![\"\"](\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/preventiva\/wp-content\/uploads\/2019\/03\/konoplja-v-zdravstvu-266x150.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Konoplja je rastlina enoletnica, ki spada v dru\u017eino konopljevk. Vrsta Cannabis satia <\/em>L. se deli na dve podvrsti: 1) navadna\/industrijska konoplja (lat. Cannabis sativa <\/em>ssp. sativa<\/em> L.) ter 2) indijska konoplja (lat. Cannabis sativa <\/em>ssp. indica<\/em>). Navadna konoplja ima v primerjavi z indijsko konopljo razmeroma majhno koli\u010dino tetrahidrokanabinola (angl. tetrahydrocannabinol, THC) in je zato kot droga prakti\u010dno neuporabna. Glavni psihoaktivni u\u010dinkovini sta sicer THC in CBD (kanabidiol), ki ju lahko sintetizirajo tudi v laboratoriju.<\/p>\n Vrsta C. sativa<\/em> L. je pomembna rastlinska vrsta, ki izvira iz obmo\u010dja osrednje Azije, kjer se \u017ee dolgo uporablja v tradicionalni medicini in kot vir tekstilnih vlaken. Gre za hitrorasto\u010do rastlino, ki je pomemben vir fitokemi\u010dnih spojin in bogat vir celuloznih in lesnih vlaken. Njeni metaboliti imajo potencialne bioaktivne lastnosti za zdravje \u010dloveka, notranja in zunanja tkiva rastline pa se lahko uporablja tudi za bioplastiko. Rastlina je dobro odporna na \u0161kodljivce, ima zelo dobro razvit koreninski sistem, ki prepre\u010duje erozijo prsti in potrebuje razmeroma majhne koli\u010dine vode, zaradi \u010desar je zanimiva tudi z vidika kmetijstva in ekologije.<\/p>\n Konoplja tekom sekundarnega metabolizma sintetizira razli\u010dne kemi\u010dne spojine, ki imajo obi\u010dajno vlogo pri njeni za\u0161\u010diti (npr. pred objedanjem ali vdorom patogenov). Te kemi\u010dne spojine vklju\u010dujejo kanabinoide, terpene in fenolne spojine. Fitokanabinoide (t. j. rastlinski kanabinoidi) predstavljajo skupine C21 in C22 terpenofenolih spojin in jih najpogosteje najdemo prav v vrsti C. saltiva<\/em>. Glavni fitokanabinoidi so: THCA (tetrahidrokanabinolna kislina), CBDA (kanabidiolna kislina), CBNA (kanabinola kislina), CBGA (kanabigerolna kislina), CBCA (kanabikromna kislina) in CBNDA (kanabidiolna kislina). THCA je najpogostej\u0161i kanabionoid v indijski konoplji, CBDA pa v industrijski konoplji. <\/p>\n Fitokanabinoidi se akumulirajo v sekretornih votlinah \u017eleznih trihomov, ki se v velikem obsegu nahajajo na \u017eenskih cvetovih in na poganjkih rastlin. V manj\u0161ih koncentracijah so jih detektirali tudi v drugih delih rastline \u2013 vklju\u010dno s koreninami, semeni in cvetnim prahom. Koncentracija kanabionoidov je v osnovi odvisna od starosti rastline, pogojev gojenja (hranila vla\u017enost, osvetljenost), obdobja \u017eetve in pogojev skladi\u0161\u010denja. V semenih industrijske konoplje so obi\u010dajno koli\u010dine THC-ja in CBD-ja zanemarljivo majhne. So pa v letu 2015 na Hrva\u0161kem v petih od 11 vzorcev konopljinih semen (dostopnih v prosti prodaji) odkrili mo\u010dno pove\u010dane koli\u010dine kanabinoidov \u0161e posebej THC-ja kar ka\u017ee na mo\u017ene kontaminacije med neprimernih postopkom predelave in pa na nelegalno uporabo indijske konoplje za namene prehranjevanja.