- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Anksioznost

Anksioznost. Če je ogrožujoča nevarnost nejasna.

Strah: če je situacija objektivno ogrožujoča za osebo. Zelo pogosta motnja:

vsak tretji izmed nas, vsaj 2/3 ne išče pomoči, vsak 3 bolnik v splošni ambulanti

“Normalna” tesnoba je usklajen čustven, spoznavni, fiziološki in vedenjski odgovor na dejansko ali grozečo nevarnost. Anksioznost je uporabna obramba. Neprijeten izziv in nam neprijeten odziv, vendar normalen. Pomaga usmerjati pozornost in prilagoditev. Tesnoba je fiziološka reakcija in smiselna: ko jo sproži vzrok, ko doseže pravo stopnjo, traja ravno prav dolgo. Ko tesnoba presega meje normalnega: Pretiran odziv na neprijeten izziv. Lahko traja predolgo. Odziv brez vzroka. Stiska.

VZROKI ANKSIOZNOSTI: Posledica soupadanja dispozicije posameznika (genetski vzroki) in sprožilnih dejavnikov (življenjski dogodki…). Nekateri so celo življenje bolj občutljivi, in stalno bolj ali manj anksiozni. Drugi doživijo tesnobo naenkrat, v določenem življenjskem obdobju, po bolečem dogodku ali spontano.

Stres Stresor Amplituda- Zaplet ali travma- Izziv ali nerešljiv problem. Frekvenca

– Občasno- Pogosto- Kontinuirano. Napovedljivost. Specifičnost. Človek Spol, starost, izobrazba, Občutljivost na dani stresor, Izkušenost s stresorji, Zasičenost s stresorji, Načini obvladovanja stresa. Znaki in simptomi anksioznosti

Psihični: strah pred izgubo kontrole ali norostjo, pred smrtjo, derealizacije ali depersonalizacije. Telesni znaki: srce – razbijanje srca, pospešen pulz, dihanje  – kratka sapa ali občutek dušenja, cmok v grlu. nevrovegetativni – tresenje, potenje,

mravljinčenje ali otopelost, mrazenje ali oblivanje vročine, vrtoglavice, omotice, motnje ravnotežja, slabost, siljenje na vodo. bolečina – v trebuhu, v medenici, po vseh mišicah. Fobične anksiozne motnje  F40 Značilno: anksioznost sprožijo določeni zunanji objekti ali situacije, ki sami po sebi niso nevarni. Izogibanje objektom ali situacijam, Nelagodje, Groza, Agorafobija, Socialna fobija, Specifične (izolirane) fobije (psi, pajki..), agorafobija Strah pred zaprtimi prostori, vstopanjem v trgovine, pred zapuščanjem doma, samostojnim potovanjem z vlakom, letalom…

Pogosteje pri ženskah (3:1), Izogibanje, Strah, da bom “znorel”, omedlevanje, Prisotnost nekoga, ki mu zaupa olajša stisko, Pojavnost motnje  je 2%

Socialna fobija Anksioznost se sproži v omejenih socialnih položajih. V katerih pričakuje, da bo izpostavljen preverjanju in kritiki, strah pred ocenjevanjem drugih. Znaki so lahko diskretni: zardevanje, slabost, tresenje rok, navzea, siljenje k mikciji..Močneje izraženi: strah pred javnim nastopom. Pogostnost: 2-13%. Generalizirana anksiozna motnja F 41.1 Splošna anksioznost je trajna in ni omejena na nobeno zunanjo okoliščino. Prosto lebdeča anksioznost. Anksiozne misli (skrb pred prihodnostjo). Pretirane skrbi in vsiljivke, Vztrajanje tesnobe. Posledice: potenje, omotica, vrtoglavost, palpitacije, slabost v želodcu,  mišična napetost, glavobol, nesposobnost sprostitve.. Nevarnost zlorabe PAS. Pogostnost: 8%

Panična motnja  F 41.0 Anksioznost, ki se sproži  BREZ povezave s kakšno zunanjo okoliščino. pogostnost: 3%. Ponavljajoči se, nepričakovani napadi hude anksioznosti (panike), Nastane nenadoma, razvije se v 10 minutah, Močan strah  (pred smrtjo)in telesni znaki, Nenaden nastop palpitacij, bolečine v prsih, občutek dušenja, vrtoglavice, občutek nerealnosti (depersonalizacija, derealizacija). MINE v nekaj minutah do 1 ure. Anticipatorna anksioznost –strah pred pojavom panike. Somatoformne motnje  Ponavljajoče in spremenljive telesne pritožbe, Zanje ne najdemo adekvatne organske razlage. Trajajo vsaj 2 leti. Osnova motnjam je pojav, ki mu pravimo SOMATIZACIJA (izražanje čustvenih in psihosocialnih problemov s telesnimi simptomi). Zavračanje nasvetov in razlag, o tem da ni organskih razlogov za simptome. Okrnitev socialnega funkcioniranja. Hipohondrična motnja F 45.2

Trajna preokupacija z možnostjo, da ima prizadeti eno ali več resnih in napredujočih telesnih obolenj. Stalno pritoževanje nad telesnimi simptomi (ki jih napačno razlaga. (bolečina v glavi- imam raka na možganih). Preokupacija s svojim telesnim videzom, telesnimi funkcijami (pulz, potenje…). Številne pritožbe zardi bolečin. Hipersenzitivnost na : -normalne občutke ali nepomembne posebnosti opisujejo, kot abnormalne -nastop bolezni pri bližnjih -raziskovanje literature na temo bolezni  -Opravijo številne preiskave – strah pred hujšimi boleznimi, npr. rak AIDS. Zavračajo razlago zdravnika ali svojcev. Oblike pomoči Poslušaj, sprašuj, vključi bližnje

preveri vsakodnevne strategije in slog, dodatne preiskave (ščitnica, EKG..). Izobraževanje predavanja, izobraževalni materiali. zdravljenje vedenjsko kognitivna terapija (predstavi strategije reševanje problemov), tehnike sproščanja,  zdravila  (antidepresivi, anksiolitiki)  anksiolitiki Zdravila,ki omilijo strah in tesnobnost. Najprimernejši antidepresivi (SSRI). nizki odmerki antipsihotikov, Stabilizatorji razpoloženja, Benzodiazepini: nizki odmerki in kratek čas (3 tedne)!!!. Nevarnost razvoja odvisnosti pri nenavadnih Duševno zdravje WHO definicija duševnega zdravja“Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, se zmore spopasti z običajnimi napori življenja, zmore produktivno in uspešno delati ter prispevati k svoji skupnosti.”

Duševno zdravje Celostno izražanje človeka: duševno zdravje je osnovano telesno in je celostno prepleteno z zdravjem na sploh. Od vedenja, izgleda do čustvovanja, mišljenja, govora, volje. Osebnostne poteze, vedenjski vzorci, duševne motnje. Odnos do sebe, drugih in sveta..

Glavne usmeritve na področju javnega zdravja Informatizacija, Določitev sistema –mrež strokovnjakov, znanj, informacij. Identificirnje najpomembnejših bolezni Opredelitev glavnih determinant zdravja, Opredelitev glavnih groženj zdravju

MOTNJE ODVISNOSTI

Najpogostejši pojmi v zvezi z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi

Hrepenenje (angl. Craving) – močna želja po določeni psihoaktivni substanci

Abstinenca (treznost) – stanje,ko določena oseba ne uživa določene psihoaktivne snovi. Toleranca –pojav, ko je za doseganje enakega učinka potreben vedno večji odmerek določene psihoaktivne snovi. Odvisniško vedenje- vrsta vedenja za katero je značilno poželenje in kompulzivnost Odvisnost (bolezen- odvisnost od določene psihoaktivne snovi, psihofiziološki pojav, duševna odvisnost, telesna odvisnost)

Odtegnitveno stanje – fiziološko in duševno stanje po nenadni prekinitvi rabe

Recidiv- ponovitev vedenja pri osebi, ki je že vzpostavila abstinenco

Uporaba alkohola – priporočila za abstinenco Mladoletne osebe (tveganje za razvoj odvisnosti je tem manjše, čim kasnejši je začetek uživanja alkohola) Nosečnice in ženske, ki načrtujejo nosečnost Odvisni od alkohola in drugih psihoaktivnih substanc. Bolniki, ki jemljejo zdravila, ki imajo interakcije z alkoholom. Bolniki, ki naj ne pijejo iz zdravstvenih razlogov (epilepsija, poškodbe glave, Pot razvoja odvisnosti od alkohola Abstinent, Preudarni pivec, Problematični pivec, Odvisnost od alkohola Zastrupitev z alkoholom Opitost, Izguba spomina za dogodke, ki so se dogodili med pijanostjo, Dokaz alkohola v krvi ali izdihanem zraku … Vsaj trije od naštetih simptomov. Zgodnja alkoholna faza Popivanje postane moteče, Občutja krivde, Jezno zavračanje očitkov, Izgube spomina po opitih nočeh, Toleranca narašča

Kritična faza Pojav duševne odvisnosti, Izguba kontrole nad količino popitega alkohola, Sla po pitju, Opravičevanje lastnega vedenja (krivi so drugi…) Poskusi abstinence so neuspešni, Izogibanje prejšnje družbe, Vse bolj osamljen: rušenje družinskih odnosov, izgublja zdravje in službo…Kronična faza Večdnevna, povsem nekontrolirana popivanja, Osebnostne spremembe: sebičnost, čustvena otopelost, izguba čuta odgovornosti, mišljenja in presoje, Ne prenese večje količine alkohola, Hujše zdravstvene težave, Zaradi vse hujših posledic pitja se odloči za zdravljenje ali nadalje propada Obrambno vedenje odvisnika Zaradi krivdnih občutij in soočenj z resnico, pitje in posledice pitja: zanikajo, pomanjšujejo, poskušajo razumsko razložiti

pripisujejo posledice drugim ljudem, pomen težav “razdrobijo” Odtegnitveno stanje F 10.3 tresenje, Vznemirjenost, Znojenje, slabost. Alkoholni bledež je huda oblika odtegnitvenega stanja Alkoholni bledež – Delirium tremens Urgentno stanje: Je odtegnitveno stanje in znak telesne odvisnosti (3 – 4 dni) simptomatika je bolj izražena ponoči. Znaki: skaljena zavest, motnje orientacije, motnje kratkoročnega spomina, halucinacije (vidne, kompleksne), iluzije, odtegnitveni simptomi (tresenje, znojenje, strah, nihanje  krvnega pritiska, pospešen ritem srca, nespečnost). sprožitelj: abstinenca, ABSTINENCA – popolno prenehanje pitja alkohola je le predpogoj za razreševanje posledic pitja in rehabilitacijo Zdravljenje odvisnosti od alkohola Pripravljalna faza: (ambulantno) Diagnostični postopek, Motivacijski postopek.  Intenzivna skupinska psihoterapija (bolnišnično ali ambulantno). Oblike podaljšanega zdravljenja (Klubi zdravljenih alkoholikov, anonimni alkoholiki)

Farmakoterapija odvisnosti od alkohola Zdravila uporabljamo:  Pri zdravljenju odtegnitvenih stanj (benzodiazepini). Kot pomoč pri vzdrževanju abstinence (naltrekson). Za zdravljenje komorbidnih stanj in bolezni (npr. depreOsnovni znak skupine razpoloženjskih (afektivnih) motenj je sprememba razpoloženja

1. Ciklične ali občasne motnje z obdobji večinoma popolnega okrevanja

A. Bipolarna motnja (manične in depresivne epizode)

B.  Ponavljajoča depresivna motnja

2. Trajne razpoloženjske motnje (Ciklotimija, distimija)

Manično depresivna psihoza

GLAVNE  ZNAČILNOSTI  DEPRESIVNE  MOTNJE

OSREDNJI  SIMPTOMI

Depresivno razpoloženje traja najmanj 2 tedna

Izguba zanimanja oz. zadovoljstva

Izguba energije in povečana utrujenost

GLAVNE  ZNAČILNOSTI  DEPRESIVNE  MOTNJE

DODATNI  SIMPTOMI

Izguba samospoštovanja in samozavesti

Neprimerna ali pretirana občutja krivde

Ponavljajoče misli na smrt, samomorilne misli in vedenje

Zmanjšana sposobnost razmišljanja ali pozornosti

Sprememba psihomotorne aktivnosti

Motnje spanja

Motnje apetita in spremembe telesne teže

VELIKA  DEPRESIVNA  MOTNJA

TRAJANJE: najmanj 2 tedna

NI VALOVANJA SIMPTOMOV (prisotni večji del dneva)

INTENZIVNOST

Depresivna motnja:

ženske obolevajo 2-3 krat pogosteje

Stresni življenjski dogodki

Dolgotrajnejše obremenitve:

POSREDNI VPLIV

NEPOSREDNI VPLIV

Kateholaminska: pomanjkanje nevronskih prenašalcev-noradrenalina in dopamina pri depresiji

Indolaminska: depresijo povzroča pomanjkanje serotonina

Funkcijske slikovne preiskave   (F-MRI, SPECT, PET)

Zmanjšana aktivnost medialnega predela predčelne skorje

in sprednje cingulatne skorje

Okvare povezav med čelnim režnjem in globokimi možganskimi jedri

Čustveno področje: – potrtost, brezupnost, zaskrbljenost, občutek nemoči, tesnobnost- anhedonija (odsotnost veselja)

Spoznavno področje, mišljenje:

depresivne, negativne misli (občutki krivde, nesposobnosti, obup, neodločnost..)

– depresivne, nihilistične, hipohondrične blodnje, blodnje ekonomskega popada.  – motnje pozornosti in spomina

Vedenje: psihomotorna upočasnjenost ali agitiranost, brezvoljnost, utrujenost, pomanjkanje energije

Vegetativno področje: motnje spanja, apetita in libida

Depresija je lahko prikrita (larvirana) s telesno simptomatiko

– Bolečinski sindromi (občutki pritiskanja, prebadanja, pekoče bolečine)

-funkcionalne motnje srčnožilnega sistema (razbijanje srca, krvni pritisk), prebavnega (zaprtost, diareje,slabosti), dihalne motnje (“težko dihanje”)

ZDRAVLJENJE  DEPRESIJE

Antidepresivna zdravila

2.Psihoterapija:  – vedenjsko-kognitivna   – družinska    – psihodinamska

– skupine samopomoči

3.   Edukacija in psihosocialne intervencije

4.   Ostalo: a.) Elektrokonvulzivno zdravljenje (rezistentna depresija)

b.) Fototerapijac.) Transkranialna magnetna stimulacijaVzdrževalno zdravljenje depresije

Zdravljenje zmerne ali hude depresivne epizode po dosegu remisije naj traja vsaj 6 do 9 mesecevČe ima bolnik dve ali več zaporednih depresivnih epizod svetujemo vzdrževalno  dve letno zdravljenje

Bipolarna motnja

Izmenjavanje depresivnih in maničnih faz

Manija je vsebinsko nasprotni pol depresije:   – evforična čustva                                                                     – velika živahnost mišljenja

– motorična razvrtost  – lahko veličinska prepričanja (blodnje)                                  –  prepričan v resničnost svojih mišljenj (nekritičnost)Zdravljenje: – stabilizatorji razpoloženja, atipični antipsihotiki , antidepresivi   – edukacija, socioterapija, psihoterapija

Organske duševne motnje (demenca, delirij)

duševne motnje

Vzrok je poškodba, bolezen ali disfunkcija osrednjega živčevja

Očitna  povezava med organsko motnjo in pojavom psihičnih simptomov

Psihično izboljšanje ali okrevanje po odstranitvi organskega vzroka

AKUTNE (delirij, halucinoza po zastrupitvi..)

SUBAKUTNE (org. blodnjava motnja zaradi hipertireoze..)

KRONIČNE (Alzheimerjeva demenca, potravmatska demenca)

Organske duševne motnje delimo v dve veliki skupini       1. Sindromi s prevladujočimi motnjami spoznavnih sposobnosti (demence, delirij, amnestični sindrom, blage motnje spoznavnih sposobnosti)

2. Sindromi, ki vključujejo motnje zaznavanja (org. halucinoza), mišljenja (org. blodnjava motnja), čustvovanja (org. razpoloženjska motnja…) ali osebnosti (org. osebnostna motnja)

ZNAČILNOSTI SPREMEMB

Upad spominskih in drugih intelektualnih  sposobnosti

Psihomotorna upočasnjenost – daljši reakcijski časi

Spremembe socialnih povezav

Upokojitev

Izguba bližnjih in oseb iz svoje generacije

Pogostejša telesna obolenja

Nezmožnost samostojnega življenja doma – odvisnost od drugih

OCENJUJEMO

Spoznavne (kognitivne) sposobnosti

Mišljenje, govorIzgled in vedenjeRazpoloženje

Motnje zaznavanja (halucinacije)vpogled v lastno stanje

Socialno stanjeSpoznavne sposobnosti

Spomin (dolgoročni, kratkoročni)

Orientacija v času, prostoru in osebi

Vidno prostorske sposobnostiGovor, branje

Pozornost (usmerjena, deljena, vzdrževana)

RačunanjePrepoznavanje in imenovanje stvari in pojmov

Izvršitvene sposobnosti

Normalno staranje in blaga kognitivna motnja

1. Normalno staranje – s starostjo povezano prizadetost spomina štejemo med normalna stanja. Ni napredujoča in ni združena z drugimi izpadi (“ne morem se spomniti imena..”)

2. Blaga kognitivna motnja je prehodno stanje med normalnim upadom spoznavnih sposobnosti pri starostniku in blago demenco.

Prisotne motnje spomina

Ohranjene ostale spoznavne sposobnosti

Ohranjene dnevne aktivnosti!

Demenca je sindrom (skupina simptomov), za katero je značilen globalen upad spoznavnih sposobnosti, ki bolnika postopoma onesposobi za osnovne dnevne aktivnosti.

Kriteriji:

Motnje spominskih sposobnosti in

Motnje drugih spoznavnih sposobnosti: govora, veščih gibov, zaznavanja, izvršitvenih sposobnosti

Izguba intelektualnih sposobnosti je tako huda, da vpliva na socialne in profesionalne zmožnosti.

Ni motnje zavesti

Ima specifično organsko motnjo

Potek demence

Blaga demenca  Motnje spomina za nedavne dogodke,

Težave v poimenovanju   Pogosto spregledajo bolniki in svojci

izguba interesov, depresivno razpoloženje, razdražljivost. Težave v reševanju kompleksnih problemov.

2. Zmerna demenca:

Huda izguba spomina, aktualne dogodke pozabijo, neorientirani

Nezmožni reševati probleme in obvladovati socialne situacije

Niso več samostojni pri aktivnostih izven doma

Potrebna pomoč pri higieni, oblačenju..

3. Huda demenca

Huda izguba spomina, tudi za starejše dogodke, neorientirani

Motnje govora, veščih gibov. Potrebna pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih.

Inkontinentni in potrebujejo nego ter nadzor

Vrste demenc

Ireverzibilne (potek je napredujoč)

Alzheimerjeva

VaskulrnaDemenca Lewyevih telesc

FrontotemporalanaMešana

Reverzibilne (možno z zdravljenjem izboljšati motnje)

Depresija

Metabolne in endokrine motnje (ščitnica)

Toksični vzroki (zdravila, alkohol..)

TumorjiInfekcije

Subduralni hematom

Normotenzivni hidrocefalus

Alzheimerjeva demenca

50% -70% vseh demenc

Postopen začetek in progresiven potek (lahko več let)

Okvari možgansko skorjo, predvsem temenski in senčni, pozneje tudi čelni reženj

Značilne motnje spomina in drugih kortikalnih funkcij (govor, orientacija, vešči gibi..)

bolezen prizadene holinergične živčne celice (nevrotransmiter je acetil holin)

Zdravljenje simptomatsko in preventivno (vzdrževanje mentalne in fizične aktivnosti, žilne bolezni , sladkorne bolezni, zmanjšanje stresa, nadomeščanje hormonov..)

Začetne spremembe pogosto opredelijo, kot “normalno staranje”

Blaga pozabljivost

Težave v učenju novih stvari

Težave v poimenovanju– težja komunikacija!!Motnje pozornosti

Težave z orientacijoZačetna faza

Depresija ali zaskrbljenostPasivnost

Umik iz običajnih aktivnosti

Karakterne spremembe

V 40% ne prepoznajo pri sebi težav

Zgodnji znaki demence:

Izguba spomina vpliva na vsakdanje življenje

Sedanje dogodke takoj pozabim

Izgubljam stvari

Pozabljam besede. Kaj sem hotel povedati?

Težko opravljam družinska opravila

Problemi z jezikom

Slaba orientacija v prostoru in času

Slaba in pomanjkljiva presoja

Kradejo mi!

Depresija v starosti je včasih začetek demence

Izguba zanimanja in življenjske moči

POSTANEJO PASIVNI IN POTREBUJEJO NAVODILA

Spremembe osebnosti (..ali moj odgovor na spremembe, ki jih doživljam)

Vaskularna demenca

15% demenc

Hiter začetek in stopničast potek

Poškodbe globokih možganskih struktur

Arterijska hipertenzija, prekomerna teža, kajenje

Nevrološki znaki: motnje gibanja, požiranja, govora

Apatija, agitiranost, osebnostne spremembe

Demenca Lewyevih telesc

V začetku podobna Alzheimerjevi demenci

parkinsonizem

Vidne halucinacije

Nihanje v izražanju motenj spoznavnih sposobnosti

Frontotemporalna demenca

Prizadene predvsem čelni predel

5%

Izrazite osebnostne spremembe (socialno neustrezno vedenje, imitacijsko vedenje)

Perseveracije

Lahko spomin ohranjen na začetku

Ocena demence in preiskave

Kratek preskus spoznavnih sposobnosti

Test risanje ure

Osnovne biokemične laborat. preiskave, ščitnični hormoni, vitamin B12, folna kislina

CT možganov, MRI, SPECT

Zdravljenje in oblike pomoči, ki jih nudimo bolniku z demenco

Simptomatsko zdravljenje (zaviralci acetiholin esteraze)

Lajšanje vedenjskih motenj in zapletov demence

Spodbujanje umskih sposobnosti

Vzdrževanje preostalih sposobnosti bolnika (dnevne aktivnosti, skrb zase..)

Lajšanje stisk bolnika

Prilagajanje okolja bolniku (za boljšo orientacijo v prostoru.. )

Pomoč družini in skrbnikom (Spominčica- društvo za pomoč osebam zbolelim za demenco in njihovim svojcem)

delirij

Delirij  je etiološko nespecifičen organski možganski sindrom, ki se hitro razvije in ima nihajoč potek.

Označujejo ga sočasne motnje:

Zavesti in pozornosti (zmedenost)

Zaznavanja (halucinacije)

Mišljenja (blodnje)

Spomina (amnezija za dogajanje)

Čustvovanja (hud nemir, strah…)

Razpored spanja in budnosti (ponoči budni)

Psihomotorna aktivnost (hiperaktivni, hipoaktivni)

Zdravljenje delirija

Odstranitev vzrokov za razvoj delirija (infekcija, zdravila, droga, alkohol, poškodba)

Zdravila: Klometiazol, benzodiazepini

Urejanje ravnotežja in vnosa tekočin in elektrolitov

Ustrezno, mirno okolje

Počitek

Varnost

spanec

Blodnje: miselne konstrukcije z izkrivljenjem realnosti, v katerih vsebino bolnik trdno verjame

Prevalentne misli: ideje same niso neresnične ali absurdne, vendar njihov tvorec preceni čez razumno mero

Obsesivne misli: pojavljajo se mimo bolnikove volje (“vsiljene”), po vsebini nesmiselne in za bolnika neprijetne misli, predstave ali notranje vzpodbude

blodnje

PRIMARNE pojavljajo brez predhodnih psihopatoloških znamenj

SEKUNDARNE bolnikova premišljanja zaradi prejšnjih bolezenskih dogajanj (npr. halucinacij)

Veličinske

Depresivne

Nihilistične

Preganjalne

Ljubosumnostne

Erotične

Nanašalne                           ( interpretativne)

religiozne

Motnje inteligentnosti

INELIGENTNOST je sposobnost splošne duševne prilagodljivosti na nove življenjske naloge in razmere

Skupina sposobnosti, ki jih povezujemo z možgansko skorjo ter povezavami med posameznimi možganskimi centri

IQ  Inteligentnostni količnik

Primarni primanjkljaj inteligentnosti

Sekundarni primanjkljaj inteligentnosti

Kvantitativne motnje zavesti

Kvalitativne motnje zavesti

Motnje čustvovanja

Motnje hotenja

Povezave med čelnim režnjem ( predčelna skorja ima nadzorno funkcijo) in parietalnim režnjem (povezuje senzorične podatke in motorične odgovore)

Motnje hotenj

Skrb za bolnika s kroničnim potekom  bolezni

Skrb naj bo nepretrgana, kakovostna in vsestranska

Multidisciplinarni timi (delovna skupina različnih sodelavcev)

Skupnostna skrb vs. Institucionalna

Širše družbeno razumevanje :

-edukacija strokovne in laične javnosti, ozaveščanje             – antistigma programi

Psihosocialna rehabilitacija

Je proces, ki vodi k čim boljši kakovosti življenja oseb z duševno boleznijo

v PSR uporabljamo biopsihosocialni pristop – kompleksnejše razumevanje motenj ter posledic

PSR je terapevtski pristop, ki vzpodbuja ljudi z duševno motnjo, da dosežejo najboljšo možno raven neodvisnega delovanja v skupnosti prek učenja- izboljševanja bolnikovih sposobnosti, ob podpori okolice

Kdo sodeluje v procesu psihosocialne rehabilitacije?

PSR  je kompleksna dejavnost ter združuje vse udeležence v skrbi: bolnike (uporabnike), strokovnjake (bolnišnice, ambulante, socialne službe), družinske člane, delodejalce, uradnike skupnostnih služb, nevladne organizacije.

 

Psihosocialna rehabilitacija – temeljne smernice

1. Individualizirano zdravljenje

2. Vključitev okolja

3. Osredotočenje na bolnikove zmožnosti

4.  Obnavljanje upanja

5. Poudarek na zaposlitvenih možnostih

6. Vsestranska skrb (družbeni klubi, dnevna središča, rekreacijski programi, stanovanja, izobraževalni programi..)

7. Vključevanje bolnikov

8. Stalna skrb

9. Terapevtsko odnos (dostopnost, resnicoljubnost, empatija, skrb)

Metode dela

Iskanje rešitev, spretnosti in potreb ( ne le patologije, motenj itd.)

Diagnoza in poznavanje motnje je le podlaga za nadaljno ravnanje

Individualni načrt:

–  kontinuirana, dolgotrajna podpora v skupnosti

–  zmanjšujejo krizo

–  preprečevanje hospitalizacije in namestitve v socialno varstvene zavode

–   dvigujejo kvaliteto življenja bolnika in družine

Načini PSR

Farmakološko zdravljenje: zmanjševanje simptomov, preprečevanje ponovitev bolezni

Učenje spretnosti neodvisnega bivanja in socialnih spretnosti

Psihološka podpora bolnikom in družinskim članom

Urejanje bivanja

Delovna rehabilitacija in zaposlovanje

Socialne podporne mreže

Prostočasne dejavnosti

Multidisciplinarni timi

V bolnišnici in skupnosti

Fleksibilni, učinkoviti, povezani med seboj

Pestrost v sestavi ( patronažna sestra, psihiater, osebni zdravnik, socialni delavci, nevladne organizacije..)

