Mesec: april 2016

Etika in filozofija v zdravstveni negi 2016 vprašanja in odgovori

  1. Argumentiraj zakaj je zdravstvena nega moralno etična disciplina?

ZN je etična disciplina,ker je povezana s stalnim presojanjem o dobrem, pravilnem in koristnem. Temelji na etični vrednosti skrbi in pomoči sočloveku. Usmerja jo Kodeks etike. Izvajalec ZN je v svoji vlogi profesionalen in etični subjekt.

  1. Naštej 6 modelov morale, ki so pomembni za zdravstveno nego.

Individualizem in kolektivizem, racionalni paternalizem, liberalizem, eudajmonizem, utilitarizem.

  1. Na kratko opredeli paternalizem in liberalizem in navedi primer v zdravstvu.

Paternalizem, v katerem nekdo z dobrim namenom penaša vrednote, ki jih posreduje na drugega, ki jih potrebuje. Te vrednote so ljubezen, spoštovanje, pogum itd. Liberalizem izpostavlja kot vrednoto človekovo svobodo in pravico, da odloča kaj se bo z njim zgodilo.

  1. Na kratko opredeli egoizem ali altroizem v zdravstvu.

Altruizem izhaja iz krščanske morale in etike. Poudarja nesebičnost, ljubezen do bližnjega in upošteva korist drugih. Je nasprotje egoizma. V odnosu medicinska sestra-pacient, pomeni egoizem gledanje na pacientove potrebe izključno iz vidika zdravstvenega delavca, česar seveda ne moremo opredeliti kot želen model obnašanja. Preberi več o Etika in filozofija v zdravstveni negi 2016 vprašanja in odgovori

Primer izpita za DTP

  1. Označi nujne ukrepe in simptomatično zdravljenje pri zastrupitvah glede na izvajanje (od 1 do 8; začetno dejanje označi z 1, končno z 8):
  • Nujno simptomatično zdravljenje (3)
  • Identifikacija strupa (4)
  • Posvet s centrom za zastrupitve (7)
  • Vzpostavitev in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij (2)
  • Priprava za prevoz in priprava dokumentacije (8)
  • Aplikacija antidota (5)
  • Evakuacija iz kontaminiranega območja (1)
  • Eliminacija strupa (6)

 

  1. Spirometrija je preiskava, s katero:
  • Določimo vitalno kapaciteto in TI (Tiffeneau Index)
  • Določimo vitalno kapaciteto in FEV1
  • Določimo FEV1; ki je največji volumen zraka, ki ga preiskovanec lahko izdahne v prvi sekundi po predhodnem globokem vdihu
  • Izračunamo TI iz razmerja med vitalno kapaciteto in FEV1
  • Izračunamo TI s pomnožitvijo vitalne kapacitete in FEV1

Preberi več o Primer izpita za DTP

Novi pristopi v organizaciji celostne obravnave bolnika – integrirana oskrba

Novejši epidemiološki podatki držav, ki se zavedajo sprememb, ki jih prinašajo staranje prebivalstva in druge družbene spremembe, kažejo na prevladujočo zdravstveno problematiko, ki je povezana s kroničnimi obolenji. Pretežni del denarja, ki je namenjen zdravstveni oskrbi, države potrošijo za zdravstveno oskrbo starejših oseb. Najpogosteje so problem kronična obolenja in njihove mnogovrstne posledice, poškodbe in druge bolezni. WHO je že leta 1980 opozorila na pomembno povezavo med boleznijo in nastankom odvisnosti. Vsako poslabšanje bolezni lahko pri bolniku povzroči funkcionalne težave ali odvisnost. Ta odvisnost pogosto vpliva tudi na socialno varnost, izoliranost in premajhno podporo bivalnega okolja.

Z večjo osveščenostjo ljudi postajajo tudi njihove potrebe bolj prepoznavne. Vse to pogosto ogroža finančno stabilnost na področju socialne varnosti. Potrebne spremembe niso pogojene le s staranjem prebivalstva, posledicami kroničnih in degenerativnih obolenj in hitrim razvojem predvsem medicinske tehnologije, temveč tudi z drugimi pojavi v družbi, med katerimi zavzemata vidno mesto razpad klasične družine in vse večja zaposlenost žensk, ki so včasih prevzele vlogo negovalke bolnega družinskega člana.

