- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

180 vprašanj in odgovorov za fiziologijo

1.       Na površini sesalske celice je: celična membrana ali plazmalema

V notranjosti pa je/so: citoplazma, celični organeli in citoskelet

 

2.       Za prehajanje snovi prek celične membrane se energija v obliki ATP neposredno  ne porablja za: difuzijo, facilitarno difuzijo in prenos z membranskimi mešički

3.       Membranski prenašalci so:  beljakovine

In so udeleženi pri: facilitarni difuziji in aktivnem transportu

 

4.       Osmoza je prehajanje tekočine med predelki v organizmu zaradi: pasivne difuzije vode

Do osmoze med predelki prihaja:

– če se razlikujejo po koncentraciji vode

– če predelke med seboj ločuje membrana, ki prepušča vodo, ne pa topljencev

 

5.       Ravnotežni material za K+ je:

-Odvisen od razmerja koncentracij K+ med zunajcelično in znotrajcelično tekočino

-vzpostavljen, kadar se vpliv koncentracijskega gradienta za K+ izenači z vplivom difuzijskega potenciala za K+

-zapisan z Nernstovo enačbo

-med -70 in -90 mV v vzdražnih celicah

 

6.       Mirovni membranski potencial je:

-razlika v električni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane nevzdražene celice

-pretežno ravnotežni potencial za K+

-pretežno neodvisen od Na+

 

7.       Akcijski potencial je:

-razlika v električni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane vzdražene celice

-posledica vdora Na+ prek membrane v celico

-odraz prehodne elektropozitivnosti notranjosti celice

 

8.       Pri eksocitozi se skupna površina celične membrane: zveča

Pri endocitozi se skupna površina celične membrane: zmanjša

 

9.       Na+/K+ črpalka:

-Prepreči nabiranje Na+ v celicah

-lahko prispeva k vzdrževanju mirovnega membranskega potenciala

-prepreči nabiranje K+ v zunajcelični tekočini

 

10.   Sinteza beljakovin v celici poteka: na zrnatem endoplazmatskem retikulumu

 

 

 

 

11.   Funkcije celične membrane so:

-selektivni transport snovi

-prepoznavanje signalov iz celičnega okolja (npr. hormonov)

-adhezija na druge strukture

-razmejitev notranjosti celice od njenega okolja

 

12.   Celična membrana:

-je selektivno prepustna za različne snovi

-dopušča difuzijo plinov, kot sta O­­2 in CO2

 

13.   Izolirana plazma vsebuje: albumin, globuline in fibrinogen

 

14.   Za krvne ploščice velja, da:

-se vežejo na poškodovano žilno steno

-povzročijo skrčenje rdečega krvnega strdka

 

15.   Plazemske beljakovine so: albumin, globulini in fibrinogen

Serumske beljakovine so: albumin, globulini

 

16.   Če je dalj časa znižan parcialni tlak O2 v arterijski krvi, se:

-zveča tvorba Erci v kostnem mozgu

-zveča poraba železa v kostnem mozgu

-zveča izločanje eritropoetina iz ledvic

 

17.   Rdeče krvničke imajo na površini membrane oligosaharide in polipeptide, ki so:

– aglutinogeni

Pri transfuziji nekompatibilne krvi sistema AB0 pride do zlepljanja Erci dajalca s prejemnikovimi: –aglutinini

 

18.   Za albumin velja:

-najbolj prispeva h koloidnoosmotskemu tlaku plazme

-deluje kot nespecifična transportna beljakovina

 

19.   Pravilno zaporedje razvoja Erci:

-pluripotentna celicaàeritroidna celicaànormoblastàretikulocitàErci

 

20.   Za osebo s krvno skupino 0 velja:

-na Erci nima antigenov A in B

-v plazmi ima protitelesa anti-A in anti-B

 

21.   Za Rh negativno osebo velja:

-na Erci nima antigenov Rh

-lahko ima v krvi anti-Rh protitelesa

 

22.   Med nosečnostjo je plod lahko ogrožen v primeru, če je:

-nosečnica Rh negativna in ponovno noseča z Rh pozitivnim plodom

 

 

23.   Za nespecifični imunski odziv organizma velja:

-njegova poglavitna komponenta je vnetje

-odziv ni odvisen od vrste tujka

-pri njem sodelujejo celice naravne ubijalke

 

24.   Za specifični imunski odziv velja:

-odzove se na določene antigene

 

25.   Hemostaza zajema naslednje fiziološke spremembe:

-razgradnja krvnega strdka

-žilni spazem

-nastanek trombocitnega čepa

-koagulacijo

 

26.   Vodič ritma (pacemaker) v normalnem srcu:

-so specializirane celice v sinoatrialnem vozlu

-je tista skupina celic s spontano, ritmično električno aktivnostjo, ki se prožijo z najvišjo frekvenco

 

27.   Električni dogodki v srcu so:

-sprožilni dejavnik za mehanične dogodke v srcu

-v normalnem srcu vedno razporejeni v določenem zaporedju, tako da si v EKG sledijo val P, QRS in val T

-v primeru nepravilnega prevajanja vzburjenja skozi srce lahko vzrok smrtno nevarnih motenj srčnega ritma

 

28.   Katera trditev ne velja za EKG?

-kompleks QRS predstavlja repolarizacijo ventriklov

 

29.   Katera trditev ne drži?

-med srčnim ciklusom je tlak v levem prekatu vedno višji od tlaka v levem atriju

 

30.   Minutni volumen srca je:

-volumen krvi, ki ga srce izčrpa v obtok v eni minuti

-za L in D srce v normalnih razmerah enak

-normalno enak venskemu prilivu v srce v istem času

-količina, ki je odvisna od črpalne sposobnosti srca

-enak produktu med utripnim volumnom in srčno frekvenco (MVS=UV×SF)

 

31.   Če se venski priliv v normalno človeško srce nenadoma poveča za 10%:

-se poveča utripni volumen srca (Frank-Starlingov mehanizem)

 

32.   Zato, da v sistemskem delu obtočil kri teče od srca skozi arterijski, kapilarni in venski del ožilja nazaj v srce, je odločilna razlika tlakov: med aorto in desnim preddvorom

Ki je v normalnih razmerah približno: enak arterijskemu tlaku

 

 

33.   Pri konstantnem MVS določa vrednost arterijskega tlaka: periferni upor

 

34.   V sistemskem obtoku je skupni upor proti toku krvi najvišji v: arteriolah

 

35.   Za dolgoročno uravnavanje krvnega tlaka je najpomembnejši:

-vpliv ledvic na uravnavanje volumna zunajcelične tekočine

 

36.   Aktivacija renin-angiotenzinskega sistema:

-je lahko posledica nenadne obsežne krvavitve, zaradi katere močno pade arterijski tlak

-se prične s sproščanjem renina iz jukstaglomerularnega aparata v ledvicah

-lahko povzroči vazokonstrikcijo že po nekaj minutah

-lahko povzroči izločanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze

 

37.   Za regulacijo pretoka skozi določeno tkivo ali organ je v normalnih razmerah najpomembnejše:

-spreminjanje lokalnega upora proti toku krvi v tkivu

 

38.   V normalnem pljučnem krvnem obtoku:

-je pretok enak pretoku v sistemskem krvnem obtoku

-se oksigenirana kri steka v pljučne vene in po njih v levi atrij

 

39.   Ko zdrav človek vstane:

-lahko ugotovimo prehoden padec arterijskega tlaka v arterijah v višini srca

-kolabirajo vratne vene

-se zaradi zmanjšanega proženja baroreceptorjev poveča aktivnost vazomotoričnega centra, zato pa poraste periferni upor in se zmanjša kapacitivnost ven

 

40.   Pretok krvi skozi koronarne arterije se odvija med: diastolo

Ker: srčna mišica med krčenjem stisne koronarne arterije

 