Princip enakopravnosti

transparentnost kompetenc

Skupnostni pristop

Bolnik, klient, uporabnik je subjekt (ne objekt)

Prilagajanje aktivnosti potrebam

Poudarek je na bolnikovih preostalih sposobnostih, spretnostih, kompetencah na katerih lahko gradi rehabilitacijo !!

Spoštovanje avtonomnosti in samodeterminiranosti posameznika

Strokovnjak sledi potrebam ter izvaja storitve

Omogoča dostopnost in kontinuiranost

Obravnava v enoti za psihosocialno rehabilitacijo

Vsak član tima poda svojo oceno ( negovalna, psihiatrična, psihološka, delovno terapevtska, socialna)

Ob sprejemu na oddelek ocena potreb

Postavitev koordinatorja

Individualen načrt obravnave

Cilji obravnave dogovorjeni med bolnikom in timom

Sodelovanje s svojci in “ zunanjimi službami”Intervence v skupnosti v času hospitalizacije

Ocena situacije v skupnosti

Vzpostavitev sodelovanja s službami (patronažna služba, socialna služba, nevladne organizacije)

Intervence v skupnosti po odpustu

Načrtovani obiski na domu v skladu s potrebami in načrtom ( na 1 ali 2 tedna)

– socialne veščine

– dnevne aktivnosti

– zdravljenje, terapevtske intervence…

Podpora družini in pacientom

Koordinirano delo z drugimi službami  Izkušnje

Boljše sodelovanje pacientov in svojcev

Ob poslabšanju pravočasne hospitalizacije na odprti oddelek

Razlogi za odklon obiska  (redko):

– sram zaradi razmer v družini

– stigma

– slabo sodelovanje pri zdravljenju, nekritičn

Psihoterapija

Psihoterapija je zdravljenje čustvenih težav s pomočjo psiholoških sredstev, v katerem usposobljeni človek vzpostavi poklicen odnos s pacientom, da bi odstranil ali modificiral obstoječe simptome; spremenil moteče oblike vedenja in spodbujal pozitivno osebnostno rast in razvoj.

0sebnostna zrelost

Sposoben obvladovanja samega sebe

Sposoben odločanja, kar je posledica pravilnega dojemanja sebe, drugih in družbenega okolja

Sposoben sprejemati odgovornost za svoje ravnanje

V stiku s svojimi čustvi

Sposoben odkrito komunicirati z drugimi

Sposoben sprejemati druge ljudi, kot drugačne od sebe

Pripravljen videti te razlike kot priložnost za učenje, ne pa za ogroženost                                                                  Razvrstitev psihoterapevtskih metod

Psihoanaliza

Neoanalitske in psihodinamske psihoterapije

Vedenjska psihoterapija

Kognitivna psihoterapija

Humanistične psihoterapije (logoterapija, Rogersova p…)

Glede na oblikovna izhodišča: – individualna                                                  psihoterapija parov                                                     družinska

– skupinska

Tehnike sproščanja

Bolnik s tesnobo, posebej če je jasen problem

Aktivno obvladovanje problema povečuje bolnikovo samospoštovanje

Redko učinkovita, kot edina tehnika

Individualnost bolnika in njegova izkušnja

Pomen telesne komponente sproščanja

Redno izvajanje, tudi v obdobjih izboljšanja

Kognitivno vedenjska terapija

Utemeljitelj psihološke metode zdravljenja je ameriški psihiater Aaron Beck

Osnovna predpostavka: to, v kar ljudje verjamejo, vpliva na njihova čustva in vedenje

V anksioznosti, depresiji in drugih duševnih motnjah se pri ljudeh kažejo neprilagojeni vzorci razmišljanja in vedenja, ki povratno vzdržujejo simptome in znake te motnje

KVT poskuša določiti in spremeniti razmišljanje in vedenje ter tako izboljšati samo duševno motnjo

Kognitivno vedenjska terapija
(KVT)- prednosti, značilnosti-

Usmerjena  je na “problematiko in situacijo “ tukaj in zdaj

Terapevt je aktiven, vendar sodeluje aktivno tudi oseba, ki je v terapiji

Problemi so opredeljeni tako, da je njihovo težavnost in pogostnost mogoče sproti ocenjevati

Kratkotrajna, skoraj vsem dosegljiva

preverjeno učinkovita

Široko uporabna v psihiatriji

KVT – predpostavke- čustva in vedenje so posledica mišljenja- čustvene motnje so posledica negativnega in nestvarnega mišljenja

– s spreminjanjem tega negativnega in nestvarnega mišljenja lahko zmanjšamo čustvene motnje

KVT – pristop

V nekaterih primerih je bolje začeti z vedenjskimi tehnikami (obsesivno kompulzivna motnja), v drugih s kognitivnimi tehnikami (depresija)

Za večino motenj je kombiniran pristop najučinkovitejši

Potek kognitivne terapije

1. Pacienta naučiti prepoznavanja in zavedanja svojih misli, čustev in situacij, ki te misli sprožajo

2. Prikazati mu je treba, kako te misli pripeljejo do čustvenih in vedenjskih težav

3. Ugotoviti je potrebno ali pacient sploh želi zmanjšati ali odpraviti težave ( morda ima sekundarne koristi?)

4. Sledi učenje pacienta, kako naj modificira svoje negativne misli

ABC sistem (zaporedje DOGODEK-MISLI-REAKCIJA)

Psihične motnje povezane s kognitivnimi distorzijami

Papir, svinčnik

Spada med zahtevnejše tehnike

1. Jasna opredelitev problema

2. Seznam možnih rešitev ( brez vrednotenja !)

3. Ovrednotenje rešitev na seznamu

Ni idealnih rešitev, izbira najbolj smiselne rešitve

Možen učinek tudi ob nerešenem problemu

Opredelitev samomora

Namen in dejanje, ki je usmerjeno proti samemu sebi in je anevarno za življenje

Klasične opredelitve samomora obsegajo tri komponente:

– namen

– dejanje

– smrt

Celovito podobo tega pojava dobimo ob pregledu vsakovrstnega avtoagresivnega vedenja. Lestvica samomorilnega vedenja razkriva vrsto vedenj, od prikritih, do očitnih oblik samouničevanja.

Lestvica samomorilnega vedenja

1. Posredno samouničevalno vedenje: odvisnost, samopoškodbe, zanemarjanje zdravljenja, tvegani športi..

2. Samomorilna razmišljanja

3. Samomorilne tendence

4. Parasuicidalna pavza (“vzel preveliki odmerek uspaval”)

5. S. grožnja

6. Namerno samopoškodovanje

8. Samomorilni poskus

9. Bilančni samomor

Samomorilno vedenje

Slovenija je glede stopnje samomorilnosti visoko nad evropskim povprečjem

Obsežne razlike med evropskimi državami. Slovenija je po količniku samomorilnosti v skupini z Latvijo, Litvo, Estonijo in Finsko, ki imajo največjo samomorilnost; v razmerju z mediteranskimi deželami je tikratna razlika

Posebej ogroženi starostniki

Mehanizmi samomorilnega procesa

Samomor ni opredeljen kot trenutek-dogodek smrti

Samomorilni akt, pri katerem se namen izrazi v dejanju, ki se zares konča s smrtjo

 

Troje pomembnih pravil:

1. Pravilo polikavzalnosti

2. Samomor je  proces (t. i. presuicidalni sindrom

-Ringel)

3. Tretje pravilo nam govori o navzkrižju med težnjo po smrti in klicu na pomoč

Samomorilno vedenje – proces

Duševne motnje in samomorilno vedenje

zdravljenje osnovne motnje in pridruženih motenj.

O suicidalnem vedenju:

Samomorilno vedenje v ožji okolici v zadnjem času;

Samomorilno vedenje v družini.

OCENA  TVEGANJA

za:            – SAMOMORILNO VEDENJE

– Z DEPRESIJO POVZROČENO          ZANEMARJENJE

 

Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje

Cepitev psihičnega življenja v anarhične fragmente, nesoglasje med mišljenjem in čustvovanjem.

Epidemiologija

Etiologija

Teorije o multifaktorialni pogojenosti bolezni – shizofrenija je končni izid interakcije bioloških (dednost) in okoljskih dejavnikov (intrauterine okvare zaradi virusnih infekcij, porodni zapleti, psihosocialni dejavniki).

Biološki dejavniki: genetika. Dedovanje je poligenetsko

Nevrorazvojna motnja

Funkcijske preiskave       (PET, SPECT, f-MRI) odkrivajo motnje možganskega pretoka in metabolizma glukoze v čelnem področju (hiperfrontalizacija, hipofrontalnost)

Okvara predčelne skorje je povezana z bolezenskimi spremembami pri shizofreniji

Psihološki in socialni dejavniki

 

Vloga družine kot protektivni ali obremenilni dejavnik

Več bolezni v nižjih socioekonomskih pogojih (revščina, emigranti)

Klinična slika

Motnje mišljenja:

Formalne

-miselni blok (zapora, zadrga)

-miselna disociiranost

Vsebinske (blodnje)

-vpadljive, bizarne, presenetljive

-Preganjalne in nanašalne blodnje so pogoste

-Veličinske, ljubosumnostne, religiozno-mistične, depresivne, erotičneKlinična slika

Motnje zaznavanja:

-slušne halucinacije (glasovi)

-halucinacije telesnih občutkov

Motnje čustvovanja:

– v akutni bolezni:groza, depresivna ali evforična stanja

– čustvena plitvost, otopelost

– ambivalenca

– paratimija, paramimija

– tesnoba

– samomorilne misli

Klinična slika

Avtizem

Motnje hotenja: brezvoljnost

Depersonalizacija

Katatonski znaki

– Stupor

– Voščena upogljivost

– Negativizem, avtomatija na ukaz

Psihomotorične hiperkinezije

– stereotipije,

– manire

– bizarnosti

Motnje spoznavnih sposobnosti

Pozornosti

Spomina

Izvršitvene sposobnosti ( npr. abstraktno mišljenje)

Potek bolezni

Akuten ali

 

prikrit oz. plazeč

značajske in vedenjske spremembe

zapirajo se vase

popuščajo v šoli in pri delu (kognitivne motnje)

se zanemarjajo

nevrastenske težave

primitivno mišljenje

Potek bolezni

10-15% blaga epizodična varianta

40-50% negativna simptomatika

30-40% maligni potek

Ugoden potek:

Ženske

Kasen potek

Akuten potek

Paranoidna oblika bolezni

Inteligentnost

Klinični tipi shizofrenije

Paranoidna shizofrenija (F 20.0)

Hebefrenija (Dezorganizirana s.) (F 20.1)

Katatonska s. (F20.2)

Nediferencirana s. (F20.3)

Posthizofrenska s (F20.4)

Rezidualna s (F20.5)

Enostavna s. (F20.6)

Diagnoza

Značilni simptomi: blodnje, halucinacije, dezorganizirano govorjenje, dezorganizirano vedenje, negativna simptomatika pri čustvovanju in hotenju

Socialna in poklicna prizadetost

Trajanje bolezni: 6 mesecev

Izključene motnje razpoloženja

Duševna motnja ni posledica kake telesne bolezni, drogiranja, zastrupitve, zdravil..

