Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | 2016 | april

Arhiv za mesec april, 2016




8 aprila, 2016



Gluhonemost in naglušnost

  1. GLUHOST (surditast) in GLUHONEMOST

Človek je gluh, kadar je percepcija sluha v govornem področju tako motena, da ne sliši in ne more posnemati ali ponoviti govornih elementov in nobenih zvokov. Gluhost je posledica sprememb v polžku, slušnih poteh ali jedrih. Poznamo več vrst gluhosti:

  • podedovana (dedne degenerativne nepravilnosti pri starših ali daljnih prednikih),
  • prirojena (intrauterina vnetja ali degenerativna dogajanja v labirintu)
  • pridobljena (nalezljive bolezni v prvih letih življenja)

 

  1. NAGLUŠNOST (hypacusis)

Naglušen človek pomanjkljivo ali nepravilno sliši govor oziroma zvoke v okolju. Razdelimo jo na prevodno, zaznavno in kombinirano.

  • senzorinevralno naglušnost, kjer je okvara na enem ali več mestih, kjerkoli od čutnic spiralnega organa do možganske skorje,
  • prevodna naglušnost nastane pri boleznih zunanjega ušesa, bobniča in srednjega ušesa,
  • kombinirana naglušnost, za določitev mesta okvare uporabljamo glasbene vilice nizke frekvence 250 Hz.

Preberi več…


8 aprila, 2016



Nosečniška sladkorna bolezen – gestacijski diabetes

Gestacijski diabetes je opredeljen kot intoleranca na glukozo, ki se prvič pojavi ali prepozna v nosečnosti. Pri večini žensk se pojavi med nosečnostjo in izgine po porodu, vendar se lahko pojavi kasneje kot diabetes tipa 2.

Kot za ostale oblike hiperglikemije so tudi za gestacijski diabetes značilne koncentracije inzulina v krvi, ki ne zadostijo presnovnim potrebam tkiv. Po eni strani je to povezano z nepravilnim delovanjem celic beta trebušne slinavke, ki je lahko posledica avtoimunskih okvar, genetskih nepravilnosti ali kronične inzulinske rezistence. Inzulinska rezistenca je po drugi strani, delno kronična, prisotna med samo nosečnostjo, to obliko inzulinske rezistence pa sama nosečnost poslabša.

Pri večini žensk z gestacijskim diabetesom gre za etiopatogenetsko kombinacijo pridobljene in kronične inzulinske rezistence, pri nekaterih pa za disfukcijo celic beta. Nosečniška sladkorna bolezen je v večini primerov asimptomatska in se lahko kaže le po obroku hrane. Simptomi kot so povečan občutek žeje ali lakote, poliurija, hujšanje, motnje vida so pri gestacijski sladkorni bolezni redki. Glede na potrebe tkiv nezadostni učinki inzulina povzročijo pri nosečnici nenormalno notranje okolje. Preberi več…


8 aprila, 2016



Gastroskopija in helicobacter pylori

Kaj je gastroskopija (Ezofago-gastro-duodenoskopija)?

Gastroskopija je skrajšano ime za natančen in neposreden pregleden zgornjih prebavil: požiralnika, želodca in dvanajstnika oziroma začetnega dela tankega črevesa. Pregled opravi zdravnik specialist s posebnim inštrumentom, ki se imenuje gastroskop. To je tanka, upogljiva cev, ki ima na konici vir hladne svetlobe in majhno kamero preko katere se prenaša slika prebavne cevi na zaslon.

Zdravnik med preiskavo premika konico gastroskopa, natančno pregleda notranjost, sluznico in gibanje prebavne cevi in tako odkrije vzroke za težave (vnetja,razjede,tumorje in drugo). S posebnimi kleščicami lahko odvzame košček sluznice za hitro določanje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori ali za nadaljnje preiskave tkiva pod mikroskopom (histološki pregled). Med endoskopsko preiskavo lahko ustavlja krvavitev, odstrani poliple ali tujke in naredi druge posege, kot je namestitev podvezic na razširjene žile v požiralniku (ligature varic) ali vstavitev hranilne cevke v želodec (perkutana endoskopska gastrostoma – PEG).

Priprava na gastroskopijo

Na preiskavo pacient pride tešč, ker je za uspešno in varno izvedeno preiskavo pomembno, da je želodec prazen. Hrana in tekočine motijo preglednost ter lahko povzročijo bruhanje. Zato naj bi bil pacient 6-8 ur pred preiskavo brez hrane ter goste tekočine. Tudi zdravila ki jih pacient jemlje, zaužije šele eno uro po preiskavi. Preberi več…


6 aprila, 2016



Aplikacija Fragmina

Fragmin je protitrombotično zdravilo, ki preprečuje nastanek krvnih strdkov (koagulacijo). Vsebuje učinkovino natrijev deltaparinat (nizkomolekularni heparin). Povprečna relativna molekulska masa je okoli 5000 daltonov. Zdravilo največkrat uporabljamo pri zdravljenju globokih venskih tromboz in pljučnih embolij, za preprečevanje venske tromboze pri operacijah, tromboprofilaksa pri hemodializi in hemofiltraciji ter zdravljenje nestabilne koronarne arterijske bolezni (nestabilna angina pektoris in miokardni infarkt brez Q zobca).

Za individualno delo študenta sem dobila nalogo z naslovom aplikacija antikoagulanta  (fragmina). To je zdravilo, ki se preventivno aplicira pacientu. In sicer z namenom proti strjevanju krvi, z injekcijsko brizgalko v podkožje oz. subkutano. Zdravilo predpiše zdravnik, mi pa se moramo kot zdravstveni delavci ravnati po pravilu 15P. Zdravilo lahko na subkutani način vbrizgamo v več področij, in sicer v srednjo zunanjo tretjino stegna, sredino zunanje strani nadlakti ali v trebuh (mesta, ki so 10 cm premera okoli popka se izogibamo vbodom; apliciramo v smeri urinega kazalca). To je diagnostično-terapevtski poseg, pri katerem zdravilo apliciramo z vbodom v podkožje. Zdravljenje je lahko začasno, ali pa traja celo življenje. Za pravilno izvedbo aplikacije antikoagulanta (fragmina) je pomemben pravilen izbor predela in mesta v podkožju. Pozorni moramo biti da vbodemo na nepoškodovano mesto, da mesto predhodno očistimo oz. razkužimo in da je koža na tem mestu nespremenjena. Poleg tega pa moramo poznati tudi kakšen je primeren izbor injekcijske igle, kakšen je vbodni kot, prijem vbodnega mesta, priprava bolnika, tehnika zračnega mehurčka, pokrivanje vbodnega mesta po aplikaciji. Preberi več…


6 aprila, 2016



Aplikacija inzulina

  1. Identifikacija/opredelitev problema s področja ZN:

Pri zdravih ljudeh trebušna slinavka sama skrbi za primerno urejenost glukoze v krvi, ki je pomembna za delovanje možganov in drugih organov. Sladkorni bolnik pa glukozo v krvi uravnava z vrsto in količino zaužite hrane, s telesno aktivnostjo ter z vrsto in količino inzulina, ki si ga aplicira. Potrebna je redna kontrola glukoze v krvi. Vsak bolnik pa mora znati tudi brati rezultate in na njih tudi ukrepati. Sladkorna bolezen se zdravi z inzulinom (poznamo kratkodelujoči in dolgodelujoči inzulin), ki ga apliciramo subkutano (v podkožje).

-Hiperglikemija se pokaže z utrujenostjo, žejo, zaspanostjo, suho kožo in sluznicami ter zadahu po acetonu. Bolniku damo tekočino brez sladkorja in mu injiciramo inzulin, nato izmerimo vitalne funkcije. O hiperglikemiji govorimo, ko vrednost sladkorja preseže mejo 12 mmol/L. Hiperglikemija je škodljiva, ker se iz nje lahko razvije t.i. diabetična koma. Ta lahko predstavlja življenjsko nevarno situacijo, ko bolniki izgubijo zavest.

Hipoglikemijo prepoznamo po lakoti, tresenju, bledici, znojenju, razdražljivosti, utrujenosti, hitrem utripanju srca, bolečinah v trebuhu, glavobolu ter po motnjah vida. V takem primeru ukrepamo tako, da bolnika posedemo na stol,  ter mu damo kocko sladkorja, ko pa si malo opomore pa mu damo ogljikove hidrate (kruh, mleko, jabolko). Če pa je bolnik v nezavesti, ga damo na desni bok, apliciramo glukagon ter pokličemo NMP. V najhujših primerih hipoglikemija lahko povzroči nezavest. Večina ljudi ima težave, ko krvni sladkor pade pod 3,5 mmol/L. Vzroki za hipoglikemijo so izpuščen obrok, naporna ali dolgotrajna telesna vadba in pitje alkoholnih pijač. Vse izredne dogodke ( hipoglikemije ob telesni dejavnosti, hiperglikemije ob dietnih prekrških…) je pametno sproti zapisovati v dnevnik. Na podlagi pridobljenih izkušenj bolnik lahko napreduje v znanju samovodenja sladkorne bolezni Preberi več…


6 aprila, 2016



Osebna higiena

Nega telesa in oblačenje sta močno odvisna od življenjskega obdobja. Dojenček ali mali otrok sta odvisna od staršev, ali skrbnikov, ki ju umivajo, previjajo in oblačijo.
Otrok in mladostnik že razvijata samostojne želje in navade. Spremembe v aktivnosti mladostnika pogosto povzročajo težave, zato potrebuje pomoč pri izbiri negovalnih sredstev (npr. proti aknam potenjem pod pazduho).
Odrasel človek je ni že oblikoval svoje navade. Uporaba vode, mila, pudra, parfuma, čiste obleke in nakita ni več samo higienska nuja, pač pa služi tudi etičnim vrednotam, pri tem pa se odraža tudi naš odnos do telesa. S togo bolnišnično rutino predpisanega umivanja lahko močno posegamo v osebnost bolnika.
Starejši človek pogosto izgubi motivacijo za skrb lastnega telesa in oblačenje (mogoče zaradi izgube telesnih moči ali preusmeritve prednosti). Ne vidi več madežev na obleki, pozabi si umiti zobe, ali pa se počuti preslabotnega za kopanje. Tako ponovno potrebuje pomoč in podporo. (Verčko Pernat, et. al., Zdravstvena nega 1, str. 86)

Bistvo tega problema je v tem, da starejši človek potrebuje več pozornosti, posvečanja, zanimanja, razlaganja in pomoči pri osebni higieni. Nekateri starejši so zaradi svoje bolezni, oslabelosti, starosti, izgube moči nemočni in ne morejo več skrbeti zase, (osebna higiena, oblačenje, ustna higiena, menjava perila..) tako kot so to počeli v svoji mladosti oz. so delno ali popolno odvisni od nekoga, da jim pri tem pomaga oz. skrbi zanje. Zato jim je pri tem treba pomagati, jih spodbujati, jim večkrat povedati, pokazati, jih opozoriti, vprašati (če so se danes umili, kdaj so nazadnje oprali svoje oblačila..) Po navadi za njih skrbijo svojci, če pa le teh nimajo oz. je bolezen prehuda pa za njih skrbijo zdravstveni delavci v domu starejših občanov ali v bolnišnici. Preberi več…


6 aprila, 2016



Pomen pravilnega označevanja vzorcev – kužnin

Kužnino predstavlja bolnikov material, odvzet z mesta kjer poteka bolezenski proces ali pa je to material, ko z mikrobiološko preiskavo takšnega vzorca posredno dokažemo možnega povzročitelja infekcije v nekem organu, organskem sestavu ali na določenem omejenem delu telesa. Material namenjen za mikrobiološko preiskavo potencialno vedno vsebuje povzročitelje kužnih bolezni zato takšen material na splošno imenujemo kužnina. V danem trenutku poteka infekcije je , ko se odločimo za odvzem kužnine za mikrobiološko preiskavo, vzorec kužnine po pomenu in značilnostih za potek mikrobiološke preiskave, neponovljiv- enkraten. To pomeni, da pri kateremkoli ponovnem odvzemu nikoli ne dobimo vzorca, ki bi bil po pomenu in značilnostih enak predhodnemu. Zato je zelo pomembno, da pri vsakem odvzemu kužnine, poleg specifičnih zahtev za posamezni vzorec upoštevamo nekatere splošne zahteve za odvzem in pošiljanje kužnine za mikrobiolško preiskavo. Glede na zahtevnost oziroma invazivnost postopka kužnino lahko jemlje zdravnik ali medicinska sestra oz. drugo ustrezno usposobljeno zdravstveno osebje. Pri odvzemu se upošteva zakonitosti osebne zaščite (osebna zaščitna oprema), dezinfekcija rok in okolice kjer poteka odvzem.

Preberi več…