- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

70 vprašanj in odgovorov za kirurgijo

  1. Temeljna značilnost kirurškega metabolizma je
    1. Porušeno ravnovesje med vnosom in porabo kalorij
    2. Vnos kalorij je običajno zmanjšan
    3. Vnos kalorij je običajno povečan
    4. Poraba kalorij je zmanjšana
  2. Poraba kalorij pri kirurškem bolniku je povečana
    1. Pri velikih operacijah
    2. Pri stradanju
    3. Pri opeklinah
    4. Pri septičnem stanju

  1. Glavni vir energije v telesu, ki ga lahko uporabljajo vsi organi so
    1. Maščobe
    2. Proteini
    3. Glukoza
    4. Voda
  2. Glavno skladišče energije v telesu so
    1. Glikogen
    2. Beljakovine
    3. Mišice
    4. Maščoba
  3. Za zgodnjo fazo prilagoditve na stradanje je značilna
    1. Povečana razgradnja glikogena
    2. Povečana razgradnja glukoze
    3. Povečana lipoliza
    4. Povečana glukoneogeneza
  4. Ketoni se uporabljajo
    1. V zgodnji fazi stradanja
    2. V kasni fazi stradanja
    3. Kot vir energije jih uporabljajo možgani
    4. kot vir energije jih uporablja črevesje
  5. Stanje prehranjenosti ocenimo
    1. z obsegom trebuha
    2. s kožno gubo
    3. z obsegom nadlahti
    4. razmerje med obsegom trebuha in višino
  6. Dušikova bilanca je
    1. da bolnik izgublja maščobe
    2. da bolnik izgublja elektrolite
    3. razmerje med vnosom beljakovin in izločanjem elektrolitov
    4. razmerje med vnosom in izločanjem dušika
  7. Ocena energetske potrebe je sestavljena iz
    1. kožne gube
    2. bazalnega metabolizma
    3. dejavnika aktivnosti
    4. ocene stresnega dejavnik
  8. Kirurškega bolnika ne hranimo po enteralni poti
    1. če je dosegljiva centralna vena
    2. pri težkih operacijah
    3. pri hudih opeklinah
    4. v šokovnem stanju
    5. če prebavna pot ni prosta
  9. Enteralno hranjenje
    1. izvajamo vedno ko je to mogoče
    2. nikoli ne izvajamo po jejunostomi
    3. samo kontinuirano do največ 20ml/h
    4. ne začnemo pred tretjim pooperativnim dnevom pri operacijam na želodcu
  10. Parenteralno hranjenje
    1. izvajamo samo preko centralnega venskega katetra
    2. z raztopinami v katerih so maščobe ne uporabljamo
    3. izvajamo samo pri operacijah na prebavilih
    4. je nujno pri zapori v prebavni cevi
  11. Septični bolnik na zdravljenju v intenzivni enoti
    1. potrebuje manj kot 30 Kcal/kg telesne teže
    2. potrebuje centralno vensko pot za enteralno hranjenje
    3. potrebuje povečan vnos kalorij
    4. potrebuje hranilno sondo za parenteralno hranjenje
  12. Šok
    1. je akutni sindrom povezan z nezadostno prekrvavitvijo
    2. je sindrom, ki nastane pri akutnem stresu
    3. vodi v ireverzibilno stanje ob zakasnelem zdravljenju
    4. nastane pri nesrečah, kjer je poškodovano centralno živčevje
  13. Zaradi šoka je
    1. zaradi znižanja arterijskega tlaka zmanjšana perfuzija organov
    2. povečana perfuzija trebušnih organov
    3. zmanjšana ultrafiltracija v ledvicah
    4. povečana oskrba s kisikom v perifernih tkivih
    5. zmanjšana perfuzija mišičja
  14. Hipovolemični šok
    1. Nastane zaradi zmanjšanja perifernega upora
    2. Povzroči zmanjšan venski dotok v srce
    3. Nastane po izgubi krvi večji kot 50%
    4. Je najpogosteje hemoragični šok
    5. Je posledica zmanjšanega volumna v ožilju
  15. Pri poškodbah je najverjetnejši
    1. Hipervolemični šok
    2. Hipovolemični šok
    3. Kardiogeni šok
    4. Šok zaradi izgube plazme
  16. Pri hipovolemičnem šoku velja
    1. Hitro nadomeščanje tekočin
    2. Primarno se dajo koloidi in nato transfuzija krvi
    3. Oksigenacijo tkiv zagotovimo z dodajanjem kisika
    4. Do 45% izgube lahko nadomestimo s koloidi in kristaloidi
  17. Septični šok
    1. Nastane zaradi povišanja perifernega upora
    2. Nastane zaradi zmanjšanja perifernega upora
    3. Je posledica septikemije
    4. Ni združen s povišano temperaturo
    5. Se izboljša po transfuziji
  18. Avtologna kri
    1. Je sveža kri krvodajalca z enako krvno skupino
    2. Si jo bolnik daruje sam pred operacijo
    3. Je primerna za korekcijo protrombinskega časa
    4. Se uporablja kot avtotransfuzija
  19. Koncentrirani trombociti
    1. Se uporabljajo pri vseh velikih operacijah, kjer se pričakuje velika izguba krvi
    2. Se vračajo s posebno napravo med posegom
    3. So izbrani od več krvodajalcev iste krvne skupine
    4. Se ne uporabljajo pri bolezenskih stanjih
  20. Za pomanjkanje dejavnikov strjevanja krvi
    1. Se uporablja sveža kri
    2. Se odvzame avtotransfuzija
    3. Se uporablja sveža zmrznjena plazma
    4. Se naredi venepunkcija
  21. Okužba povzroča naslednje lokalne znake
    1. Šok
    2. Pordelost kože
    3. Bolečina
    4. Edem
  22. Najpogostejši izvor okužbe za kirurškega pacienta je
    1. Sosedni pacient
    2. Koža bolnika
    3. Postelja in nočna omarica
    4. Stranišče
  23. Za gnojno okužbo kirurške rane so najpomembnejši
    1. Prioni
    2. Spore
    3. Virusi
    4. Koki
    5. Glive
  24. Dezinfekcija
    1. je razkuževanje
    2. se izvaja pred čiščenjem
    3. najbolj uporabna je s kuhanjem (100 stopinj C)
    4. za inštrumente je najprimernejša z UV žarki
    5. odstrani vse klice
  25. Sterilnost
    1. pomeni prisotnost samo pacientovih mikrobov
    2. je odsotnost MRSA
    3. pomeni odsotnost vseh mikrobov
    4. je odsotnost mikrobov in možna prisotnost spor
    5. je sinonim za asepso
  26. V operacijskih dvoranah veljajo pravila
    1. antisepse in asepse
    2. uporabe samo sterilnih inštrumentov
    3. prisotnost čim manjšega, a potrebnega tima
    4. razkuževanje se ne uporablja
    5. antisepsa ne uporablja
  27. Za higiensko razkuževanje rok
    1. običajno uporabljamo alkoholne raztopine
    2. velja, da so roke po razkuženju sterilne
    3. da se uporablja po vsakem kontaktu s pacientovimi izločki, razen s kožo
    4. da se pri obsežni kontaminaciji uporablja dva krat
  28. Kirurška rana je potencialno mesto za okužbo
    1. pri vsakem operativnem posegu
    2. če je bližje spolovilu ali zadnjiku je okužba pogostejša
    3. pri slabo odpornih bolnikih
    4. ker koža nikoli ni brez bakterij
  29. Votlina napolnjena z gnojem je absces. Zanj velja
    1. ima pseudomembrano
    2. se zdravi edino z antibiotikom
    3. da ga je potrebno vedno izprazniti
    4. lahko nastane le v koži in podkožju
  30. Razlika med abscesom in empiemom je
    1. pri abscesu odstranimo gnoj, empiem pa zdravimo z antibiotikom
    2. v mestu nastanka
    3. drenaža je potrebna pri empiemu, ne pa pri abscesu
    4. drenaža je potrebna pri obeh
  31. Za flegmono in absces velja
    1. oboje je vnetno dogajanje
    2. flegmono zdravimi z incizijo
    3. absces zdravimo z incizijo
    4. pri obeh je gnojni izcedek
    5. flegmona se praviloma razvije v sepso
  32. Paronihija
    1. je vnetje sklepa
    2. je vnetje prsta
    3. je vnetje obnohtja
    4. je vnetje slinavke
    5. je tur
