Mesec: april 2016

Stadiji demence in zdravstvena nega

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje). Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko bolezni imajo zvišan RR, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Demenca je bolezen starosti. S starostjo se tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1% ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60%  ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Tu ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Strokovnjaki najpogosteje opredeljujejo tri stadije dementnosti, vendar je mejo med njimi težko postaviti. Preberi več o Stadiji demence in zdravstvena nega

Aplikacija intramuskularne terapije

Intramuskularna injekcija je eden najpogostejših diagnostično terapevtskih posegov v bolnikovo telo, ki jih izvajajo zaposleni v zdravstveni negi, najpogosteje zdravstveni tehniki. Izbira ustreznega področja in mesta intramuskularne injekcije je izrednega pomena pri zagotavljanju bolnikove varnosti in dobrega počutja.

Bolnik ima pravico do varnega vbrizgavanja zdravil in tudi do obveščenosti o možnih posledicah. Pri izbiri področja moramo upoštevati količino zdravila, ki ga nameravamo vbrizgati, namen vbrizgavanja (cepljenje, zdravljenje) in bolnikove individualne značilnosti, kot so starost, telesna konstitucija, razvitost mišic, porazdelitev maščobnega tkiva. Pomembna je tudi nepoškodovanost tkiv na področjih, ki jih nameravamo uporabiti za vbrizgavanje zdravil.

Za določitev najustreznejšega mesta intramuskularne injekcije je nujno dobro poznavanje anatomskih točk in kostnih izboklin, po katerih se orientiramo.

Za aplikacijo muskularnih injekcij se poslužujemo štirih področij:

  • nadlahti,
  • stegna,
  • dveh področij na zadnjici : ventroglutealno in dorzoglutealno.

Na vsakem od omenjenih področij se pri izbiri mesta vbrizgavanja zdravila ravnamo po kostnih izboklinah in drugih anatomskih točkah.

Preberi več o Aplikacija intramuskularne terapije

Anafilaksa – anafilaksija

Anafilaksa ali anafilaksija je življenjsko nevarna, akutna sistemska preobčutljivostna reakcija, ki ogroža življenje in zajame več področij – organov v telesu. Nastane zaradi obilnega sproščanja mediatorjev iz aktiviranih mastocitov in bazofilcev. Mastocite in bazofilce lahko aktivirajo alergeni, ki se vežejo na protitelesa IgE na njihovi površini. (Košnik, 2002).

Anafilaksija je klinični sindrom, kjer gre za življenje ogrožajočo, takojšnjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ki se pojavlja po ponovnem izpostavljanju specifičnemu antigenu oziroma alergenu, ki je ob predhodnem srečanju z organizmom sprožil nastanek specifičnih IgE protiteles.

Vzroki anafilaksije:

Po pogostnosti opazovanih dogodkov si po vrsti sledijo:

  • Piki žuželk, zlasti čebel, os in sršenov,
  • Alergeni v hrani,
  • Zdravila,
  • Pripravki za specifično imunoterapijo,
    • Hormoni, encimi, sestavine cepiv

Preberi več o Anafilaksa – anafilaksija

Alzheimerjeva bolezen

V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco. Zaradi te bolezni pa niso prizadeti le bolniki, temveč predstavlja veliko breme tudi za njihove najbližje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravi.

S staranjem ljudje pogosto postanejo pozabljivi. Ne le starejši, tudi mlajši ljudje pogosto pozabljajo stvari, še posebej kadar so zamišljeni, utrujeni ali zelo obremenjeni. Tako pozabljanje je sicer neprijetno, vendar pa ne ovira pomembno uspešnosti posameznika. Če pa se pozabljanje stopnjuje, je to lahko prvi znak bolezenskih sprememb, demence. Bolniki z demenco ne pozabijo le, kje so ključi, ampak tudi zakaj se ključi sploh uporabljajo. Pozabijo ime prijatelja ali ga ob srečanju niti ne prepoznajo. Ne spomnijo se, kaj so počeli pred eno uro. Ne le, da občasno kako stvar založijo, stvari spravljajo na nenavadna mesta, npr., časopis pospravijo v hladilnik.

 

KAJ JE DEMENCA?

Demenca je skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica različnih bolezni. Za demenco so značilne motnje spomina, osiromašeno mišljenje ter prizadetost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prizadeto je pomnenje in priklic novih informacij (pozabljivost), zmanjšana je zmožnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, zmanjšana je sposobnost obvladovanja čustev ter socialnega vedenja. Preberi več o Alzheimerjeva bolezen

Alergijski rinitis – seneni nahod

Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače, so preobčutljivostna reakcija organizma na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese.

Dostopno na: http://www.zd-velenje.si/Dokumenti/CINDI/Brosura_rinitis.pdf (24. 4. 2013)

Alergijski rinitis z drugo besedo imenujemo tudi seneni nahod. Je vnetje sluznice v  nosnem organu in v obnosnih votlinah. Bolezni se pri 30 – 40% ljudi v nekaj letih pridruži še astma. (Mivšek Mušič, bl.)

Alergijski rinitis je vrsta sezonske alergije in se pojavlja predvsem v obdobju od februarja do oktobra. Vzrok alergijskega rinitsa je cvetni prah.  Kot pri vseh alergijah je tudi pri alergijskem rinitisu najbolje, da se čim bolj izogibamo alergenom.

Težave se začnejo najpogosteje pojavljati pri najstnikih in pri mladih odraslih. Pri otrocih, mlajših od 5 let, so izredno redke. Alergijski rinitis je najpogostejša kronična bolezen dihal in ima velik vpliv na kvaliteto življenja. Zaradi slabega vpliva na delovne sposobnosti predstavlja veliko ekonomsko breme. (Šifrer, 2011). Preberi več o Alergijski rinitis – seneni nahod

Rekreacija in razvedrilo starostnikov

Rekreacija pomeni dejavno preživljanje časa na način, ki osvežuje človekovo telo ali duh. Ker je življenje na bogatih območjih sveta čedalje bolj sedeče, se je potreba po rekreaciji povečala. Seveda je rekreacija potrebna tudi pri starejših občanih. Za starejše rekreacija ne pomeni igranje nogometa ali podobni nevarni športi, ampak je za njih rekreacija vadba, ki je primerna za njihove zmogljivosti, in psihofizično stanje.

Razvedrilo je zabavni dogodek za ljudi katere namen je da ljudi pritegne in jih zabava. Razvedrilo je lahko močno povezano z rekreacijo, saj je za nekatere lahko zabaven tudi način rekreacije. Za starejše je razvedrilo lahko gledanje televizije, poslušanje radia, skupinske vadbe ali pa igranje skupinskih zabavnih ter miselnih iger.

Pri  delu  in  rekreaciji  lahko  človek  razvije  pozitivne  ali  negativne  razvade.
Pozitivne  razvade  so:
– človek  vzdržuje  ustrezno  psihofizično  kondicijo
– redno  opravlja  svoje  delo
– dela  ne  opravlja  samo  zaradi  ekonomskega  učinka  ampak  mu  delo  predstavlja  tudi  veselje  in  zadovoljstvo
– razvija  pozitiven  odnos  do  dela
– skrbi za redno rekreacijo in ustrezen počitek

Preberi več o Rekreacija in razvedrilo starostnikov

Prehrana in aktivnost pri povišanem holesterolu

Visoka raven holesterola v krvi močno poškoduje koronarne in druge arterije, zato predstavlja velik dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih in koronarnih bolezenskih dogodkov (angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi, bolezni arterij nog).

Če je v krvi preveč holesterola, se odvečen holesterol kopiči v stenah arterij. Obloge se čez čas odebelijo in oblikujejo aterosklerotični plak, ki lahko zoži svetlino arterije (odvodnice) in jih naredi manj prožne. Takšno stanje imenujemo ateroskleroza oziroma poapnenje žil.

Proces zoženja žil se lahko pojavi kjerkoli v telesu, v večini primerov pa v žilah srca, imenovanih koronarne arterije. Obloge v koronarnih arterijah ovirajo pretok krvi, ki srce oskrbuje s kisikom in hranilnimi snovmi. To lahko povzroči bolečine pri srcu, kar imenujemo angina pektoris. Nekatere s holesterolom bogate obloge so zaradi tanke ovojnice, ki oblogo loči od svetline krvne žile, nagnjene k temu, da počijo. Take obloge imenujemo nestabilni plak. Na mestu razpočene obloge nastane krvni strdek, ki lahko žilo zamaši, ter s tem prekine pretok krvi skozi prizadeto arterijo. Temu sledi odmrtje področnega dela srčne mišice, ki ga ta žila prehranjuje. Tako bolezensko sliko imenujemo srčni infarkt. V kolikor pa strdek žilno svetlino le zoži, kri sicer še vedno prehranjuje področni del srčne mišice, vendar pa pogosto ne dovolj in tako nastane prsna bolečina – angina pektoris. Preberi več o Prehrana in aktivnost pri povišanem holesterolu