Hrana, ki jo jemo, pomembno vpliva na naše počutje, koncentracijo in delovno vnemo.

Ko smo doma, še najdemo čas za uživanje več manjših obrokov in ostala načela zdrave prehrane (več svežega sadja in zelenjave, nič procesiranih izdelkov), na delovnem mestu pa se včasih najdemo pred zagato.

Telo nam sporoča, da bi jedlo, v bližini pa sta le avtomat s sendviči in pica čez cest – kaj pa zdaj?

V resnici se niti na delovnem ali študijskem mestu ni težko zdravo prehranjevati, le vnaprej se moramo pripraviti na to. Vsaj na začetku, kasneje nam namreč priprava malice preide v kri in zahteva tako malo časa, da postane spontano opravilo, brez katerega ne moremo več.

Sadje

Ena najbolj enostavnih malic, ki ne potrebuje posebne priprave, je sveže sadje. Tudi jabolka, hruške, banane in pomaranče so obrok, če jih pojemo toliko, da smo siti in zadovoljni.

Vsebujejo veliko enostavnih sladkorjev, ki so glavni vir energije za naše celice. Možganske celice v normalnih pogojih poganja izključno glukoza, ki je je v sadju na pretek, v kri in naprej v možgane pa potuje hitro in učinkovito.

Sadna malica nas bo zato napolnila z energijo za miselne procese in prispevala h koncentraciji, ker je lahko prebavljiva, pa nas njena prebava ne bo utrudila in uspavala. Pri tem je pomembno, da vedno jemo samo zrelo sadje, saj je prebava nezrelega za naša prebavila precej bolj naporno opravilo, če le imamo možnost pa posegamo po tistem iz ekološke pridelave.

Suho sadje

Podobne koristi prinaša suho sadje, saj je tudi to bogato s sladkorji, vitamini in minerali, le da je med sušenjem izgubilo vodo. Iz tega razloga je potrebno, če pojemo veliko suhega sadja, hkrati povečati vnos tekočine, saj se lahko v nasprotnem primeru telo rahlo dehidrira.

Prednost suhega sadja je, da ga lahko hranimo v priročnih embalažah dlje časa in ga imamo pri roki vedno, ko nas zagrabi lakota. Poleti in jeseni, v sezoni sadja, lahko presežek pridelka ali kupljeno sadje lokalnega pridelovalca narežemo na kose in sušimo sami, če pa suho sadje kupujemo, se odločimo za naravno sušenega, brez dodanih konzervansov in sladkorja ter z ekološkim certifikatom.

Okusna so posušena jabolka, hruške, kakiji, slive, fige in suhe murve, pa tudi bolj eksotično suho sadje, kot so posušene goji jagode in inkovske jagode.

[wp_ad_camp_1]

Študentska hrana

Katerokoli suho sadje lahko zmešamo tudi z oreščki ali semeni, da dobimo energetsko bogato malico, ki nas bo nasitila za dlje časa. Uporabimo lahko mandlje, lešnike, orehe, brazilske oreščke, indijske oreščke, bučna semena, sončnična semena, pa tudi kakavova zrna, ki imajo tudi poživilne učinke. Za najbolj okusne kombinacije veljajo:

-lešniki, zdrobljena kakavova zrna, goji jagode

-indijski oreščki, suhe murve

-mandlji, rozine, goji jagode

Smutiji. Ko se naveličamo žvečiti in grizljati, je pravi čas za smuti. Kašasti napitki, v katerih zmešamo sadje, zelenjavo, tekočino in dodatke po želji, so eden najbolj hranljivih obrokov, ki si jih lahko privoščimo.

Pripravimo jih v blenderju, med sestavinami pa se lahko poleg sadja (banana, jabolko, pomaranča, jagodičevje ipd.) znajdejo tudi zelenjava (špinača, blitva, regrat, solata, peteršilj ipd.) in različna super hrana (acai, guarana, kakav, ashwaganda, schisandra ipd.).

Dodamo jim še tekočino po želji (voda, svež sadni sok ali rastlinsko mleko) in zmešamo do gladkega. Smutije hranimo v steklenici in jih popijemo v istem dnevu, kot jih pripravimo.