 10,4<\/td>\n | 13,9<\/td>\n | 3,3<\/td>\n | 65<\/td>\n<\/tr>\n | \n| suha salama<\/td>\n | 32<\/td>\n | 11,6<\/td>\n | 15,2<\/td>\n | 3,7<\/td>\n | 76<\/td>\n<\/tr>\n | \n| teletina, pusta<\/td>\n | 2<\/td>\n | 0,6<\/td>\n | 0,5<\/td>\n | 0,2<\/td>\n | 70<\/td>\n<\/tr>\n | \n| tele\u010dji zrezek<\/td>\n | 3<\/td>\n | 0,8<\/td>\n | 0,8<\/td>\n | 0,3<\/td>\n | 70<\/td>\n<\/tr>\n | \n| maslo<\/td>\n | 4<\/td>\n | 2,5<\/td>\n | 1,3<\/td>\n | 0,2<\/td>\n | 12<\/td>\n<\/tr>\n | \n| olivno olje<\/td>\n | 10<\/td>\n | 1,5<\/td>\n | 7,1<\/td>\n | 0,9<\/td>\n | 0<\/td>\n<\/tr>\n | \n| bu\u010dno olje<\/td>\n | 10<\/td>\n | 2<\/td>\n | 2,3<\/td>\n | 5,2<\/td>\n | 0<\/td>\n<\/tr>\n | \n| son\u010dni\u010dno olje<\/td>\n | 10<\/td>\n | 1,2<\/td>\n | 2,2<\/td>\n | 6,1<\/td>\n | 0<\/td>\n<\/tr>\n | \n| repi\u010dno olje<\/td>\n | 10<\/td>\n | 0,8<\/td>\n | 5,5<\/td>\n | 3,2<\/td>\n | 0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nNasi\u010denost ma\u0161\u010dob<\/strong><\/p>\nMa\u0161\u010dobne kisline so sestavljene iz razli\u010dnega \u0161tevila ogljikovih atomov, razporejenih v verige. Na te verige ogljikovih atomov se ve\u017eejo vodikovi atomi (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n Kadar so vsa prosta mesta vezana\u00a0 na ogljikovih atomih zasedena z atomi vodika, govorimo o nasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislinah. Kadar po eno ali ve\u010d takih mest vezave ni zasedeno z vodikovimi atomi, nastane med dvema ogljikovima atomoma dvojna vez. Tako nastanejo enkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline. Pri ve\u010dkrat nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislinah nastane ve\u010d takih dvojnih vezi. Nasi\u010dene in enkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline lahko tvori telo samo (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n Vsa hrana vsebuje me\u0161anico nasi\u010denih, enkrat nenasi\u010denih in ve\u010dkrat nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin. Tipi in sorazmerja prisotnih ma\u0161\u010dobnih kislin vplivajo na \u010dutne in funkcionalne lastnosti hrane. Tako ima na primer maslo druga\u010den okus in obliko, kakor koruzno olje, ki ima prav tako druga\u010dne lastnosti, kot mast (Dudek, 2006).<\/p>\n <\/p>\n Nasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline<\/strong><\/p>\nGlavni vir nasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin v prehrani so meso in mesni izdelki, mleko in mle\u010dni izdelki (maslo, sir, smetana), jedilna \u010dokolada, v manj\u0161i meri pa razli\u010dna tropska olja, npr. kokosovo olje, palmino olje in olje palminih ko\u0161\u010dic. Nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline se nahajajo prakti\u010dno v vseh rastlinah in \u017eivalih. Najve\u010d jih je v semenih, orehih, nekaterem sadju in ribah. Najizdatnej\u0161i vir nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin v prehrani so rastlinska olja, ki se med sabo razlikujejo po ma\u0161\u010dobno – kislinski sestavi (Accetto in sod., 2004).<\/p>\n Lastnosti nasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin so:<\/strong><\/p>\n\n- pri sobni temperaturi so v trdnem stanju;<\/li>\n<\/ul>\n