<\/p>\n Farmakologija konoplje<\/strong><\/p>\n Psihoaktivna spojina konoplje je THC. Njegov u\u010dinek (po kajenju ali zau\u017eitju konoplje) lahko uporabnik zazna \u017ee po nekaj minutah. THC je dobro topen v ma\u0161\u010dobah, zato se akumulira v ma\u0161\u010dobnem tkivu do svoje razpolovne dobe, ki obi\u010dajno traja 7 dni. Znotraj mo\u017eganov najve\u010dje koncentracije THC-ja najdemo na obmo\u010dju neokortikalnih, motori\u010dnih in senzori\u010dnih obmo\u010dij. THC vpliva na kanabinoidne receptorje v mo\u017eganih in dokazano vpliva na spro\u0161\u010danje dopamina v prefrontalnem korteksu ter podro\u010dju imenovanem nucleus accumbens.<\/p>\n Med kanabinoide spada tudi CBD, ki nima toksi\u010dnih lastnosti, hkrati pa ima \u0161tevilne koristne farmakolo\u0161ke u\u010dinke kot so njegove proti-vnetne, antispihoti\u010dne in anksioliti\u010dne lastnosti. Dokazali so tudi nevroza\u0161\u010ditne lastnosti tega kanabinoida, zaradi \u010desar med drugim velja, da se lahko CBD uporablja pri vi\u0161jih koncentracijah ter pri razli\u010dnih bolezenskih stanjih kot sta shizofrenija in demenca. Pri nizkih koncentracijah naj bi spodbujal in ohranjal zdravje, saj ima antoksidativne, proti-vnetne in nevroza\u0161\u010ditne lastnosti, prav tako naj bi bil CBD kot nevroza\u0161\u010ditni antioksidant u\u010dinkovitej\u0161i od vitaminov C in E, uporaben pa tudi za ko\u017ena stanja kot so na primer akne.<\/p>\n THC je delni antagonist kanabinoidnih receptorjev CB1 in CV2, spojina CBD pa u\u010dinkuje predvsem preko vaniloidnega receptorja VR1. Receptorji CB1 se nahajajo predvsem v C\u017dS, kar sovpada z znanimi farmakodinami\u010dnimi u\u010dinki kanabinoidov na spomin, kognitivne sposobnosti, bole\u010dino in gibanje. Receptorji CB2 se izra\u017eajo predvsem na imunskih celicah in uravnavajo delovanje imunskega sistema in vnetnih procesov.<\/p>\n Fiziolo\u0161ki u\u010dinki<\/strong><\/p>\n Uporaba konoplje ima razli\u010dne fiziolo\u0161ke u\u010dinke. Obi\u010dajno vodi v zmanj\u0161ano anksioznost in pove\u010da socialne stike. Pogosto povzro\u010di spremembe v zaznavanju stimulusov okolja, npr. spremembe zaznave zvoka in barve.<\/p>\n Tveganja uporabe konoplje<\/strong><\/p>\n Obstajajo znanstveni dokazi o tem, da kroni\u010dna uporaba konoplje pospe\u0161i s starostjo povezano izgubo \u017eiv\u010dnih celic in lahko zavira nevrone v sistemu za procesiranje informacij v hipokampusu, kar lahko vodi v poslab\u0161anje \u017ee nau\u010denih vedenj. Konoplja lahko vodi tudi v moteno delovanje prefrontalnega korteksa, kar vpliva na sprejemanje odlo\u010ditev. Novozelandska raziskava je v letu 2012 dokazala povpre\u010dno zni\u017eanje inteligen\u010dnega kvocienta za 8 to\u010dk pri ljudeh, ki so kazali odvisnost od konoplje in so konopljo uporabljali v svojih najstni\u0161kih letih.<\/p>\n Dokazano je tudi pove\u010dano tveganje za du\u0161evne bolezni pri kroni\u010dnih uporabnikih konoplje. Tako je ena od raziskav dokazala 5-krat ve\u010dje tveganje za razvoj depresije pri kroni\u010dnih uporabnikih konoplje, druga raziskava pa za 50 % pove\u010dano tveganje za pojav psihoze v primerjavi s posamezniki, ki konoplje niso uporabljali.<\/p>\n Obstajajo dokazi, ki nakazujejo vpliv legalizacije konoplje na njeno pove\u010dano dostopnost zlasti med otroci in mladimi, kar bi lahko poleg u\u010dinkov na razvoj mo\u017eganov, vplivalo tudi na pove\u010dano tveganje za predoziranje s konopljo. Prav tako obstajajo dokazi o povezavi konoplje ter rabi drugih drog \u2013 tako naj bi bila konoplja vstopna to\u010dka v svet uporabe drog, saj naj bi ve\u010dina uporabnikov konoplje, kasneje v \u017eivljenju poskusila tudi ostale, bolj \u0161kodljive substance.<\/p>\n Raz\u0161irjenost uporabe konoplje<\/strong><\/p>\n V Sloveniji spada konoplja med najbolj raz\u0161irjene prepovedane droge, pri \u010demer je dele\u017e uporabnikov najve\u010dji v starostni skupini 15 – 34 let. Z leti se pove\u010duje \u0161tevilo bolni\u0161ni\u010dnih zdravljenj zaradi vplivov konoplje na zdravje ljudi, pri \u010demer prednja\u010dijo posledice na du\u0161evnem zdravju. UKC Ljubljana vsako leto obravnava okoli 100 odraslih oseb, ki se zastrupijo s konopljo \u2013 npr. starej\u0161i bolniki s kroni\u010dnimi boleznimi, ki pripravke iz konoplje (npr. ha\u0161i\u0161evo olje), ki vsebuje 50 % THC, zau\u017eijejo za namen samozdravljenja.<\/p>\n Znaki zastrupitve s konopljo vklju\u010dujejo motnje zavesti, od zaspanosti do nezavesti, zmedenost, razdra\u017eljivost, nemir, halucinacije, akutne psihoze, epilepti\u010dni kr\u010di, pospe\u0161en sr\u010dni utrip, bole\u010dina v prsnem ko\u0161u, zni\u017eanje krvnega tlaka (posledica so omotice, padci, izguba zavesti), pogosto pride do slabosti in bruhanja. Konoplja po mednarodnih konvencijah spada med prepovedane droge \u2013 dr\u017eave podpisnice konvencij pa so se zavezale k sprejemanju ukrepov proti zlorabi drog in mednarodnem tihotapstvu te droge.<\/p>\n Konoplja je najpogosteje identificirana snov pri vo\u017enji pod vplivom prepovedane droge. To predstavlja pomemben problem dru\u017ebe, saj konoplja vpliva na psihofizi\u010dne sposobnosti voznika \u2013 vpliva na njegovo pozornost, sledenje objektom, reakcijski \u010das, hitrost, natan\u010dnost in usklajenost gibanja. Pogosto oseba ne more vzdr\u017eevati smeri in polo\u017eaja na voznem pasu. Uporaba konoplje pribli\u017eno pove\u010da tveganje za prometno nesre\u010do za dvakrat. Uporaba konoplje na delovnem mestu se ka\u017ee v manj\u0161i delovni storilnosti, ve\u010djem \u0161tevilu po\u0161kodb in napak pri delu, pove\u010danem izostanku od dela ter v pove\u010dani pojavnosti konfliktov z nadrejenimi in sodelavci.<\/p>\n Uporaba konoplje v zdravstvu<\/strong><\/p>\n V Sloveniji je gojenje, posest, predelava, prodaja in posredovanje konoplje, ki ima vsebnost THC ve\u010djo kot 0,2 % , prepovedana. Na seznamu prepovedanih drog so tudi vsi pripravki iz konoplje, ki jih imenujemo kanabis (ha\u0161i\u0161, ha\u0161i\u0161evo olje in marihuana). Medicinska stroka je uporabo u\u010dinkovin iz konoplje za zdravljenje nekaterih bolezni podprla, zato lahko od leta 2014 zdravniki bolnikom predpi\u0161ejo registrirana zdravila na osnovi kanabinoidov za zdravljenje bolezni, pri katerih so ta zdravila dokazano u\u010dinkovita. Ob tem je potrebno poudariti, da konoplja ni zdravilo za vse bolezni, zato je klju\u010dno, da je njena uporaba omejena, predvsem pa da je javnost seznanjena tako s koristnimi kot \u0161kodljivimi u\u010dinki rabi konoplje, da se prepre\u010di \u0161kodo pri bolnikih, predvsem otrocih in mladih.<\/p>\n Zdravstvena stoka zagovarja stali\u0161\u010de zdravljenja s konopljo, ki mora temeljiti na z dokazi podprti medicini, pri \u010demer je klju\u010dna tudi ureditev pravne podlage rabe konoplje. \u010crni trg ponuja razli\u010dne pripravke iz konoplje, ljudje pa slednje, pogosto nekriti\u010dno, kupujejo in uporabljajo ter tvegajo poslab\u0161anje stanja. Javnost se mora zavedati, da je medicinska konoplja kontrolirana in standardizirana, da vklju\u010duje znano vsebnost razli\u010dnih substanc, zato se lahko dolo\u010di terapevtska doza, pri pripravkih na \u010drnem trgu pa nadzora nad substancami, ni.