Izključene so razvojne motnje (avtizem..)

Paranoidna shizofrenija F20.0

Značilnosti:

Relativno stabilno, pogosto paranoidne blodnje

Halucinacije (slušne in telesnega občutka)

Relativno nepomembne motnje čustvovanja, hotenja in govora

Hebefrenska shizofrenija F20.1
Izstopajo čustvene motnje, razpoloženje je plitvo in neustrezno

Neorganizirano mišljenje

Nepovezan govor

Nepredvidljivo in nezanesljivo vedenje; manirizmi

Hiter razvoj “negativnih simptomov”

Slaba prognoza

Katatonska shizofrenija F20.2

Izrazite psihomotorne motnje: hiperkinetičnost

Stupor, negativizem

Halucinacije

Enostavna shizofrenija F20.6

Prikriti in progresiven razvoj čudaštva v vedenju

Upad splošne storilnosti

Nesposobnost upoštevanja družbenih zahtev

Negativni simptomi (čustvena otopelost, opešana volja, pomanjkanje iniciativnosti, pasivnost, govorna osiromašelost, borna nebesedna mimična komunikacija s pogledom in ostalo mimiko, zanemarjenost, osiromašelost socialne učinkovitosti

Akutna in prehodna psihotična motnja F23.0

Ni organskega vzroka

Akuten nastop psihotičnih simptomov (blodnje, halucinacije, perceptualne motnje, hud razkroj običajnega vedenja)

Ozdravljenje v nekaj dneh ali mesecih

Trajne blodnjave motnje F22.0

Dolgotrajne blodnje so edina ali najbolj očitna klinična posebnost

Relativna osebnostna ohranjenost

ZDRAVLJENJE AKUTNE PSIHOZE IN SHIZOFRENIJE

Akutna psihoza – klinični sindrom
Lahko v okviru shizofrenije, shizoafektivne psihoze, shizofreniformne psihoze

 

Klinični sindrom:

– moteno vedenje in odzivanje

– prisotnost psihopatoloških simptomov (formalne in vsebinske motnje mišljenja, motnje zaznavanja in motnje čustvovanja)

– ne uvidevajo bolezenskega stanja

Je nujno psihiatrično stanje

Agitacija

“psihomotorna agitacija je motnja motorične aktivnosti povezana s psihično stisko in jo označuje omejena, ponavljajoča se neusmerjena in brezciljna aktivnost”

Celostno zdravljenje shizofrenije

Zdravljenje z antipsihotičnimi zdravili

Psihoterapija (kognitivno – vedenjska)

Psihosocialne intervencije in rehabilitacija

Skupnostna psihiatrična oskrba

– dnevni centri

– ureditev zaposlitvenih pogojev

– stanovanjske skupnosti in pomoč pri pridobitvi stanovanja

– Prostočasne aktivnosti

Zdravljenje akutne psihoze

Farmakoterapevtske možnosti:

Tipični:

Hloperidol (Haldol)

Flufenazin (Moditen)

Promazin (Prazine)

Sulpirid (Eglonyl) …

Učinkujejo predvsem na dopaminske receptorje

Atipični:

Klozapin (Leponex)

Olanzapin (Zyprexa)

Risperidon (Risperdal)

Kvetiapin (Seroquel)…

Učinkujejo na dopaminske in serotoninske receptorje

Stabilizacijsko in vzdrževalno zdravljenje

Trajanje zdravljenja:

– po prvi epizodi najmanj dve leti

– po drugi epizodi najmanj pet let

– po tretji ni vseh ostalih doživljenjsko

Uspešnost zdravljenja je odvisna od:

Učinka zdravila

Prenosljivosti zdravila

Sodelovanja bolnika

Dejavniki tveganja za opuščanje zdravljenja vezani na zdravila

Neželeni učinki:

– Ekstrapiramidni sindrom (akatizija, parkinsonizem, distonija, tresenje..)

– metabolni sindrom (visoka telesna teža)

– zaspanost

– omotica

– nevtropenija (nizke vrednosti belih krvničk)…

Zapleteno jemanje

Negativni odnos do zdravil

Sodelovanje pri jemanju zdravil je ključnega pomena v poteku zdravljenja

Verjetnost, da pride do recidiva psihoze pri nezdravljenih bolnikih s shizofrenijo je 10% na mesec

(Ne) sodelovanje pri zdravljenju akutne psihoze je odvisna od :

Neželeni učinki zdravil, mladi, moški, socialno neaktivni, visoka izraženost simptomov..

Pomanjkanje uvida:

– nevrokognitivni deficit

– zanikanje, kot obrambni mehanizmi

Vzdrževalno in stabilizacijsko zdravljenje

Cilji:

preverjanje in zdravljenje preostale simptomatike

Spodbujanje uvida v bolezen

Ugotavljanje zgodnjih znakov relapsa

Ugotavljanje stranskih učinkov

Ugotavljanje in preprečevanje komorbidnosti

Psihosocialne intervencije

Delo s svojci