- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Anafilaksa – anafilaksija

Anafilaksa ali anafilaksija je življenjsko nevarna, akutna sistemska preobčutljivostna reakcija, ki ogroža življenje in zajame več področij – organov v telesu. Nastane zaradi obilnega sproščanja mediatorjev iz aktiviranih mastocitov in bazofilcev. Mastocite in bazofilce lahko aktivirajo alergeni, ki se vežejo na protitelesa IgE na njihovi površini. (Košnik, 2002).

Anafilaksija je klinični sindrom, kjer gre za življenje ogrožajočo, takojšnjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ki se pojavlja po ponovnem izpostavljanju specifičnemu antigenu oziroma alergenu, ki je ob predhodnem srečanju z organizmom sprožil nastanek specifičnih IgE protiteles.

Vzroki anafilaksije:

Po pogostnosti opazovanih dogodkov si po vrsti sledijo:

Med vzroki v hrani je pri odraslih vrstni red pogostnosti naslednji:

Med samimi zdravili pa je najpogostejši penicilin, amoxicillin, cefalosporini. Njim sledijo nesterodni antirevmatiki in rentgenska kontrastna sredstva ter lateks.

Simptomi se začno pojavljati nekaj minut po izpostavitvi antigenu, najbolj so izraženi po 30 do 60 minutah in trajajo nekaj ur. Intenziteta je odvisna tudi od količine in načina vstopa antigena v telo. Pri nekaterih bolnikih se 8 do 24 ur po izpostavitvi pojavi ponoven zagon anafilaksije, zato je bolnike s hudo obliko kljub uspehu zdravljenja smiselno sprejeti v bolnišnico in opazovati vsaj 24 ur. Klinično sliko glede na izraženost simptomov razdelimo v štiri stopnje. Razdelitev je pomembna, ker različne stopnje različno zdravimo.

Poznamo več stopenj sistemske anafilaksije:

  1. stopnjaurtikarija

(nemir, srbenje, slabost, anksioznost, kihanje, koprivnica, tahikardija)

* ukrep: antihistaminik, hladna obloga ali glukokortikoidno mazilo.

* odmerek za odrasle: 2 tableti antihistaminika.

  1. stopnjaangioedem

(stiskanje v prsih, driska, bruhanje, tahikardija, občutek strahu, vrtoglavica, hripavost)

* ukrep: antihistaminik, metilprednizolon, hladna tekočina.

* odmerek za odrasle: 2 tableti antihistaminika, metilprednizolin 32-64 mg.

  1. stopnjadušenje

(rdečica, tahikardija, stiskanje v grlu (edem) dispneja, zmedenost, stridor)

* ukrep: adrenalin, intravenski kanal za dovod tekočin, nadzor in vzdrževanje vitalnih funkcij, metilprednizolon, antihistaminik.

* odmerek za odrasle: adrenalin 0,3-0,5 mg, dovod tekočin 1000-2000 ml, metilprednizolon 64-128 mg, antihistaminik 1-2 ampuli.

  1. stopnjahipotenzija

(anafilaktični šok) (hipotenzija, krči, šok, kolaps, izguba zavesti, cianoza, grozeč zastoj krvnega obroka)

* ukrep: adrenalin, intravenski kanal za dovod tekočin, kisik, antihistaminik, metilprednizolon, nadzor in vzdrževanje vitalnih funkcij.

* odmerek za odrasle: adrenalin 0,5-1 mg, dovod tekočin 1000-2000 ml, kisik 60-90%, metilprednizolon vsaj 120 mg (Košnik, 2002).

Diagnostika anafilaksije:

Anafilaksijo včasih klinično težko ločimo od vazovagalne reakcije, panične reakcije ali hiperventilacijskega sindroma. Pri telesnem pregledu so pomembni znaki s strani kože (rdeča, topla, urtike), pulz (hiter, šibek), krvni tlak (nizek), inspiratorni stridor pri ustih ali piski nad pljuči. Včasih se anafilaksija pokaže z moteno zavestjo in krči, kar je podobno epilepsiji. (Mušič, 2005).

Po preboleli anafilaksiji je potrebno ugotoviti vzrok, zato se pacienta po preboleli anafilaksiji napoti k alergologu. (Košnik, 2002).

 

Vzrok smrti med anafilaksijo je največkrat zadušitev (75%), redkeje je smrt posledica hipotenzije.

 

 

Zdravljenje:

Anafilaksija je urgentno stanje, ki zahteva takojšnje in ustrezno zdravljenje.

* Ukrepi: Preprečiti je treba nadaljnjo izpostavljenost alergenu (odstraniti želo, prenehati injicirati zdravilo, oplakniti usta ali izzvati bruhanje).

Na žalost, kljub hitremu prepoznavanju anafilaksije in ustrezni terapiji, zdravljenje ni vedno uspešno.

Po epizodi anafilaksije je potrebna alergološka diagnostika, da se ugotovi vzrok in prepreči morebitna ponovna epizoda. Pri diagnostiki bo v veliko pomoč zapis o dogodku (okoliščine, zaužita hrana, zdravila časovni intervali od vnosa antigena do nastopa težav, opis težav in vitalnih parametrov ob tem, zdravila, ki so bila dana v namen zdravljenja anafilakse). Bolniki naj imajo vedno pri sebi zapis z mnenjem alergologa. Poučeni morajo biti o ukrepih za zmanjšanje tveganja stika z alergenom in o samopomoči.
Opremimo jih s setom za samopomoč (2 tableti hitrodelujočega antihistaminika, 64 mg metilprednizolona in glede na vzročni alergen adrenalin v avtoinjektorju).

Dostopno na: http://www.revija-vita.com/index.php?stevilkavita=77&naslovclanek=Anafilaksija_je_urgentno_stanje (23. 4. 2013)

Komplet za samopomoč:

Imamo 2 različna kompleta za samopomoč. Komplet za odrasle in otroke. Če bolnik komplet za samopomoč porabi, ga moramo oskrbeti z novim.

Komplet za odrasle vsebuje:

Komplet za otroke vsebuje:

Vloga medicinske sestre pri bolniku z anafilaksijo:

KRITIČNO MNENJE:

O anafilaksiji je pomembno, da je o njen dobro poučena vsaka oseba, poznati je potrebno kritične vzroke pri tistem, ki je anafilaksijo že doživel in čim širše je potrebno  opominjati na vzroke za tako reakcijo.

V pnevmološki ambulanti sem spoznala oziroma izvedela marsikaj novega. Medinska sestra mi je prikazala kako se dela alergološki test, kako vzeti nosni izpirek. Pri tem sem ji lahko pomagala, bilo mi je všeč.

VIRI: