{"id":7219,"date":"2019-01-05T16:23:34","date_gmt":"2019-01-05T14:23:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/?p=7219"},"modified":"2019-01-10T12:38:47","modified_gmt":"2019-01-10T10:38:47","slug":"antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html","title":{"rendered":"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja"},"content":{"rendered":"<p><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft size-medium wp-image-7220\" src=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg\" alt=\"\" width=\"267\" height=\"150\" srcset=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg 267w, https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-150x84.jpg 150w, https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-768x432.jpg 768w, https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-1024x576.jpg 1024w, https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih.jpg 1600w\" sizes=\"auto, (max-width: 267px) 100vw, 267px\" \/>Antibiotiki so medicinska sredstva, ki se uporabljajo za zdravljenje in prepre\u010devanje dolo\u010denih bakterijskih oku\u017eb. Delujejo tako, da ubijejo bakterije ali pa prepre\u010dijo, da bi se bakterije razmno\u017eevale in \u0161irile. Ve\u010dini je \u017ee znano, da antibiotikov ne moremo uporabljati pri virusnih obolenjih kot sta na primer prehlad in gripa. Pomembno je ozave\u0161\u010danje javnosti, da jemanje antibiotikov v primerih, ko jih ne potrebujete, pove\u010da tveganje, da nevarne bakterije znotraj va\u0161ega telesa postanejo nanje odporne. To pa seveda pomeni, da antibioti\u010dno zdravljenje ne bo uspe\u0161no, ko ga boste najbolj potrebovali.<\/p>\n<p>Ljudje smo antibiotike razvili, da bi z njimi uni\u010dili mikrobe, ki povzro\u010dajo bolezni. Najpogosteje uporabljena antimikrobna zdravila so antibiotiki, ki tar\u010dno delujejo na bakterije. Prvi komercialno dostopen antibiotik je bil <strong>penicilin<\/strong>, ki ga leta 1928 odkril Alexander Fleming in za odkritje prejel Nobelovo nagrado. Splo\u0161ni javnosti ni bil dostopen vse do leta 1945, so pa ga v \u010dasu 2. svetovne vojne uporabljali pri operacijah in oskrbi ran vojakov. Po letu 1950 so odkrili in splo\u0161ni javnosti omogo\u010dili dostop do drugih antibiotikov, na primer <strong>tetraciklina, eritromicina, vankomicina in daptomicina<\/strong>. \u017de v svojem govoru ob prejetju Nobelove nagrade je Fleming opozoril na te\u017eavo razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom.<!--more--><\/p>\n<p>Antibiotiki se uporabljajo pri bakterijskih oku\u017ebah, pri katerih obstaja veliko tveganje, da se brez antibioti\u010dnega zdravljenja bolnik ne bo pozdravil; pri oku\u017ebah, pri katerih obstaja veliko tveganje, da bo bolnik oku\u017eil ljudi okoli sebe, \u010de oku\u017eba ne bo zdravljena; pri oku\u017ebah, pri katerih lahko sklepamo, da bo zdravljenje potekalo dolgo \u010dasa, \u010de ne bomo pri\u010deli z antibioti\u010dnim zdravljenjem in pri oku\u017ebah, pri katerih obstaja veliko tveganje za resne zaplete. Pri dolo\u010denih bolnikih, ki imajo veliko tveganje za oku\u017ebe, se lahko antibiotike predpi\u0161e, kot preventivno sredstvo.<\/p>\n<p>Vnos antibiotikov lahko poteka na ve\u010d na\u010dinov: oralno (tableto, kapsulo ali teko\u010dino zau\u017eijemo oziroma spijemo \u2013 na take na\u010dine zdravimo ve\u010dino blagih in resnih oku\u017eb v telesu), topi\u010dno (antibiotike v obliki kreme, losjona, kapljic ali sprejev nanesemo na povr\u0161ino ko\u017eo \u2013 tak\u0161no zdravljenje uporabljamo pri bakterijskih vnetjih na ko\u017ei) ter vnos antibiotikov z injekcijo (preko injekcije ali infuzije vnesemo antibiotik neposredno v kri ali mi\u0161ice \u2013 uporabljamo pri najte\u017ejih primerih oku\u017eb). Klju\u010dno pri u\u017eivanju antibiotikov je, da zau\u017eijemo celotno predpisano koli\u010dino antibiotikov. To pomeni, da zau\u017eijemo vse antibiotike, \u010detudi se je na\u0161e po\u010dutje vmes \u017ee izbolj\u0161alo. \u010ce zdravljenje vmes prekinemo, se lahko zgodi, da bakterije, ki jih v tem \u010dasu \u0161e nismo ubili, ostanejo v telesu in postanejo odporne na antibiotike \u2013 t.i. \u00bbsuperbakterije\u00ab.<\/p>\n<p>V Evropski Uniji odporne bakterije povzro\u010dijo 25 000 smrti na leto. V Indiji vsako leto za posledicami oku\u017ebe z odpornimi bakterijami, ki jih obi\u010dajno dobijo od svoje matere umre 58 000 dojen\u010dkov. V Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike je letno 23 000 smrtnih primerov, ki so posledica odpornosti bakterij proti antibiotikom. Ocenjuje se, da bi lahko do leta 2050, vsako leto za posledicami oku\u017eb s \u00bbsuperbakterijami\u00ab umrlo 10 milijonov ljudi, \u010de bodo obstoje\u010di antibiotiki \u0161e naprej izgubljali svojo u\u010dinkovitost.<\/p>\n<p>Antibiotiki so postali nujen del zdravstvenega sistema. Glavno te\u017eavo danes pa predstavlja dejstvo, da u\u010dinkovitih antibiotikov po\u010dasi zmanj\u0161uje. Brez takoj\u0161nje akcije bodo bolezni, ki jih trenutno \u0161e enostavno zdravimo z antibiotiki, kmalu ponovno postale smrtonosne. Vse pogostej\u0161a odpornost bakterij proti antibiotikom zmanj\u0161uje u\u010dinkovitost zdravil, ki jih \u010dlove\u0161tvo uporablja skoraj eno stoletje. Ob tem pa je le malo novih zdravil prestalo klini\u010dne raziskave in postalo del uporabe v medicini. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je trenutno v fazi klini\u010dnih raziskav 51 antibiotikov, od teh jih je le 17 povsem inovativnih, ostali pa so podobni \u017ee znanim in uporabljenim. Pri\u010dakovati je, da bo klini\u010dne raziskave uspe\u0161no prestalo 10% &#8211; 51% teh zdravil.<\/p>\n<p>V zadnjih letih sku\u0161a zdravstvena stroka zmanj\u0161ati uporabo antibiotikov, \u0161e posebej v primerih, ko gre za manj tvegana bolezenska stanja. Prekomerna uporaba antibiotikov je namre\u010d pripeljala do tega, da so postali antibiotiki manj u\u010dinkoviti, to pa vodi v razvoj tako imenovanih \u00bbsuperbakterij\u00ab. Izraz superbakterije se nana\u0161a na razvoj posebnih bakterijskih sevov, ki so \u017ee uspe\u0161no razvili odpornost na razli\u010dne tipe antibiotikov. V to skupino \u00bbsuperbakterij\u00ab spadajo: proti meticilinu odporni sevi \u00a0<em>Staphylococcus aureus<\/em> (MRSA), sevi bakterije tuberkuloze, odporni na ve\u010d zdravil (MDR-TB), <em>Clostridium difficile <\/em>ter enterobakterije, ki izlo\u010dajo karbapenemaze (CPE). Vsi ti bakterijski sevi povzro\u010dajo resna obolenja, ki jih ne moremo zdraviti z antibiotiki.<\/p>\n<p>Antibakterijska odpornost je po definiciji sposobnost mikroorganizma (na primer bakterije, virusov ali dolo\u010denih parazitov), ki antimikrobnim sredstvom (na primer antibiotikom in protivirusnim zdravilom) prepre\u010di, da bi delovalo proti njim. Posledi\u010dno se zmanj\u0161a u\u010dinkovitost standardnih na\u010dinov zdravljenja, oku\u017ebe se ohranijo in \u0161irijo na druge ljudi. Pri\u010dakujemo lahko, da \u0161tevilnih ku\u017enih bolezni nekega dne ne bomo mogli ve\u010d nadzorovati in zdraviti. S pove\u010devanjem globalnim izmenjav in potovanj pa se lahko odporni mikroorganizmi brez te\u017eav \u0161irijo v vse dele sveta.<\/p>\n<p>Odpornost na antibiotike je povsem naraven evolucijski pojav. Ko so mikroorganizmi izpostavljeni antimikrobnim sredstvom, bolj ob\u010dutljivi mikroorganizmi podle\u017eejo delovanju antimikrobnega sredstva. To pa ne velja za vse \u2013 bolj odporni mikroorganizmi pre\u017eivijo in postanejo odporni, svojo odpornost na antimikrobno sredstvo pa prenesejo na svoje potomce. Na ta na\u010din se odpornost proti antibiotiku \u0161iri naprej.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"How Bacteria Becomes Resistant to Antibiotics\" width=\"500\" height=\"281\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/rKyox9E7RqA?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Razvoj odpornosti proti antibiotikom poslab\u0161uje neprimerna uporaba antimikrobnih sredstev. Tako prekomerna raba, kot tudi premajhna ali napa\u010dna raba antimikrobnih zdravil, prispevajo k pove\u010devanju te\u017eav. Potrebno je zagotavljanje informiranja bolnikov o pravilnem odmerku primernega antimikrobnega zdravila, \u00a0ki ga lahko zagotavljajo farmacevti, osebni zdravniki, farmacevtska industrija, javnost, bolniki, pa tudi politiki.<\/p>\n<p>Stanje odpornosti poslab\u0161uje ve\u010d dejavnikov. Kot prvega lahko izpostavimo pomanjkanje kvalitetnih antimikrobnih zdravil, ki najve\u010djo te\u017eavo predstavljajo v dr\u017eavah nerazvitega sveta. Tam ljudje zaradi omejenega dostopa do teh zdravil pogosto ne zaklju\u010dijo celotnega poteka zdravljenja ali i\u0161\u010dejo druge na\u010dine zdravljenja, ki bi nadomestili drago antimikrobno zdravljenje. Ker ne dobijo zadostne doze antimikrobnega sredstva, nastanejo pogoji, v katerih se lahko razvije odpornost na antimikrobna sredstva. V dr\u017eavah, kjer je slab\u0161e poskrbljeno za obolele, lahko tako bolniki delujejo kot vir novih oku\u017eb za druge ljudi. Na ve\u010djih \u017eivalskih farmah se antimikrobna sredstva uporablja za spodbujanje rasti in prepre\u010devanje obolenj \u017eivali. Ker te doze antimikrobnih sredstev niso dovolj velike, da bi pobile vse bakterije, se pri \u017eivalih lahko pojavi odpornost dolo\u010denih bakterij na antimikrobno sredstvo. Odporni mikroorganizmi pa se prenesejo na \u010dloveka.<\/p>\n<p>Obstoje\u010di antibiotiki, protivirusna in proti-parazitska zdravila, izgubljajo u\u010dinek. So\u010dasno je premalo finan\u010dnih vlaganj v razvoj novih protimikrobnih zdravil. Prav tako je premalo novih raziskav na podro\u010dju razvoja novih diagnosti\u010dnih postopkov, ki bi zaznali odporne mikroorganizme ter na podro\u010dju razvoju novih cepiv, ki bi prepre\u010devala ali nadzorovala oku\u017ebe. \u010ce se bo omenjeni trend nadaljeval, kmalu ne bomo imeli ve\u010d orodij s katerimi bi lahko odpornost mikroorganizmov nadzorovali.<\/p>\n<p>Nedavno je bila v Nature Comuncations objavljena \u0161tudija, kjer je mednarodna skupina strokovnjakov v laboratorijih Silicon Valley razvila sinteti\u010dno molekulo, ki je oblikovana, da ubije pet smrtonosnih tipov bakterij, ki so odporne na ve\u010d razli\u010dnih zdravil (antibiotikov). Pri tem pride do zelo omejenih stranskih u\u010dinkov. Te nove molekule lahko potencialno razvijemo v antimikrobna zdravila, ki bi lahko pomagala pri zdravljenju bolnikov oku\u017eenih z bakterijami odpornimi proti antibiotikom. Omenjena skupina raziskovalcev in raziskovalk je razvila posebne antimikrobne polimere imenovane <strong>z gvanidijem-funkcionalizirani polikarbonati,<\/strong> ki predstavljajo poseben mehanizem, ki lahko tar\u010dno deluje na \u0161irok nabor proti antibiotikom odpornih bakterij. Polimer je biorazgradljiv, prav tako raziskave na \u010dlove\u0161kih celicah niso pokazale toksi\u010dnosti.