41.   V sistemskem krvnem obtoku je večina krvi v: venulah in venah

 

42.   Popustljivost (komplianca) pljuč nam pove: kako raztegljiva so pljuča

Če je komplianca pljuč velika: je retrakcijska sila pljuč razmeroma majhna

 

43.   Povečana površinska napetost tekočine na steni alveolov bi: povečala retrakcijsko silo pljuč

Povečanje površinske napetosti:  preprečuje pljučni surfaktant

 

44.   Transpulmonalni tlak je: razlika med tlakom v alveolah in plevralnem prostoru

Njegova funkcija je, da: razpenja pljuča

 

45.   Smer neto difuzije plina skozi alveolarno membrano v pljučih je odvisna od:

-parcialnih tlakov plina v alveolih in v kapilarni krvi

 

46.   Respiracijski količnik je razmerje med: min. volumnoma izdihanega CO2 in vdihanega O2

Normalno je: malo manjši kot 1

 

47.   Na vsako molekulo hemoglobina se lahko vežejo: 4 molekule kisika

Spojini, ki pri tem nastane pravimo: oksihemoglobin

 

48.   Glavno mesto izmenjave plinov med zrakom in krvjo v pljučih so: alveoli

 

49.   Ob koncu normalnega izdiha je ob odprtem glotisu tlak v alveolih:  enak atmosfersekmu pritisku

 

50.   Funkcionalna rezidualna kapaciteta (FRC)je:

-volumen zraka, ki ostane v pljučih po normalnem izdihu

-vsota ekspiratornega rezervnega volumna (ERV)in rezidualnega volumna (RV)

 

51.   Forsiran ekspiracijski volumen (FEV1) je volumen zraka, ki ga po: maksimalnem

Vdihu: izdihamo z vso močjo v prvi sekundi

 

52.   FEV1 je pri zdravih ljudeh: več kot 80% vitalne kapacitete

 

53.   Difuzija plina med zrakom in krvjo v pljučih je premosorazmerna:

-gradientu parcialnih tlakov plina

-difuzijski površini

 

54.   Koncentracija topljencev v urinu se bo zvečala, če:

-ne pijemo vode

-zvečamo porabo kuhinjske soli

-se zveča izločanje ADH

-se izloča obligatorni volumen urina

 

55.   Voda se:

-filtrira v glomerulih

-pasivno resorbira vzdolž zbiralc odvisno od ADH

 

56.   Neka snov se lahko popolnoma izloči iz krvi, ki teče skozi ledvice, če se:

-filtrira v glomerulih in secernira v tubulusih

 

57.   Ledvična glomerularna membrana:

-zadržuje v plazmi snovi z molekulsko maso nad 70.000

-zadrži krvne celice, da se ne izločijo urin

 

58.   Za glomerularno filtracijo velja:

-normalna količina glomerularnega filtrata pri odraslem človeku je okrog 180L na dan

-normalno se filtrira 20% plazme, ki teče skozi glomerule

 

59.   Vodikovi ioni se z urinom izločijo:

-z NH3 tako da tvorijo NH4+

-skupaj s HPO22-, tako da tvorijo H2PO4-

 

 

60.   Aldosteron se izloča iz skorje nadledvične žleze, kadar je:

-zmanjšan pretok krvi skozi ledvice

-primanjkljaj Na ionov v organizmu

-zvečana sekrecija renina iz ledvic

-zvečana koncentracija angiotenzina v krvi

 

 

61.   Za izločanje različnih snovi iz ledvic veljajo naslednje možnosti:

-samo glomerularna filtracija

-glomerularna filtracija + delna tubulna reabsorpcija

-glomerularna filtracija + popolna tubulna reabsorpcija

-glomerularna filtracija + tubulna sekrecija

-globularna filtracija + tubulna reabsorpcija + tubulna sekrecija

 

62.   Človek izloča tekočino z: odvajanjem seča, blata, potenjem, izhlapevanjem vode skozi kožo, izhlapevanjem vode skozi dihala

 

63.   Za uravnavanje tekočine v telesu v normalnih razmerah veja, da:

-je najmanjša možna količina s sečem izločene tekočine okoli 500mL/dan

-se vnos in izločanje tekočine spreminjata glede na spremembe osmolarnosti zunajcelične tekočine

– se vnos in izločanje tekočine spreminjata glede na spremembe volumna zunajcelične tekočine

-je hipotalamus pomemben za uravnavanje vnosa in izločanje tekočine

 

64.   Velika količina vode, ki se filtrira v glomerulih, se reabsorbira v ledvičnih tubulusih in zbiralcih:

-z difuzijo zaradi osmoznega učinka reabsorbiranih osmotsko aktivnih snovi

 

65.   Urin se koncentrira nad 300 mosm/L v: zbiralcih

 

66.   Vodikov ion, ki se je izločil v svetlino proksimalnega tubulusa, izvira iz: tubulne epitelijske celice

Bikarbonatni ion, ki se je reabsorbiral v peritubulusno kapilaro izvira iz: tubulne epitel. celice

 

67.   Na nastajanje primarnega urina v glomerulih normalno vplivajo naslednji tlaki:

-hidrostatski tlak v kapilarah glomerula

-hidrostatski tlak v Bowmanovi kapsuli

-koloidnoosmotski tlak v kapilarah glomerula

 

68.   Če popijemo  v 30 min 2L vode, se zmanjša: prepustnost za vodo v zbiralcih in distalnih tubulih

 

69.   Metabolična alkaloza lahko nastane zaradi: izgube kisline iz želodca

Lahko se razvije pri: bruhanju iz želodca

 

70.   Respiratorna acidoza lahko nastane zaradi: nezadostne ventilacije

Lahko se razvije pri: paralizi dihalnih mišic

 

71.   Pri akutnem, dolgotrajnem bruhanju iz želodca se lahko razvije: metabolična alkaloza

Laboratorijski izvid bi pokazal: povišan pH, povišan HCO3-, povišan pCO2

 

72.   Pri akutnem poslabšanju sladkorne bolezni, se lahko razvije: metabolična acidoza

Laboratorijski izvid bi pokazal: znižan pH, znižan HCO3-, znižan pCO2

 

73.   Znižan pH krvi je lahko znak: respiratorne acidoze, metabolične acidoze

 

74.   Povišan pH krvi je lahko znak: metabolične alkaloze, respiratorne alkaloze

 

75.   Najbolj pomembni pufri v krvi so: plazemske beljakovine, Hb v Erci, bikarbonat

 

76.   Najbolj pomemben pufer v zunajcelični tekočini je: bikarbonatni

 

77.   Encim amilaza se izloča: v dvanajstnik, v ustno votlino

In povzroči začetek razgradnje zaužitih: ogljikovih hidratov

 

78.   Trebušna slinavka izloča: endopeptidaze, lipazo, amilazo

 

79.   Poglavitne sestavine žolča, ki se izloča v dvanajstnik so: voda, lectin in holesterol, žolčne soli, bilirubin

 

80.   Za žolč velja, da:

-nastaja v jetrih

-igra poglavitno vlogo pri emulgaciji in absorpciji maščob

-je rumeno-zelene barve zaradi bilirubina

 

81.   Med jetrne funkcije ne prištevamo: izločanja hormonov

 

82.   Prehranjevanje človeka uravnavajo:

-signali iz možganske skorje

-koncentracija glukoze v krvi

-sistolni peptidi

-signali iz prebavne cevi

-vonj in videz hrane

 

83.   Odrasel človek dnevno potrebuje okoli: 50-65g

Beljakovin, ki morajo vsebovati predvsem:  esencialne aminokisline

 

84.   Sintezo glukoze iz nesladkornih virov imenujemo: glukoneogeneza

 

85.   Označi pravilne trditve:

-glikoliza je katabolni proces

-končni produkt glikolize je piruvična oz. mlečna kislina

-za potek glikolize ni potreben kisik

 

86.   Lipoproteini so:

-delci, ki imajo lipidno sredico in beljakovinski plašč

-delci, ki omogočajo v vodi netopnim lipidom transport po krvi

 

87.   Največji del svojih energetskih zalog ima človeški organizem spravljen v: adipocitih

 

88.   Ketonska telesa:

-nastajajo v jetrih

-so prisotna v krvi v večji koncentraciji, kadar je v organizmu pospešena ragradnja prostih MK

-zvišujejo kislost krvi

 

 

 

89.   Sečnina v seču je:

-stranski produkt katabolizma aminokislin

-spojina, ki nastane s predelavo amoniaka

 

90.   Glukoneogeneza je sinteza:

-glukoze iz alanina

-glukoze iz glicerola

-glukoze iz laktata

 

91.   Najpomembnejši cilj uravnavanja presnove je: preprečevanje hipoglikemije

 

92.   Označi pravilne odgovore:

-v normalnih razmerah uporabljajo možgani kot edini vir energije glukozo

-kadar mirujejo, uporabljajo skeletne mišice kot glavni vir energije proste MK

 

93.   Med hormone, ki skladiščijo energetske vire uvrščamo: insulin

 

94.   Med hormone, ki sproščajo energetske vire iz njihovih zalog uvrščamo: glukagon, adrenalin, kortizol, rastni hormon

 

95.   Najmočnejši dražljaj za izločanje insulina je: zvečana koncentracija glukoze v krvi

 

96.   Največji del svojih beljakovinskih zalog ima človeški organizem spravljenih v: skeletnih mišicah

 

97.   Hipoglikemija nastane, kjer:

-se kažejo znaki premajhne preskrbe možganov z glukozo

-je povečan občutek lakote

 

98.   Označi pravilne trditve:

-glukagon se izloča iz celic A Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki

-glavni dražljaj za izločanje glukagona je znižana koncentracija glukoze v

 

99.   Glukoneogeneza je:

-sinteza glukoze iz nesladkornih virov

 

100.  Ko temperatura okolja preseže temperaturo, izgubljamo toploto:

-z izhlapevanjem znoja

-s perspiratio insensibilis

 

101.  Perspiratio insensibilis je izguba toplote:

-z izhlapevanjem vode skozi kožo brez znojenja

-z izhlapevanjem vode skozi pljuča

-neodvisna od temperature okolja

 

102.  Termoregulacijski center v hipotalamusu neposredno reagira na:

-spremembo temperature krvi, ki obliva ta predel

In glede na odstopanje temperature sredice telesa od normalne temperature aktivira mehanizme za: tvorbo toplote, oddajanje toplote

103.  Pri drgetanju nastaja toplota predvsem v: skeletnih mišicah

 

104.  Po znižanju temperature sredice telesa zaradi mraza hipotalamus sproži:

-vazokonstrikcijo v koži

-drgetanje

-ježenje

 

105.  Rjavo maščevje je prisotno pri: dojenčkih

In je pomembno za: tvorbo toplote

 

106.  Glavni razlog, da človek lahko živi v mrzlem okolju je: vedenjska prilagoditev

 

107.  Najučinkovitejši fiziološki mehanizem za ohranjevanje telesne temperature pri nizkih temperaturah okolja je: drgetanje

 

108.  Termonevtralno območje okolja za odraslega človeka v mirovanju je: 27-29°C

V tem temperaturnem območju je:

-tvorba toplote v telesu enaka izgubi

-telesna temperatura konstantna brez aktivacije dodatnih mehanizmov za tvorbo oddajanja toplote

 

109.  Pri zelo nizkih temperaturah okolja lahko pride do: hipotermije

Ker je: izguba toplote večja od njene tvorbe

 

110.  Homeotermni organizmi: vzdržujejo stalno telesno temperaturo

Nivo telesne aktivnosti teh organizmov je zato: omejen z določenim temperaturnim intervalom okolja oz. biokinetičnim območjem

 

111.  Da človek vzdržuje stalno telesno temperaturo, mora biti nastajanje toplote: enako njenemu oddajanju

To se dogaja v območju:  normotermije

 

112.  S perspiratio insensibilis izgubimo približno: 1 L

Kar pomeni izgubo: 580 kcal toplote

 

113.  Zato, da bi na membrani nevrona nastal akcijski potencial, me mora membrana:depolarizirati

 

114.  Postsinaptični nevron se vzdraži prek sinaps, kjer je presinaptični nevron v stiku s/z:

-dendriti

-telesom nevrona

 

115.  Verjetnost nastanka akcijskega potenciala v nevronu se zveča, kadar se pojavi:

-sprememba membranskega potenciala -80mV na -60mV

-prevlada eksitatornih nevrotransmitorjev nad inhibitornimi nevrotransmitorji

 

116.  Pod vplivom ekscitatornega nevrotransmitorja se na postsinaptičnem nevronu:

-membranski potencial približa pragu za proženje akcijskega potenciala

-zmanjša hiperpolarizacija

117.  Kot ekscitatorni nevrotransmitor lahko deluje: acetilholin, glutamat

 

118.  Refleksni lok sestavljajo:

-receptorji

-aferentni nevroni

-monosinaptični ali postsinaptični preklopi v refleksnih centrih

-eferentni nevroni

-efektorji

 

119.  Efektorji refleksov vegetativnega živčevja so: srce, intervirane žile, prebavna cev

 

120.  Hipotalamus uravnava:

-delovanje adenohipofize

-aktivnost simpatikusa in parasimpatikusa

-telesno temperaturo

-vnos in izločanje tekočine

 

121.  Preganglionarna simpatična vlakna za srce izvirajo iz: torakalnih segmentov hrbtenjače

Preganglionarna parasimpatična vlakna za srce izvirajo iz: možganskega debla

 

122.  Acetilholin je nevrotransmitor:

-preganglionarnih simpatičnih in parasimpatičnih nevronov

-postganglionarnih parasimpatičnih nevronov

-nevronov, ki regulirajo sekrecijo adrenalina iz sredice nadledvične žleze

 

123.  Spinotalamična proga potega predvsem na:

-nasprotni strani hrbtenjače kot vstopajo v hrbtenjačo aferentna vlakna za bolečino, grob dotik in temperaturo

Aferentna pot za propriocepcijo poteka na:

-isti strani kot vstopajo v hrbtenjačo aferentna vlakna iz proprioreceptorjev

 

124.  Kot mehanoreceptorji lahko delujejo receptorji za: dotik, bolečino, ravnotežje

 

125.  Cortijev organ vsebuje receptorje za: sluh

Receptorje vzdražijo: vibracije bazilarne membrane

 

126.  Semicilkularni kanali vsebujejo receptorje za: ravnotežje

Receptorje vzdražijo: kotni pospeški

 

127.  Pogoja za trikromatski vid je:

-vzdraženje vseh treh čepnic

-dovolj močna svetloba

-svetloba različnih valovnih dolžin

 

128.  Hoteni gib, oziroma gib, ki ga izvršimo na povelje, organiziramo tako, da pošljemo ustrezne          signale do motoričnih enot iz: primarne motorične skorje

Ti signali potujejo po: piramidni progi

 

129.  V mišicah, s katerimi izvajamo fine gibe (zun. očesne mišice), je št. skeletnomišičnih vlaken:

-majhno

V mišicah, ki jih ne uporabljamo za izvajanje finih gibov, je št. skeletnomišičnih vlaken:

-veliko

 

130.  Živčni prenašalci (nevrotransmitorji)so snovi, ki:

-se izločijo iz presinaptične celice in se vežejo na receptorje na membrani postsinaptične celice

 

131.  Motorična ploščica je:

-sinapsa, kjer je presinaptična celica motonevron, postsinaptična celica pa skeletnomišično vlakno

 

132.  V motorični ploščici je živčni prenašalec: acetilholin

 

133.  Ob vezavi prenašalca na specifični receptor na postsinaptični membrani motorične ploščice, se       neposredno odprejo: kemični kanalčki, ki so prepustni za Na+ in K+

 

134.  Receptor za acetilholin je: beljakovina

Ki potem, ko se nanj(o) veže acetilholin: spremeni svojo obliko (konformacijo)

 

135.  Ko ekscitacijski postsinaptični potencial v motorični ploščici doseže vrednost praga:

-se odprejo napetostni kanalčki za Na+

 

136.  Označi pravilne trditve:

-sinapsa je specializirana struktura prek katere komunicira nevron s svojimi tarčnimi celicami

-sinapsa preko katere komunicirata α-motonevron in skeletnomišično vlakno se imenuje živčnomišični stik ali motorična ploščica

 

137.  Označi pravilne trditve:

-membranski potencial v vsakem trenutku določa tisti ion, za katerega je vzdražna membrana najbolj prepustna

-kadar ni prenosa signala, je vzdražna membrana najbolj prepustna za ione K+

 

138.  Premiku oz. spremembi membranskega potenciala, do katere pride takrat, ko ekscitacijski postsinaptični potencial (EPSP)doseže prag, pravimo: akcijski potencial

 

139.  Pri organizaciji in izvajanju hotenih gibov:

-sodelujejo α-motonevroni, motorične enote

-sodeluje piramidna proga, primarna možganska skorja

-sodelujejo skeletne mišice

 

140.  Pri organizaciji patelarnega refleksa je potrebna udeležba:

-hrbtenjače

-mišice m. quadriceps femoris

 

141.  V hierarhični zgradbi motoričnega sistema je pravilno zaporedje od najvišje ravni k nižjim naslednje: možganska skorja – možgansko deblo – hrbtenjača

 

142.  Primarna motorična ploščica je organizirana tako, da:

-prstom rok pripada večji delež skorje kot prstom nog

-delom telesa, ki sodelujejo pri bolj finih gibih, pripadajo večji deleži skorje kot delo, kjer so izvajani gibi manj fini

 

143.  Pojem motorična enota označuje: α-motonevron s pripadajočimi skeletnomišičnimi vlakni

 

144.  Za delovanje endokrinega sistema velja, da:

-so odzivi endokrinega sistema na dražljaje iz okolja v večini primerov počasnejši od reakcij živčevja

-ima hipotalamus pomembno vlogo v usklajevanju delovanja živčevja in endokrinega sistema

-vpliv hormonov na lastno izločanje največkrat temelji na mehanizmih negativne povratne zveze

 

145.  Ščitnico spodbujajoči hormon (TSH) spodbuja: sintezo in izločanje tiroksina

 

146.  Prolaktin spodbuja: nastajanje mleka v mlečnih žlezah

 

147.  Rastni hormon (GH) spodbuja: delitev celic v kosteh in mehkih tkivih v obdobju rasti

 

148.  Antidiuretični hormon (ADH) spodbuja: reabsorpcijo vode iz zbiralc v ledvicah

 

149.  Hormona, ki spodbujata delovanje spolnih žlez sta: FSH in LH

 

150.  Iz sprednjega režnja hipofize se izločajo: rastni hormon, FSH in LH, TSH, prolaktin in ACTH

 

151.  Za ščitnico je značilno, da:

-je za pravilno delovanje potreben jod

-se v njej ščitnični hormoni kopičijo

-vsebuje 20-40× več jodida kot krvna plazma

 

152.  Ščitnica izloča: T3 in T4

 

153.  Na tarčne celice učinkujejo ščitnični hormoni, ki so: prosti v plazmi

Vežejo se na receptorje: v jedru

 

154.  T3 in T4:

-trijodotironin in tiroksin

-določata hitrost bazalnega metabolizma

 

155.  Endokrina funkcija skorje nadledvične žleze:

-se močno razlikuje od endokrine funkcije sredice nadledvične žleze

V sredici žleze nastaja: adrenalin

 

156.  Adrenokortikotropni hormon (ACTH) spodbuja:

-izločanje kortizola iz skorje nadledvične žleze

 

 

 

157.  Glukokortikoidi:

-se izločajo iz zone fascikulate

-imajo imunosupresivne učinke

 

158.  Adrenalin:

-je hormon

-se izloča iz kromafinih celic

-se izloča pri stresu

 

159.  Od naštetih živil ima(jo) največ kalcija: mlečni izdelki

 

160.  Sinteza hormona D se v človeškem organizmu začne: v koži

 

161.  V končno fiziološko obliko, se hormon D presnovi: v ledvicah

 

162.  Hormon D pomaga pri vzdrževanju normalne koncentracije kalcija v krvi, predvsem tako, da:

-pospeši reabsorpcijo kalcija prek črevesne sluznice

 

163.  Največ kalcija se v človeškem organizmu nahaja: v kosteh

 

164.  V plazmi se nahaja kalcij normalno:

-kot prost kation

-v obliki kompleksa med kalcijem in beljakovino

-v obliki kompleksa med kalcijem in manjšimi organskimi anioni

 

165.  Največ fosfatov najdemo v plazmi v obliki:  monohidrogen fosfata

 

166.  Parathormon je po kemični strukturi: polipeptid

 

167.  Kalcitonin je po kemični strukturi: polipeptid

 

168.  Za gamete pri človeku velja: noben odgovor ni pravilen

 

169.  Puberteta:

-sovpad s povečanjem plazemske koncentracije gonadotropinov

-je obdobje, ko se razvijejo sekundarni spolni znaki

-pri deklicah z zelo nizko telesno težo in premajhnim deležem maščevja v telesu lahko nastopi z zamudo

 

170.  Moški spolni hormoni:

-povzročajo pojav sramnih dlak pri deklicah

-so substrat za sintezo estrogenov v granuloznih celicah jajčnega folikla

 

171.  Za ovarijski ciklus velja:

-ga uravnavata gonadotropina FSH in LHm ki ju izloča hipofiza

-ga delimo na folikularno in lutealno fazo

 

 

172.  V nosečnosti lahko pri materi ugotovimo naslednje normalne spremembe:

-povečan volumen krvi in povečan minutni volumen srca

 

173.  Funkcije testosterona pri moškem so:

-vplivi na vedenje in spolni nagon

-spodbujanje rasti okostja in skeletnih mišic

-razvoj sekundarnih moških spolnih znakov v puberteti

 

174.  Med naloge posteljice sodijo:

-izmenjava hranil in plinov

-enokrina funkcija

-odstranjevanje odpadnih produktov fetalne presnove

 

175.  Po rojstvu se v krvnem obtoku novorojenca odvijejo naslednje spremembe:

-pade upor v pljučnem krvnem obtoku

-kri steče v Botallov vod v smeri iz aorte v pljučno deblo

-zapre se foramen ovale

 

176.  Neposreden vir energije za mišično delo je: ATP v mišici

 

177.  Za zagotavljanje ustreznega dotoka O2 in hranil in odplavljanje CO2 v aktivni mišici je predvsem pomembno:

-da se upor v žilah aktivne mišice spreminja glede na koncentracijo presnovnih produktov

 

178.  Minutni volumen srca se med telesnim naporom: poveča

Zato ker: se poveča črpalna sposobnost srca in venski priliv

 

179.  Kritje potreb zmerno aktivne mišice po kisiku je učinkovito zaradi:

-olajšanega oddajanja O2 s hemoglobina v aktivni mišici zaradi lokalno zvečanega pCO2 in zvečane temperature

-večje afinitete mioglobina za kisik kot je afiniteta hemoglobina za kisik

-zvečanega pretoka krvi skozi delujočo mišico

 

180.  Med telesnim naporom je presnova v organizmu: zvečana

Zato je tudi nastajanje toplote: zvečano