Preberi več o Novi pristopi v organizaciji celostne obravnave bolnika – integrirana oskrba

Diagnostično terapevtski program 2016 2.del

VZPOSTAVLJANJE PERIFERNE POTI, venskega dostopa

PERIFERNA VENSKA POT Vstavljanje različnih plastičnih igel ali katetrov v vene

Namen: neprekinjeno ali ponavljajoče i.v. ali infuzijske terapije, priprava na diagnostično terapevtske posege, vbrizgavanje zdravil, razredčenih v majhni količini topila, dajanje že pripravljenih zdravil

Vrste:venske kanile, igle s plastičnimi priključnimi sistemi, periferni venski katetri , osrednji venski katetri

Izbira:predvideno trajanje zdravljenja ,sestava in koncentracija zdravil ,nujnost hitrega dostopa v venski sistem,starost, velikost, stanje ožilja pacienta , barvno ločevanje, nikoli ne izberemo vensko kanilo, ki zatesni svetlino vene

Venska kanila:tanka, votla plastična cevka, kovinsko vodilo

Mesto vstavitve:področje narta le izjemoma , ne na noge, pacient odkloni, edemi, vnetja ven, cianoza, obolenja perifernega žilja, sladkorna bolezen

Neg anamneze: pomankanje tekočine, spremembe v prehranjevanju, nevarnost infekcije

Preberi več o Diagnostično terapevtski program 2016 2.del

Diagnostično terapevtski program 2016 1.del

ENDOTRAHEALNA INTUBACIJA, INVAZIVNA IN NEINVAZIVNA MEHANIČNA VENTILACIJA

MEHANSKA VENTILACIJA

Indikacije: zastoj dihanja, refrektorna hipoksija, hiperkapnija z respiracijsko acidozo, znaki utrujenosti dihalnih mišic, respiracijska insuficienca z motnjami zavesti tahi- ali bradipnea, hipotenzijo

Cilji:omogočanje vzdrževanja življenja in pridobitev časa za obvladovanje stanja, ki je zahtevala MV, zmanjšanje dihalnega dela, izboljšanje oksigenacijo (zasičenost krvi s Hb vsaj 90 %) in izboljšanje ventilacije (pH krvi normalen).

  • prsni koš je ventilator z negativnim tlakom. Ventilacija s pozitivnim tlakom. Skrčenje diafragme povzroči negativen transtorakalni tlak, odprtje glotisa in vdor zraka v pljuča. Izdih je pasiven, omogoča ga elastičnost prsnega koša in pljuč
  • aplikacija pozitivnega tlaka preko endotrahealni tubus (invazivna MV) ali obrazne maske (neinvazivna MV) – tok zraka v pljuča, dokler ventilator ne konča vdiha. Padec tlaka v dihalnih poteh, zaradi elastičnosti pljuč omogoči pasiven izdih
  • MV ne zdravi osnovne bolezni

DIHALNA STISKA: nastane, ko respiratorni sistem ne more več zagotoviti ustrezne oksigenacije arterijske krvi ali ne more več vzdrževati normalnega tlaka ogljikovega dioksida. Življ.ogrožujoče stanje, preskrba s kisikom nezadostna.

  Preberi več o Diagnostično terapevtski program 2016 1.del

Ali potrebujemo v slovenskem prostoru case managerja

»Sistem zdravstvenega varstva se sooča s izzivi, ki jih prinašajo ljudje s kroničnimi obolenji, kot so diabetes, srčno popuščanje, kronična obolenja pljuč in mentalne bolezni«. WHO, 2002

Kronične bolezni imajo pomemben vpliv na življenja bolnikov in svojcev. Najbolj pogosta kronična stanja, ki vplivajo na sposobnost samooskrbe bolnika so astma, ishemična bolezen srca, hipertenzija, sladkorna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen, artritis, depresija in demenca. Ocenjujejo, da je 70-80% ljudi s kronično boleznijo sposobno samostojno obvladovati svojo bolezen v stabilni fazi, 20 % pa potrebuje pomoč medicinske sestre in zdravnika ter drugih strokovnjakov pri vodenju svoje bolezni (2,5). V sodobni literaturi zasledimo, da je kar 40 % ljudi, ki so starejši od 65 let,  obravnavanih na akutnih oddelkih in 60 % v enotah intenzivne nege in terapije. Trendi kažejo, da bo število ljudi s kroničnimi obolenji naraščalo. Bolniki, odpuščeni iz bolnišnice so »še vedno bolni«, kar pomeni, da je obseg njihovih potreb večji. Preberi več o Ali potrebujemo v slovenskem prostoru case managerja

Plonk za biokemijo

VRSTE BIOLOŠKIH INFORMACIJ:sinteza beljakovin, ogljika    proteinov, genetska inf., odvajanje DNA, transkripcija

KATERE SO SIGNALNE MOLEKULE:prostoglandini, ki spadajo med lipide; hormoni ( peptidi, proteini, steroidi), hormoni ščitnice (TSH, T3,  T4), hormoni pancreasa ( insulin, glukagon), hormone skorje nadledvične žleze, spolni hormoni

KAJ JE REPLIKACIJA:samousmerjevalen proces podvajanja DNA..IN TRANSKRIPCIJA: prenos dedne inf. Iz DNA v m-RNA

KAJ SO SEKUNDARNI OBVEŠČEVALCI:molekule, ki znotraj celic prenašajo sporočilo primarnega obveščevalca, ki je običajno hormon. (Ca2+, CGMP, CAMP)

DEFINICIJA RECEPTORJEV:posebne proteinske molekule, ki so locirane na/v membrani celice

VRSTE RECEPTROJEV:stimularni (za prenos živčnih končičev) in inhibitorni (živčni stupi) Preberi več o Plonk za biokemijo