<\/p>\n<p>Na\u010din delovanja polimera je preprost. Najprej se polimer specifi\u010dno ve\u017ee na bakterijsko celico. Nato se prenese skozi membrano bakterijske celice v citoplazmo, kjer povzro\u010di precipitacijo komponent celic (na primer proteinov, genov), kar povzro\u010di smrt bakterijske celice. Skupina je raziskave polimera naredila na mi\u0161jih modelih, ki so jih oku\u017eili s petimi razli\u010dnimi proti antibiotikom odpornimi bakterijami:\u00a0 <em>Acinetobacter baumannii, E. coli, Klebsiella pneumoniae, methicillin-resistant Staphylococcus aureu<\/em> in <em>Pseudomonas aeruginosa<\/em>. Z ve\u010dino teh \u00bbsuperbakterij\u00ab se bolniki oku\u017eijo v bolni\u0161nicah, povzro\u010dijo pa sistemske oku\u017ebe, ki vodijo v septi\u010dni \u0161ok in odpoved razli\u010dnih telesnih organov. Rezultati raziskave so dokazali, da je vnosu polimerov sledila uspe\u0161na odstranitev bakterij iz telesa mi\u0161i, pri tem pa ni pri\u0161lo do toksi\u010dnosti. Prav tako so v raziskavi preverjali morebiten razvoj odpornosti bakterij proti omenjenemu polimeru, vendar rezultati zaenkrat ne ka\u017eejo sposobnosti razvoja odpornosti bakterij proti polimeru, niti po ve\u010dkrat ponovljenem zdravljenju.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>Nedavna raziskava, ki so jo opravili v farmacevtski dru\u017ebi Entasis iz Walthama, pa si prizadeva za o\u017eivitev antibiotika imenovanega <strong>cefpodoksim<\/strong>. Ta antibiotik se je pogosto uporabljal\u00a0 v napadu proti \u010dlanom dru\u017eine enterobakterij, ki so odporne na ve\u010d razli\u010dnih zdravil. Gre za bakterije, ki lahko povzro\u010dijo oku\u017ebe v razli\u010dnih delih telesa, na primer v izlo\u010dalih in \u010drevesju. Antibiotik cefpodoksim spada v skupino \u0161iroko-spektri\u010dnih antibiotikov poznanih pod imenom \u03b2-laktami. Bakterije so razvile odpornost na te antibiotike na na\u010din, da proizvajajo posebne encime imenovane \u03b2-laktamaze, ki uni\u010dijo \u03b2-obro\u010d v strukturi antibiotika in na ta na\u010din uni\u010dijo tudi vse lastnosti antibiotika.<\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"\u00df-Lactams: Mechanisms of Action and Resistance\" width=\"500\" height=\"375\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/qBdYnRhdWcQ?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>Farmacevtska dru\u017eba Entasis trenutno razvija spojino imenovana <strong>ETX1317<\/strong>, ki se ve\u017ee in zavira delovanje \u03b2-laktamaze, kar prepre\u010di, da bi encim uni\u010dil \u03b2-laktam antibiotike. ETX1317 se v telo vna\u0161a intravenozno, zato je primeren predvsem za uporabo v bolni\u0161nicah. Poleg te spojine, je ista farmacevtska dru\u017eba proizvedla tudi verzijo spojine, ki se jo lahko v telo vnese oralno in se imenuje <strong>ERX0282<\/strong>. Obe spojini sta u\u010dinkoviti v boju proti ve\u010d razli\u010dnim Gram-negativnim bakterijam odpornim na razli\u010dne antibiotike, vklju\u010dno z <em>Klebsiella pneumoniae<\/em> in <em>Escherichia coli,<\/em> ki so jih vzgajali v kulturah. Enako u\u010dinkovite pa so tudi v primeru, ko so s temi bakterijami oku\u017eili mi\u0161i. Gram-negativne bakterije predstavljajo veliko oviro pri zdravljenju, saj vsebujejo dve celi\u010dni membrani, ki jih mora zdravilo uni\u010diti, da bi opravilo svojo nalogo. Trenutno farmacevtska dru\u017eba zaklju\u010duje raziskave varnosti omenjenih spojin, v prihodnjem letu pa na\u010drtujejo za\u010detek prve faze klini\u010dnih raziskav.