\n- so bolj stabilne, kasneje postanejo \u017earkega okusa;<\/li>\n
- pojavljajo se skoraj v vseh \u017eivilih, najve\u010djo koli\u010dino teh ma\u0161\u010dob pa vsebujejo meso, mle\u010dni izdelki, tropska olja (kokosovo, palmino);<\/li>\n
- v primerjavi z drugimi ma\u0161\u010dobnimi kislinami v najve\u010dji meri zvi\u0161ujejo LDL holesterol v krvi (Dudek, 2006).<\/li>\n<\/ul>\n
\u00a0<\/strong><\/p>\nEnkrat in ve\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline<\/strong><\/p>\nRazen dveh ve\u010dkrat nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin, telo lahko samo proizvaja ma\u0161\u010dobne kisline, glede na njegove potrebe iz ogljikovih hidratov, beljakovin in ma\u0161\u010dobe. Tistih dveh ma\u0161\u010dobnih kislin, linolna (\u2126 6 ma\u0161\u010dobna kislina) in \u03b1 – linolenska (\u2126 3 ma\u0161\u010dobna kislina), ki jih ne more proizvajati imenujemo esencialne ma\u0161\u010dobne kisline (Dudek, 2006). Zato jih moramo v telo vna\u0161ati s hrano (Dudek, 2008).<\/p>\n Linolna kislina (\u2126 6 ali n 6)<\/strong> ima 18 ogljikovih atomov in dve dvojne vezi (Mahan, Escott- Stump, 2004). Glavni derivat linolne kisline je arahidoska kislina (AA). AA slu\u017ei kot primarni sestavni del centralnega \u017eiv\u010dnega sistema (Dudek, 2008)<\/p>\nNajve\u010dji dele\u017e linolne kisline je v oljih, kot so: son\u010dni\u010dno, orehovo, sojino, svetlinovo, ara\u0161idno, koruzno in sezamovo olje (Brown et al., 2002).<\/p>\n Pomanjkanje \u2126 6 ma\u0161\u010dobnih kislin lahko povzro\u010di ko\u017ene ekceme, zama\u0161\u010denost jeter, dovzetnost za infekte, motnje pri celjenju ran in zaostajanja v rasti (DACH, 2004).<\/p>\n Alfa linolenska kislina (\u2126 3 ali n 3)<\/strong> pa ima 18 ogljikovih atomov in tri dvojne vezi (Maham, Escott – Stump, 2004). Derivati te esencialne ma\u0161\u010dobne kisline vklju\u010dujejo eikozapentanojsko kislino (EPA) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA). V telesu se proizvaja relativno malo EPA in DHA iz \u03b1 – linolenske kisline, saj je proces pretvorbe po\u010dasen. EPA in DHA pa vstopata v telo tudi preko u\u017eivanja ma\u0161\u010dob rib, \u0161koljk in \u010dlove\u0161kega mleka (Dudek, 2008).<\/p>\nTe esencialne ma\u0161\u010dobne kisline so komponente \u010dlove\u0161kih mo\u017eganov in so priporo\u010dljive predvsem v zadnjem tromese\u010dju nose\u010dnosti, saj je rast mo\u017eganov v tem \u010dasu na vrhuncu (Dubnov et al., 2007). DHA se kopi\u010di v fetalnem tkivu predvsem v C\u017dS. DHA je vi\u0161ji in linolenska kislina je ni\u017eja v fetalni plazmi, kot pri materini plazmi. DHA se lahko oblikuje v jetrih iz esencialne ma\u0161\u010dobne kisline, to je \u03b1 – linolenske kisline. Vendar se le manj kot\u00a0 1\u2013 4 % prehrambene \u03b1 – linolenske kisline preoblikuje v DHA (Innis in Elias, 2003). Fetus in novorojen\u010dek sta odvisna od materine zaloge DHA in AA (Helland et al., 2003). V fetusu se dolgoveri\u017ene ve\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (PUFA) prednostno kopi\u010dijo v mo\u017eganih v \u010dasu zadnjega tromese\u010dja nose\u010dnosti in v prvem mesecu \u017eivljenja. Novorojen\u010dki imajo sposobnost preoblikovanja linolne kisline in \u03b1 – linolenske kisline v AA in DHA (Helland e tal., 2001).