  33. Pri prevezi rane opazite gnojen iztok iz rane
    1. rano obložite z ledenimi obkladki
    2. obvestite zdravnika
    3. rano tuširate
    4. rano sterilno pokrijete
  34. Ko se vnetje pojavlja vzdolž  limfnih poti to imenujemo
    1. limfadenitis
    2. limfom
    3. limfangitis
    4. limfangia
  35. Za tetanus velja
    1. je bolezen, ki jo povzroča Clostridium tetani
    2. povzroča jo anaerobni virus
    3. povzroča jo anaerobna bakterija
    4. simptome povzroča nevrotoksin
    5. da se preprečiti s cepljenjem
  36. Antibiotična profilaksa v kirurgiji
    1. zmanjša tveganje za okužbo
    2. traja celotno hospitalizacijo
    3. uporabljajo se bakteriostatični antibiotiki
    4. ni smiselna pri aseptičnih operacijah
  37. Celjenje kirurške rane traja v več fazah
    1. rezolucija, organizacija, regeneracija
    2. regeneracija, rezolucija, organizacija
    3. regeneracija, organizacija, rezolucija
    4. rezolucija, regeneracija, organizacija
  38. Na celjenje rane vplivajo
    1. prekrvavitev
    2. starost
    3. zdravljenje s sterodi
    4. pomanjkanje Mg
  39. Operacijo, kjer odstranimo vzrok bolezni oziroma oboleli organ imenujemo
    1. paliativna operacija
    2. eksplorativna operacija
    3. radikalna operacija
    4. elektivna operacija
  40. Pristanek na operativni poseg
    1. je uzakonjen
    2. je obvezen samo pri programskih operacijah
    3. je pomemben zaradi svojcev
    4. je pomemben zaradi možne tožbe
    5. ni potreben pri otrocih
  41. Za oceno tveganja pri operaciji
    1. se uporablja točkovnik Glasgow coma scale (GCS)
    2. se uporablja ASA (American Society of Anesthesiologists)
    3. se uporablja sestava operativne ekipe
    4. se uporablja količnik med starostjo in telesno težo
  42. Nezmožnost požiranja kot posledica motenj pri gibljivosti požiralnika imenujemo
    1. dispepsija
    2. ezofagitis
    3. disfagija
    4. perkusija
  43. Naraščanje in padanje jakosti bolečine kot v valovih imenujemo
    1. intermitentna klavdikacija
    2. kolika
    3. kolitis
    4. dermatomska bolečina
  44. Perkusija in avskultacija se uporablja
    1. pri pregledovanju prsnega koša
    2. pri pregledovanju sklepa
    3. pri ginekološkem pregledu
    4. pri pregledu abdomna
  45. Protrombinski čas
    1. se označi s kratico PČ
    2. se označi s kratico APTČ
    3. se označi s kratico INR
    4. se označi s kratico KKS
  46. Testi, ki kažejo funkcijo ledvic so
    1. kreatinin, alkalna fosfataza, hematokrit
    2. urea, bilirubin, alkalna fosfataza
    3. lipaza, urea, kratinin
    4. urea, kreatinin, elektroliti
  47. Za potrditev infekcije se vzamejo naslednje krvne preiskave
    1. Amilaza
    2. Diferencialno krvno sliko
    3. C reaktivni protein
    4. Albumini
    5. Kreatinin
  48. Za oceno jetrne funkcije se uporablja
    1. Bilirubin, eritrociti, kreatinin
    2. Urea, bilirubin, alkalna fosfataza
    3. alkalna fosfataza, bilirubin, proteini
    4. bilirubin, urea, amilaza
  49. Katera od preiskav ne sodi med kontrastne preiskave
    1. retrogradna urologija
    2. koronarografija
    3. irigografija
    4. mielografija
  50. Katera od naštetih diagnostičnih metod je tomografija
    1. RTG
    2. CT
    3. UZ
    4. MR
  51. Katera od naštetih metod sodi med interventno radiologijo
    1. Perkutana nefrostoma
    2. Perkutana transluminalna angioplastika
    3. Endoultrazvočna preiskava
    4. Ezofagogastroduodenoskopija
  52. Ultrazvočna preiskava
    1. Uporablja za osnovo odboj, lom in absorbcijo zvoka
    2. Je invazivna preiskava
    3. Uporablja odbite valove , ki se pretvorijo v sliko
    4. Je škodljiva za nosečnice
    5. Je najprimernejša za pregled kostnih struktur
  53. Scintigrafija
    1. Je invazivna metoda za oceno velikosti organa
    2. Se uporablja za oceno velikosti fetusa v zgodnji nosečnosti
    3. Naj pogosteje se uporablja za ugotavljanje bolezenskih sprememb na skeletu
    4. Se ne uporablja za iskanje vnetnih žarišč
  54. Magnetna resonanca
    1. Uporablja za preiskavo izotope
    2. Slika je odvisna od porazdelitev vodikovih jeder v telesu
    3. Je škodljiva za nosečnice
    4. Za prikaz velikih žil in srčnih votlin ne potrebuje kontrasta
  55. Kužnine za mikrobiološke preiskave
    1. Odvzamemo sterilno pri punkciji sklepa
    2. So pomembne za identifikacijo bakterij
    3. Niso pomembne za identifikacijo gliv
    4. Odvzamemo pred pričetkom antibiotičnega zdravljenja
  56. Katera od naštetih endoskopskih metod uporablja naravne odprtine
    1. Bronhoskopija
    2. Laparoskopija
    3. Artroskopija
    4. Kolonoskopija
    5. Ureterocistoskopija
  57. Za rektoskopijo velja
    1. Da gre za rigidno endoskopijo
    2. Da se preiskuje debelo črevo do lienalne fleksure
    3. Da je mogoče sočasno izvajati posege
    4. Da se zaradi težav s čiščenjem uporablja le rektoskop za enkratno uporabo
  58. Ekscizija
    1. Je odstranitev dela stopala
    2. Je izrez kožne tvorbe
    3. Je sinonim za incizijo
    4. Pomeni vrez
    5. Pomeni izrezati
  59. Kateri od naslednjih izrazov pomeni odstranitev celotnega organa
    1. Splenektomija
    2. Laparotomija
    3. Holecistektomija
    4. Enukleacija
    5. Punkcija
  60. Označi anastomozo med želodcem in ozkim črevesom
    1. Ezofagojejuno anastomoza
    2. Gastrokolična anastomoza
    3. Gastroentero anastomoza
    4. Ileorektalna anastomoza
  61. Držalo, ki se uporablja pri operaciji se imenuje
    1. Pean
    2. Retraktor
    3. Spekulum
    4. Klip
  62. Za spojitev mehkih tkiv se uporablja šivanje. Velja
    1. Vedno uporabljamo najdebelejše niti
    2. Da uporabljano resorbilne in nerosorbile niti
    3. Nepletena nit je monofilamentna
    4. Za tekoči šiv se uporablja samo neresorbilna nit
  63. Spajalnik
    1. Se uporablja v ortopedski kirurgiji
    2. Vsebuje kovinske sponke
    3. Se imenuje tudi stepler
    4. Pogosto se uporablja pri velikih abdominalnih operacijah
    5. Običajno gre za inštrumente za spajanje kosti
  64. Najpogostejša prirojena kila je
    1. Pooperativna kila
    2. Indirektna dimeljska kila
    3. Nereponibilna kila
    4. Vkleščena kila
  65. Vkleščena kila
    1. Povzroči zastoj urina
    2. Se naroči na elektivni poseg
    3. Nastane ko kilni vrat stisne vsebino kile
    4. Se ne poskuša reponirati
  66. Operativna korekcija dimeljske kile
    1. Je potrebna zaradi možnih elektrolitskih motenj
    2. Ni potrebna, če gre za indirektno kilo
    3. Se običajno izvede z mrežico
    4. Ni potrebna pri ženskah, ki še niso rodile
  67. Želodec
    1. Je vrečast organ v hipogastriju
    2. Služi kot zbiralnik hrane in v njem se ne odvija prebava
    3. Se nadaljuje preko kardije v dvanajstnik
    4. Na izločanje želodčnega soka vpliva vagus

 

  1. Peptična razjeda želodca
    1. Nastane zaradi delovanja kisline in pepsina
    2. Pogosta je v predelu ileuma
    3. Je povezana z bakterijo
    4. Se dokaže z ultrazvokom
    5. Potrebuje endoskopsko kontrolo