<\/p>\n<p>Veliko antibiotikov se ve\u017ee na proteine znotraj bakterije. \u010crpalke, ki se nahajajo v celi\u010dni steni bakterij, pa lahko neza\u017eelene molekule izlo\u010dijo iz notranjosti bakterijske celice. <strong>Teiksobaktin<\/strong> je antibiotik, ki se proti mikrobom bori na druga\u010den na\u010din. Ve\u017ee se na zunanjo povr\u0161ino bakterij in se s tem izogne izlo\u010devalnemu mehanizmu. Natan\u010dneje se teiksobaktin ve\u017ee na dva biopolimera \u2013 peptipdoglikan in tehojsko kislino \u2013 ki sestavljata celi\u010dno steno bakterije. Spojina deluje na na\u010din, da prepre\u010di sintezo celica-stena. Strukturna mesta (to so biopolimeri), kamor se teiksobaktin ve\u017ee niso neposredno kodirana z DNA molekulami, pa\u010d pa so proizvod serije reakcij, ki jih katalizirajo encimi. Posledi\u010dno je tveganje za razvoj odpornosti bakterije manj\u0161e, saj zgolj ena mutacija v DNA zaporedju ni dovolj za razvoj odpornosti bakterije proti antibiotiku.<\/p>\n<p>Raziskave na mi\u0161jih modelih so pokazale, da je teiksobaktin zelo u\u010dinkovit v boju proti meticilin-odporni bakteriji <em>Staphylococcus aureus<\/em>, prav tako pa tudi v boju proti <em>Streptococcus pneumoniae<\/em>, ki povzro\u010da plju\u010dnico in meningitis. V kulturi se je antibiotik uspe\u0161no izkazal tudi v boju proti <em>Mycobacterium tuberculosis<\/em> in <em>Clostridium difficile<\/em>. Da bi preverili ali lahko bakterije razvijejo odpornost proti teiksobaktinu so raziskovalci in raziskovalke <em>S. <\/em>aureus in <em>M. <\/em>tuberculosis izpostavili nizkim odmerkom omenjenega antibiotika. Zmanj\u0161ani odmerki antibiotika ne pobijejo vseh bakterij, tiste, ki pre\u017eivijo pa imajo ve\u010djo verjetnost za razvoj odpornosti. Rezultati so pokazali, da nobena pre\u017eivela bakterija odpornosti ni razvila. Trenutno potekajo testiranja, ki bi raziskovalcem in raziskovalkam omogo\u010dile za\u010detek testiranj antibiotika na ljudeh.<\/p>\n<p><strong>Rifamicini<\/strong> so skupina antibiotikov, ki se uporablja za zdravljenje oku\u017eb, na primer tuberkuloze in oku\u017eb, ki vodijo do razvoja plju\u010dnice. Ta zdravila pomagajo ubiti bakterije na na\u010din, da prepre\u010dijo proizvodnjo RNA molekul v bakteriji. RNA molekule so klju\u010dne za nastanek proteinov, rifamicini pa delujejo zaviralno na encime imenovane RNA polimeraze. Kljub temu so bakterije razvile odpornost na rifamicine s spremembo aminokislinskega zaporedja RNA-polimeraze. Ta sprememba aminokislinskega zaporedja prepre\u010di vezavo antibiotika, ne vpliva pa na sposobnost encima pri nastajanju RNA. Trenutno potekajo raziskave s katerimi bi odkrili nova vezavna mesta na encimu na katera bi lahko delovali in s tem prepre\u010dili nastajanje proteinov v bakteriji, kar bi prepre\u010dilo tudi pre\u017eivetje bakterije.<\/p>\n<p>Veliko bakterij za obrambo proti virusom uporablja imunski sistem imenovan<strong> CRISPR<\/strong>. Ta isti sistem je ve\u010dini znan vsaj po imenu, saj je v zadnjem desetletju postal pomembno molekularno orodje v genskem in\u017eeniringu. Po tem ko je bakterija izpostavljena virusu, imenovanem tudi bakteriofag, njen CRISPR sistem spro\u017ei nastanek RNA zaporedja, ki je komplementarno specifi\u010dnemu delu genskega koda bakteriofaga. Po tem ko je bakterija znova oku\u017eena, RNA usmeri encime, da razre\u017eejo DNA bakteriofaga, kar obi\u010dajno uni\u010di virus.<\/p>\n<p>Biotehno\u0161ko podjetje Research Triangle Park v Severni Karolini \u017eeli omajati CRISPR sistem bakterij. Solastnik podjetja Paul Garofolo je v eni od izjav rekel, da \u017eelijo imunski sistem bakterije aktivirati in izkoristiti na na\u010din, da bakterija uni\u010di samo sebe. V bakteriofage vna\u0161ajo DNA, ki se ujema z zaporedji najdenimi v genomu bakterij. Ti virusi nato oku\u017eijo bakterije in vnesejo svoj genski material v jedro bakterijske celice. Po prepisu virusne DNA, nastala RNA molekula usmeri izrezovalne encime CRISPR sistema do razli\u010dnih tar\u010d v bakterijskem genomu. Pri tem uporabljajo encime Cas3, ki poleg tega, da razre\u017eejo DNA, molekulo DNA isto\u010dasno tudi razgradijo, zato se ne more popraviti. Podoben sistem, le da je namesto Cas3 encima uporabljen encim Cas9, so razvili na Massachusetts Institute of Technology na Cambridgu. Na laboratorijskih testih je CRIPSR-Cas3 antibakterijsko orodje popolnoma odstranilo bakterijo <em>C. difficile<\/em> pri mi\u0161ih, zato podjetje upa, da bodo lahko v letu 2019 pri\u010deli s prvo fazo klini\u010dnih raziskav.<\/p>\n<p>\u0160tevilne dr\u017eave, med njimi tudi Rusija in Poljska, fage \u017ee dalj \u010dasa uporabljajo za zdravljenje bakterijskih oku\u017eb pri ljudeh. Glavna prednost tak\u0161nega zdravljenja je predvsem v tem, da je zdravljenje tar\u010dno usmerjeno na specifi\u010dne bakterije, ne pa tudi na ostale koristne bakterije, ki se znajdejo v bli\u017eini teh bakterij. Kljub temu terapija s fagi \u0161e ni \u0161ir\u0161e raz\u0161irjena predvsem zato, ker lahko bakterija hitro razvije odpornost na fag. Raziskovalci in raziskovalke zato upajo, da bo CRISPR-Cas3 sistem bolj u\u010dinkovit od konvencionalne terapije s fagi ter da bodo tveganje za razvoj odpornosti razvili s pomo\u010djo uporabe ve\u010d razli\u010dnih fagov, ki bi napadli genom bakterije na razli\u010dnih koncih. S tem bi zagotovili, da bakterija ne bo pre\u017eivela. Prav tako se bi CRISPR-Cas3 sistem uporabljal samo pri najhuj\u0161ih oblikah oku\u017eb, s \u010dimer bi se tveganje za razvoj odpornosti \u0161e dodatno zmanj\u0161alo. Ali bo to dejansko uresni\u010dljivo, pa bo seveda pokazal \u010das in dodatne raziskave in ocene tveganj.<\/p>\n<p>Avtorica: Mojca Strgar, dipl. biol. (UN)<\/p>\n<p><strong>Literatura:<\/strong><\/p>\n<p>https:\/\/www.nature.com\/articles\/d41586-018-02475-3?WT.ec_id=NATURE-20180309&#038;spMailingID=56151484&#038;spUserID=MjA1NTkwMDY5NQS2&#038;spJobID=1361248578&#038;spReportId=MTM2MTI0ODU3OAS2<\/p>\n<p>https:\/\/www.nature.com\/articles\/s41467-018-03325-6<\/p>\n<p>https:\/\/www.ibm.com\/blogs\/research\/2018\/03\/molecule-kills-superbugs\/<\/p>\n<p>https:\/\/www.cdc.gov\/drugresistance\/about.html<\/p>\n<p>https:\/\/www.cdc.gov\/globalhealth\/infographics\/antibiotic-resistance\/antibiotic_resistance_global_threat.htm#_edn1<\/p>\n<p>http:\/\/www.who.int\/features\/factfiles\/antimicrobial_resistance\/en\/<\/p>\n<p>https:\/\/www.nhs.uk\/conditions\/antibiotics\/<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Antibiotiki so medicinska sredstva, ki se uporabljajo za zdravljenje in prepre\u010devanje dolo\u010denih bakterijskih oku\u017eb. Delujejo tako, da ubijejo bakterije ali pa prepre\u010dijo, da bi se bakterije razmno\u017eevale in \u0161irile. Ve\u010dini je \u017ee znano, da antibiotikov ne moremo uporabljati pri virusnih obolenjih kot sta na primer prehlad in gripa. Pomembno je ozave\u0161\u010danje javnosti, da jemanje antibiotikov [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[52],"tags":[650,1315,1729],"class_list":["post-7219","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-izobrazevanje","tag-antibiotiki","tag-izobrazevanje","tag-rezistenca-na-antibiotike"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v28.1 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Antibiotiki so medicinska sredstva, ki se uporabljajo za zdravljenje in prepre\u010devanje dolo\u010denih bakterijskih oku\u017eb. Delujejo tako, da ubijejo bakterije ali pa prepre\u010dijo, da bi se bakterije razmno\u017eevale in \u0161irile. Ve\u010dini je \u017ee znano, da antibiotikov ne moremo uporabljati pri virusnih obolenjih kot sta na primer prehlad in gripa. Pomembno je ozave\u0161\u010danje javnosti, da jemanje antibiotikov [&hellip;]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2019-01-05T14:23:34+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2019-01-10T10:38:47+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"admin\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"admin\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"13 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html\"},\"author\":{\"name\":\"admin\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7\"},\"headline\":\"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja\",\"datePublished\":\"2019-01-05T14:23:34+00:00\",\"dateModified\":\"2019-01-10T10:38:47+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html\"},\"wordCount\":2638,\"commentCount\":0,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/04\\\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg\",\"keywords\":[\"antibiotiki\",\"Izobra\u017eevanje\",\"rezistenca na antibiotike\"],\"articleSection\":[\"Izobra\u017eevanje\"],\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html\",\"name\":\"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/04\\\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg\",\"datePublished\":\"2019-01-05T14:23:34+00:00\",\"dateModified\":\"2019-01-10T10:38:47+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#primaryimage\",\"url\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/04\\\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg\",\"contentUrl\":\"http:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2018\\\/04\\\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/\",\"name\":\"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#organization\",\"name\":\"Zdravstvena.info\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/Zdravstvena-logo-original.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2017\\\/04\\\/Zdravstvena-logo-original.jpg\",\"width\":1208,\"height\":619,\"caption\":\"Zdravstvena.info\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"},\"sameAs\":[\"https:\\\/\\\/www.facebook.com\\\/Zdravstvena.info\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.instagram.com\\\/zdravstvena.info\\\/\",\"https:\\\/\\\/www.linkedin.com\\\/in\\\/zdravstvena-info-zdravstveni-portali-656004111\\\/recent-activity\\\/\"]},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.zdravstvena.info\\\/preventiva\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7\",\"name\":\"admin\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"admin\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","og_description":"Antibiotiki so medicinska sredstva, ki se uporabljajo za zdravljenje in prepre\u010devanje dolo\u010denih bakterijskih oku\u017eb. Delujejo tako, da ubijejo bakterije ali pa prepre\u010dijo, da bi se bakterije razmno\u017eevale in \u0161irile. Ve\u010dini je \u017ee znano, da antibiotikov ne moremo uporabljati pri virusnih obolenjih kot sta na primer prehlad in gripa. Pomembno je ozave\u0161\u010danje javnosti, da jemanje antibiotikov [&hellip;]","og_url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html","og_site_name":"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","article_publisher":"https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/","article_published_time":"2019-01-05T14:23:34+00:00","article_modified_time":"2019-01-10T10:38:47+00:00","og_image":[{"url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg","type":"","width":"","height":""}],"author":"admin","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"admin","Est. reading time":"13 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html"},"author":{"name":"admin","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/person\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7"},"headline":"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja","datePublished":"2019-01-05T14:23:34+00:00","dateModified":"2019-01-10T10:38:47+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html"},"wordCount":2638,"commentCount":0,"publisher":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg","keywords":["antibiotiki","Izobra\u017eevanje","rezistenca na antibiotike"],"articleSection":["Izobra\u017eevanje"],"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html","name":"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja - Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg","datePublished":"2019-01-05T14:23:34+00:00","dateModified":"2019-01-10T10:38:47+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#primaryimage","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2018\/04\/antibiotiki-o-antibiotikih-267x150.jpg"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/antibiotiki-rezistenca-na-antibiotike-novi-antibiotiki-nova-odkritja.html#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Antibiotiki, rezistenca na antibiotike, novi antibiotiki in nova odkritja"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#website","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/","name":"Nasveti za zdravo \u017eivljenje!","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#organization","name":"Zdravstvena.info","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Zdravstvena-logo-original.jpg","contentUrl":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/Zdravstvena-logo-original.jpg","width":1208,"height":619,"caption":"Zdravstvena.info"},"image":{"@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/Zdravstvena.info\/","https:\/\/www.instagram.com\/zdravstvena.info\/","https:\/\/www.linkedin.com\/in\/zdravstvena-info-zdravstveni-portali-656004111\/recent-activity\/"]},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/#\/schema\/person\/c45a4cf849f166a770b7f807da7819c7","name":"admin","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/b443c158f724087c510a444bfe77932792d16f649cde743dde8ad730ddb26c9d?s=96&d=mm&r=g","caption":"admin"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7219","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7219"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7219\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7222,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7219\/revisions\/7222"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7219"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7219"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7219"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}