<\/p>\n Najve\u010dji dele\u017e \u03b1 – linolenske kisline se nahaja v lanenem olju, \u0161pina\u010di, brsti\u010dnem ohrovtu, \u010dlove\u0161kem mleku, sojinem olju, lanenem semenu in orehih (Brown et al., 2002).<\/p>\n EPA in DHA lahko nose\u010dnica zau\u017eije kot komponenti prehrambenih ma\u0161\u010dob ali pa se sintetizirajo iz kraj\u0161ih nenasi\u010denih \u2126 3 ma\u0161\u010dobnih kislin, primarno iz \u03b1 – linolenske kisline (Jensen, 2006).<\/p>\n DHA in EPA, ki sta v morski hrani lahko pripomoreta k bolj\u0161emu zdravju. Z ve\u010djim vnosom morske hrane in \u2126 3 ma\u0161\u010dobnih kislin lahko povi\u0161amo gestacijsko dobo in prepre\u010dimo prezgodnji porod (Oken et al., 2004). \u2126 3 ma\u0161\u010dobne kisline pa tudi ugodno vplivajo na preeklampsijo in prepre\u010dujejo nose\u010dni\u0161ko hipertenzijo (Schwalfenberg, 2007).<\/p>\n Pri pomanjkanju \u2126 3 ma\u0161\u010dobnih kislin lahko pride do motenj vida, mi\u0161i\u010dne oslabelosti, tremorja in motenj povr\u0161inske in globinske ob\u010dutljivosti (DACH, 2004).<\/p>\n V zdravi prehrani je pomembno pravilno razmerje med \u2126 3 in \u2126 6 ma\u0161\u010dobnimi kislinami, ki naj bi bilo med 1:5 do 1:10. To lahko dose\u017eemo, \u010de jemo ve\u010d morskih rib in manj mesa klavnih \u017eivali. Po priporo\u010dilih Ameri\u0161ke sr\u010dne zveze bi morali vklju\u010diti v tedensko prehrano vsaj 200 g morskih rib, ki jih zamenjamo z enakovredno koli\u010dino rde\u010dega klavnega mesa. Ribe vsebujejo manj \u017eeleza in ve\u010d vitamina A in D v primerjavi z mesom klavnih \u017eivali (Pokorn, 2003). Razmerje med vnosom \u2126 6 in \u2126 3 ma\u0161\u010dobnimi kislinami je pomembno, saj se funkcije lahko nasprotno spremenijo zaradi nesorazmerja ene ali druge ma\u0161\u010dobne kisline (Dudek, 2008).<\/p>\n V prehrambeni industriji velikokrat uporabljajo postopke hidrogenacije ve\u010dkrat nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin olj. S tem postopkom omogo\u010dajo oljem, da so pri sobni temperaturi v trdnem stanju in jih naredijo manj dovzetne za \u017earkost ter s tem podalj\u0161ajo rok sve\u017eine. Hidrogenacija je postopek pri katerem dodajajo vodikove atome\u00a0 nenasi\u010denim \u00a0ma\u0161\u010dobam olj in s tem reducirajo \u0161tevilo dvojnih vezi, tako da se \u00a0sorazmerje med ve\u010dkrat nenasi\u010denimi ma\u0161\u010dobnimi kislinami zmanj\u0161a in sorazmerje med nasi\u010denimi in enkrat nenasi\u010denimi ma\u0161\u010dobnimi kislinami poraste. Stopnja hidrogenacije variira od \u00bb la\u017eje\u00ab do \u00bbdelne\u00ab, glede na \u017eeleni izid. Na primer la\u017eje hidrogenirana olja\u00a0 so bolj stabilna, ker imajo nekaj dvojnih vezi vendar so \u0161e vedno v teko\u010dem stanju. Take vrste olj se ne nujno smatrajo kot slaba, saj s tem veliko ve\u010dkrat nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin ostane v\u00a0 samem produktu. Medtem ko s hidrogenacijo izbolj\u0161amo fizi\u010dne lastnosti \u017eivil negativno vplivamo na zdravje. Stvaritev trans ma\u0161\u010dobnih kislin kvalificira hidrogenirane ma\u0161\u010dobne kisline na seznam slabih ma\u0161\u010dob (Dudek, 2006).