<\/p>\n Konoplja in podro\u010dje onkologije<\/strong><\/p>\n Kanabinoidi se u\u010dinkoviti pri obvladovanju nekaterih simptomov malignih bolezni, pri \u010demer se kanabinoide uporablja kot dopolnitev k \u017ee uveljavljenim na\u010dinom zdravljenja. V eni od nedavnih raziskav so opravili dvojno slepi poskus, kjer so imeli bolnike, ki so uporabljali zdravilo z u\u010dinkovinami konoplje (THC in CBD) ter bolnike, ki so prejemali placebo. Potrdili so, da so u\u010dinki zdravila, ki je vseboval konopljine u\u010dinkovine bolj\u0161i kot pri placebo skupini. Najve\u010dji u\u010dinki so bili pri skupini bolnikov v ZDA, v drugih dr\u017eavah sveta pa so bile razlike manj\u0161e. Prav tako bi lahko bili kanabinoidni receptorji rakavih celic mo\u017ena tar\u010da za zdravljenje raka kot del kombiniranega zdravljenja. Na onkolo\u0161kem in\u0161titutu je protokol za zdravljenje s kanabinoidi (dronabinolom in kanabidiolom) \u017ee izdelan, prav tako izvajajo raziskave za ugotavljanje u\u010dinkovitosti, ne\u017eelenih u\u010dinkov in terapevtskih doz.<\/p>\n V onkologiji se (tudi v Sloveniji) kanabinoide uporablja predvsem pri obravnavi refraktarnih simptomov kot so bole\u010dine, slabost, bruhanje in inapetenca in sicer kot dopolnilno zdravljenje k obi\u010dajnim zdravilom za laj\u0161anje omenjenih simptomov. Dnevna doza THC-ja je sicer ni\u017eja kot pri vsakodnevni (zlo)rabi konoplje, je pa \u0161e vedno pomembno poudariti, da varnost (predvsem dolgotrajne) rabe kanabinoidov ni znana. Nekaj je sicer tudi dokazov o u\u010dinkovitosti THC-ja na slabost, neje\u0161\u010dost in bole\u010dino, vendar naj bi bil ta vpliv manj\u0161i kot pri novej\u0161ih zdravilih.<\/p>\n Konoplja in podro\u010dje nevrologije<\/strong><\/p>\n Dokazov o koristnih u\u010dinkih rabe konoplje na podro\u010dju nevrologije je malo, veliko pa je znanega o negativnih u\u010dinkih njene rabe predvsem na mo\u017egane in njihov razvoj. Na podro\u010dju nevrologije je najve\u010d dokazov o u\u010dinkovitosti rabe konoplje pri bolnikih z najte\u017ejimi oblikami epilepsije \u2013 sindroma Dravetov in Lennox-Gastraut -, ko se konoplja uporablja v primeru, ko standardna antiepilepti\u010dna terapija ne pomaga ve\u010d.<\/p>\n Dravetov sindrom je redka, vse\u017eivljenjska oblika epilepsije, ki se pojavi v prvih letih \u017eivljenja in jo okarakterizirajo pogosti in\/ali raz\u0161irjeni napadi. Pri otrocih s to boleznijo so pogosti vedenjski in razvojni zaostanki, te\u017eave z gibanjem in ohranjanjem ravnote\u017eja, zaostanek v u\u010denju jezika in govora, te\u017eave z rastjo in hranjenjem, motnje spanja, kroni\u010dne oku\u017ebe ter motnje v avtonomnem \u017eiv\u010dnem sistemu, ki regulira telesno temperaturo in znojenje. V eni od raziskav v katero je bilo vklju\u010denih 119 otro\u0161kih bolnikov so spremljali bolnike, ki so prejemali razli\u010dne ekstrakte konoplje. Ve\u010dina bolnikov (71 %) je zdravljenje opustilo po nekaj manj ko enem letu, kar je sicer glede na ugotovitve razli\u010dnih raziskav pogosta praksa. 25 % star\u0161ev bolnikov je v raziskavi poro\u010dalo o manj\u0161em \u0161tevilu napadov, ob tem je potrebno izpostaviti tudi stranske u\u010dinke, ki so se pojavili pri 90 % bolnikov.<\/p>\n Lennox-Gastraut sindrom (LGS) je redka oblika epilepsije, ki se pojavi pri bolnikih v otro\u0161tvu in se pogosto ohrani tudi v odraslo dobo. Bolniki imajo obi\u010dajno pogoste epilepti\u010dne napade razli\u010dnih oblik, u\u010dinki pa so opazni tudi na kognitivnem nivoju. Zdravljenje teh bolnikov je omejeno, mnogi od njih pa se na zdravljenje niti ne odzivajo. Prav zato so premiki raziskav na podro\u010dju u\u010dinkovin iz konoplje pri teh bolnikih zelo dobrodo\u0161li. V eni od raziskav, kjer so preverjali u\u010dinkovitost CBD-ja pri bolnikih z LGS je po uporabi zdravila, ki je vsebovalo CBD, po treh mesecih 47 % bolnikov imelo vsaj 50 % manj epilepti\u010dnih napadov, 9 % bolnikov pa je bilo po treh mesecih uporabe zdravila popolnoma brez napadov. 16 % bolnikov je tekom raziskave z zdravljenjem prekinilo, bodisi zaradi hudih stranskih u\u010dinkov, bodisi neu\u010dinkovanja zdravila. Podobne ugotovitve so potrdili tudi pri drugih neodvisnih raziskavah na podro\u010dju zdravljenja LGS s CBD-jem.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Raziskave na ostalih podro\u010djih zaenkrat v zdravstveni stroki veljajo za pomanjkljive, \u0161e najve\u010d pa obetajo raziskave na podro\u010dju zdravljenja spasti\u010dnosti pri multipli sklerozi in kroni\u010dnih bole\u010dinah. Pri ostalih oblikah epilepsije, motnjah spanja, nevrodegerativnih boleznih kot sta Parkinsonova in Huntigonova bolezen, dokazov, ki bi rabo konoplje v terapevtske namene podpirali, zaenkrat \u0161e ni dovolj, da bi se konopljo potrdilo kot u\u010dinkovito terapevtsko sredstvo.<\/p>\n Epilepsija je ena od najpogostej\u0161ih nevrolo\u0161kih bolezni. Pribli\u017eno 1\/3 bolnikov z epilepsijo ima napade, ki jih ne moremo nadzorovati z zdravili proti epilepsiji. Klini\u010dne raziskave do pred nekaj let niso pokazale ve\u010djih koristnih u\u010dinkov konoplje pri zmanj\u0161evanju napadov. Te raziskave so obi\u010dajno vklju\u010devale do 15 posameznikov, v novej\u0161ih raziskavah, kjer je vklju\u010deni ve\u010d kot 100 udele\u017eencev pa so \u017ee dokazali uspe\u0161nost CBD-ja pri zmanj\u0161evanju pogostosti napadov. V ve\u010dini raziskav CBD dodajajo kot podporno obliko zdravljenja \u017ee obstoje\u010dim terapijam, zato je potrebno v prihodnosti dokazati ali so koristni u\u010dinki res posledica delovanja samega CBD-ja ali gre za skupen mehanizem so\u010dasnega jemanja CBD-ja in drugih zdravil.<\/p>\n Multipla skleroza (MS) je avtoimunska motnja, ki se najpogosteje pojavi v obdobju zgodnje odraslosti. Na pojav in napredovanje vplivajo tako genetski kot okoljski dejavniki. Stanje dolo\u010dajo demielizacija (t.j. izguba mielinskih ovojnic \u017eiv\u010dnih celic, ki jo povzro\u010dijo vnetne celice, zaradi \u010desar pride do po\u010dasnej\u0161ega prenosa akcijskega potenciala vzdol\u017e \u017eiv\u010dnega sistema) in izguba aksonov v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu (C\u017dS). Trenutne terapije so le delno u\u010dinkovite, dolgoro\u010dno pa niso povsem varne. Najve\u010d raziskav uporabe kanabinoidov pri bolnikih z MS je na podro\u010dju gibalnosti in spasti\u010dnosti. Tako so v ve\u010d raziskavah potrdili, da pri uporabi spreja, ki vsebuje me\u0161anico THC:CBD, pride do izbolj\u0161anja \u010dasa pri testu 10-metrske hoje ter do izbolj\u0161anja prostorsko-\u010dasovnih parametrov.<\/p>\n Konoplja in du\u0161evne bolezni<\/strong><\/p>\n Glede na trenutne raziskave bi lahko kanabinoidne spojine predstavljale koristne u\u010dinke tudi pri simptomih Alzheimerjeve bolezni (simptom : koristne u\u010dinkovine konoplje):<\/p>\n Na podro\u010dju raziskav shizofrenije\/psihoz je bilo v preteklosti narejenih ve\u010d raziskav, ki so zajele skoraj 900 bolnikov. V teh raziskav so bolniki s psihozami prejemali razli\u010dne koli\u010dine CBD-ja (800 mg\/dan, 4 tedne; 600 mg\/dan, 2 tedna). Primerjava rezultatov je pokazala koristne u\u010dinke uporabe CBD-ja po 14 oz. 28 dneh uporabe glede na za\u010detno stanje, ni pa bilo razlike med skupinama (razli\u010dnimi koli\u010dinami CBD-ja). Raziskave, kjer so primerjali skupine, ki so dobile zdravilo s CBD-jem in placebo skupine, so potrdile stranske u\u010dinke obeh, izjema je le sedacija, ki je bila bolj pogosta pri skupini, ki je dobivala zdravilo s CBD-jem. V splo\u0161nem se pri skupini, ki je dobivala CBD, ni pojavilo poslab\u0161anje razpolo\u017eenja, samomorilnost ali stranski u\u010dinki povezani z gibanjem.<\/p>\n V eni od raziskav so preverjali u\u010dinek CBD-ja na bolnike z generalizirano socialno fobijo. Pri tem so preverjali kontrolno skupino, ki je prejemala CBD in placebo skupino, ki ni prejemala CBD-ja. Obe skupini so nato primerjali s kontrolno skupino zdravih oseb. Ugotovili so, da CBD zmanj\u0161a anksioznost, kognitivne te\u017eave ter govor. Pri tem ve\u010djih stranskih u\u010dinkov CBD-ja niso odkrili.<\/p>\n V eni od kanadskih raziskav so pri mo\u0161kih vojakih, ki so se soo\u010dali s postravmatsko stresno motnjo, potrdili zmanj\u0161ano \u0161tevilo no\u010dnih mor, ni pa pri\u0161lo do izbolj\u0161anja intenzitete in kakovosti spanja. Vojaki so poro\u010dali tudi o stranskih u\u010dinkih, vendar ti niso bili hudi, prav tako ni noben od posameznikov pred\u010dasno zaklju\u010dil raziskave.<\/p>\n Konoplja in ko\u017ena stanja<\/strong><\/p>\n Endokanabinoidni sistem v telesu regulira razli\u010dne fiziolo\u0161ke procese vklju\u010dno z rastjo in diferenciacijo ko\u017enih celic. V eni od raziskav so preu\u010devali u\u010dinke CBD-ja na delovanje lojnic ter ugotovili, da CBD deluje kot u\u010dinkovito sebostati\u010dno sredstvo. Zaradi svojih lipostati\u010dnih, antiproliferativnih in protivnetnih u\u010dinkov, CBD veliko obljublja tudi kot terapevtski dejavnik na podro\u010dju zdravljenja aken. Akne so zelo pogosto ko\u017eno obolenje, ki ga okarakterizira pove\u010dano izlo\u010danje loja ter vnetje \u017elez lojnic. V eni od raziskav so dokazali, da CBD normalizira prekomerno proizvodnjo v \u017elezah lojnicah, zmanj\u0161a proliferacijo ter laj\u0161a vnetja v \u010dlove\u0161kih SZ95 sebocitih. Koristne u\u010dinke za zdravljenje sindroma suhe ko\u017ee sicer glede na ugotovitve ene od raziskav nakazujejo tudi CBG (kanabigerol) in CBGV (kanabigerovarin), proti aknam pa naj bi bili poleg CBD-ja u\u010dinkoviti tudi CBC (kanaikromen), CBDV(kanabidivarin) in THCV (tetrahidrokanabivarin).<\/p>\n Konoplja je rastlina, katere u\u010dinkovine predstavljajo pomemben temelj za terapevtsko rabo v prihodnosti. Ob tem je potrebno rabo konoplje v medicinske namene potrditi z dokazi dolgotrajnih raziskav v katere bodo vklju\u010deni bolniki skozi dalj\u0161e \u010dasovno obdobje, da se potrdi\/ovr\u017ee dolgotrajne stranske u\u010dinke, prav tako pa je potrebno preu\u010diti smiselnost rabe konoplje pri otrocih in mladih, pri katerih se mo\u017egani \u0161e vedno razvijajo z namenom prepre\u010devanja poslab\u0161anja stanja.<\/p>\n Avtorica:<\/strong><\/p>\n Mojca Strgar, mag. prof. biol.<\/p>\n Literatura:<\/p>\n https:\/\/www.ncbi.nlm.nih.gov\/pmc\/articles\/PMC5659074\/<\/p>\n\n