<\/p>\n Nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline se pojavljajo v dveh oblikah: ali v \u00bbcis\u00ab obliki, ali pa v \u00bbtrans\u00ab obliki. Te oblike so dolo\u010dene s polo\u017eajem vodikovih atomov okoli dvojnih vezi. Pri cis obliki se vodikovi atomi pojavijo na isti strani dvojne vezi, pri trans ma\u0161\u010dobnih kislinah pa imajo vodikovi atomi vsaj eno vez, ki se pojavi na nasprotni strani dvojne vezi. Ve\u010dina naravnih nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin v hrani se\u00a0 pojavlja v obliki cis. Trans ma\u0161\u010dobe pa niso uvr\u0161\u010dene na seznam, kadar \u017eivilo vsebuje manj kot 0,5 g skupnih ma\u0161\u010dob\/ porcijo (Dudek, 2006).<\/p>\n <\/p>\n Tabela 7. Vsebnost ma\u0161\u010dob in sestava ma\u0161\u010dobnih kislin v rastlinskih oljih in masteh (Pospisil in sod., 2000).<\/strong><\/p>\n\n\n\n\u017divilo 100 g<\/strong><\/td>\nSkupne ma\u0161\u010dobe (g)<\/strong><\/td>\nVe\u010dkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (g)<\/strong><\/td>\nEnkrat nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline (g)<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\n| laneno olje<\/td>\n | 99,5<\/td>\n | 68,7<\/td>\n | 17,2<\/td>\n<\/tr>\n | \n| olje iz koruznih kal\u010dkov<\/td>\n | 99,9<\/td>\n | 56<\/td>\n | 31,1<\/td>\n<\/tr>\n | \n| olivno olje<\/td>\n | 99,6<\/td>\n | 8<\/td>\n | 71,7<\/td>\n<\/tr>\n | \n| palmovo olje<\/td>\n | 99,8<\/td>\n | 9<\/td>\n | 37,4<\/td>\n<\/tr>\n | \n| repi\u010dno olje<\/td>\n | 99,8<\/td>\n | 30<\/td>\n | 60<\/td>\n<\/tr>\n | \n| sezamovo olje<\/td>\n | 99,5<\/td>\n | 43,2<\/td>\n | 40,1<\/td>\n<\/tr>\n | \n| sojino olje<\/td>\n | 99,9<\/td>\n | 60<\/td>\n | 20,1<\/td>\n<\/tr>\n | \n| son\u010dni\u010dno olje<\/td>\n | 99,8<\/td>\n | 63<\/td>\n | 21,9<\/td>\n<\/tr>\n | \n| orehovo olje<\/td>\n | 99,5<\/td>\n | 70<\/td>\n | 15,7<\/td>\n<\/tr>\n | \n| bu\u010dno olje<\/td>\n | 99,8<\/td>\n | 52,8<\/td>\n | 23<\/td>\n<\/tr>\n | \n| margarina<\/td>\n | 80<\/td>\n | 25,5<\/td>\n | 27,5<\/td>\n<\/tr>\n | \n| dietna margarina<\/td>\n | 80<\/td>\n | 48<\/td>\n | 12<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n <\/p>\n <\/p>\n Tabela 8. Vsebnost nasi\u010denih ma\u0161\u010dob v oljih in maslu (Dudek, 2006).<\/strong><\/p>\n\n\n\n\u017divilo<\/strong><\/td>\nNasi\u010dene ma\u0161\u010dobe (%)<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n\n| kokosovo olje<\/td>\n | 92<\/td>\n<\/tr>\n | \n| olje palminih jedrc<\/td>\n | 85<\/td>\n<\/tr>\n | \n| maslo<\/td>\n | 66<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n <\/p>\n Prebava ma\u0161\u010dob<\/strong><\/p>\nMa\u0161\u010dobe ali lipidi so kompleksne molekule, ki so sestavljene iz ma\u0161\u010dobnih kislin in so lahko \u017eivalskega ali pa rastlinskega izvora. Telo jih prebavi s pomo\u010djo encimov, ki jih izlo\u010da trebu\u0161na slinavka in se imenujejo lipaze; sicer ne morejo v ve\u010djem obsegu priti v telo in se takoj pomaknejo v debelo \u010drevo. Tudi potem, ko so ma\u0161\u010dobe \u017ee razgrajene na manj\u0161e delce, ve\u010dina teh delcev ostane netopna v vodi in se morajo resorbirati na poseben na\u010din. \u017dol\u010d iz jeter, ki se shranjuje v \u017eol\u010dniku, ima pri tej resorbciji ma\u0161\u010dob zelo pomembno vlogo, saj jih emulgira ali razkroji. Brez tega procesa bi bili delci razkrojenih ma\u0161\u010dob \u0161e vedno preveliki, da bi iz \u010drevesja pre\u0161li v krvni obtok. Ma\u0161\u010dobe se resorbirajo skozi \u010drevesje kot gliceroli ter se obnovijo kot trigliceridi, medtem ko so \u0161e v \u010drevesni steni. Trigliceridi nato vstopijo v limfni sistem (Leighton et al., 2001).<\/p>\n Minimalna koli\u010dina kemi\u010dnega prebavljanja se pojavi \u017ee v ustih in \u017eelodcu s pomo\u010djo lipaze. Ko ma\u0161\u010doba vstopi v dvanajstnik, stimulira izlo\u010danje hormona holecistokinina, ta pa stimulira izlo\u010danje \u017eol\u010da iz \u017eol\u010dnika. \u017dol\u010d, emulgator, ki se producira v jetrih iz \u017eol\u010dnih soli, holesterola, fosfolipidov, bilirubina in elektrolitov, pripravi ma\u0161\u010dobo za prebavljanje s tem, da jo hidrofobne molekule preoblikujejo v vodne \u010drevesne teko\u010dine (Dudek, 2006).<\/p>\n Ve\u010dina \u00a0ma\u0161\u010dob se prebavi v tankem \u010drevesju. Pankreati\u010dna lipaza, ki je najpomembnej\u0161a in najmo\u010dnej\u0161a, lo\u010di po eno ma\u0161\u010dobno kislino iz trigliceridne molekule, ki deluje od zunaj navznoter, dokler ne ostaneta le dve prosti ma\u0161\u010dobni kislini in monoglicerid. Kon\u010dni produkt prebave – ve\u010dinoma monogliceridi s prostimi ma\u0161\u010dobnimi kislinami in malo glicerola – se absorbira skozi \u010drevesne celice. Obi\u010dajno pa se lahko manj\u0161a koli\u010dina ma\u0161\u010dob (4 – 5 g) izogne prebavi in se izlo\u010di skupaj z blatom (Dudek, 2006).<\/p>\n Absorbcija ma\u0161\u010dob<\/strong><\/p>\nOkrog 95 % ma\u0161\u010dob, ki jih pojemo se absorbira, ve\u010dinoma v duodenomu in jejunumu. Majhni del\u010dki, kot so kratko in srednje-veri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline in glicerol, se absorbirajo direktno preko sluzni\u010dnih celic v kapilare. Ti se pove\u017eejo z albuminom in so transportirane v jetra. Absorbcija ve\u010djih ma\u0161\u010dobnih delcev, kot so monogliceridi in dolgoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline, je bolj kompleksna. Ko monogliceridi in dolgoveri\u017ene ma\u0161\u010dobne kisline prodrejo do \u010drevesnih celic, se le-ti zdru\u017eijo in tvorijo trigliceride. Spremenjeni trigliceridi skupaj z fosfolipidi in holesterolom, se zdru\u017eijo, zaprejo in tvorijo kilomikrone, ti pa porazdelijo dieteti\u010dne lipide po telesu (Dudek, 2006).<\/p>\n Metabolizem ma\u0161\u010dob<\/strong><\/p>\nV krvnem obtoku trigliceridi v kilomikronih razpadejo v glicerol in ma\u0161\u010dobne kisline z lipoproteinsko lipazo, to je encim, ki presnavlja ma\u0161\u010dobo. Ma\u0161\u010dobne kisline in glicerol prodrejo v celice, kjer se lahko katabolizirata v energijo. Ma\u0161\u010dobne kisline, ki niso potrebne za energijo so obnovljene v trigliceride in predstavljajo zalogo (Dudek, 2006).<\/p>\n Katabolizem ma\u0161\u010dob<\/strong><\/p>\nVe\u010dina celic je sposobna skladi\u0161\u010diti le minimalno koli\u010dino ma\u0161\u010dob. Izjema so adipozne celice, ki imajo neomejeno kapaciteto skladi\u0161\u010denja ma\u0161\u010dob. Adipozne celice sprostijo uskladi\u0161\u010deno ma\u0161\u010dobo, ko encimi znotraj teh celic reagirajo na potrebo energije, s tem da razbijejo trigliceride v glicerol in ma\u0161\u010dobne kisline, ki se sprostijo v krvni obtok. Ve\u010dina na novo absorbiranih ma\u0161\u010dobnih kislin se na koncu uskladi\u0161\u010di v adipoznem tkivu v obliki trigliceridov (Dudek, 2006).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\nAteroskleroza<\/strong><\/p>\nVsako tkivo v \u010dlove\u0161kem telesu potrebuje za vzdr\u017eevanje svoje lastne presnove in funkcije hranilne snovi in kisik. S tem se oskrbuje po krvnih \u017eilah (arterijah). Za zadostno preskrbo je nujna prekrvavitev tkiv v skladu s potrebami, zato je \u0161irina krvnih \u017eil zelo pomembna. Tudi ob obremenitvah, kot na primer pri \u0161portnih dejavnostih, mora biti na voljo dovolj krvi. Kadar se arterije zo\u017eijo, tkiva, ki jih te \u017eile oskrbujejo, ne dobijo ve\u010d dovolj kisika in hranilnih snovi. Znaki pomanjkanja kisika se pojavijo najprej ob telesnih naporih, ki se navzven ka\u017eejo kot sr\u010dne bole\u010dine (angina pectoris) \u00a0(Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n Zo\u017eitve arterij nastajajo ve\u010dinoma zaradi ateroskleroze. Po\u0161kodbe notranje prevleke arterij zaradi preve\u010d holesterola, nikotina ali zaradi previsokega krvnega tlaka povzro\u010dajo bolezensko pove\u010dano tvorbo mi\u0161i\u010dnih vlaken in vezivnih tkiv ter nalaganje holesterola. Kasneje se pojavijo poapnitve. Notranje stene krvnih \u017eil se z vnetnimi spremembami po\u0161kodujejo. Krvne \u017eile se zo\u017eijo ali popolnoma zaprejo. Popolno zaprtje arterije seveda najve\u010dkrat povzro\u010dijo krvni strdki, ki nastanejo na spremenjenih zgornjih plasteh ateroskleroti\u010dnih tvorb. Zaradi nenadnega zaprtja arterije ni ve\u010d zadostne oskrbe s kisikom<\/p>\n in hranilnimi snovmi. \u010ce oskrba s krvjo ni hitro znova vzpostavljena, lahko odmre tisti del tkiva, ki ga \u017eila oskrbuje. Tak dogodek se na srcu izrazi kot infarkt, \u010de pa so prizadete arterije, ki oskrbujejo mo\u017egane, nastopi kap (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Glede na mesto zaprtja \u017eile se lahko pojavijo paraliza polovice telesa, govorne motnje ali motnje v ravnote\u017eju. Motena je lahko tudi prekrvavitev o\u010di (slepota), arterije nog (s prete\u017eno odmrlim tkivom na prstih nog – \u010drni prsti), \u010drevesja ali tudi ledvi\u010dne arterije. Zaradi ateroskleroze je lahko po\u0161kodovano vsako tkivo v \u010dlove\u0161kem telesu (Pospisil in sod., 2000).<\/p>\n <\/p>\n Dejavniki tveganja za nastanek ateroskleroze so:<\/strong><\/p>\n | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |