- Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege - https://www.zdravstvena.info/vsznj -

Arterijska hipertenzija – povišan krvni tlak

Arterijska hipertenzija ali povišan krvni tlak je najpogostejše srčno-žilno bolezensko stanje, za katerim boleha 1,5 miljarde ljudi po vsem svetu in nenehno škodi pomembnim organom ali organskim sistemom (Accetto in Salobir, 2009).

Na zvišan krvni tlak se posumi, kadar je pri pacientu izmerjen krvni tlak višji od 140/90 mmHg. Pacienta se na kontrolno merjenje krvnega tlaka naroči vsaj še 2x, priporočljivo je, da takrat krvni tlak izmeri tudi medicinska sestra. Nato zdravnik določi stopnjo arterijske hipertenzije. Zvišan krvni tlak ni problem, ki bi ga samo zdravili in nato ignorirali. Je stanje, ki ga moramo nadzirati celo življenje. Z večanjem krvnega tlaka se veča, tudi tveganje za srčno-žilne bolezni. Arterijska hipertenzija je med najpogostejšimi dejavniki tveganja za srčni infarkt skupaj z hiperholerestomijo, kajenjem in sladkorno boleznijo (Bulc, 2011).

KAJ JE KRVNI TLAK

Arterijski krvni tlak je pritisk krvni na stene arterij v času sistole in sistole. Z merjenjem ugotovimo višino krvnega tlaka v srednje velikih arterijah. Na višino krvnega tlaka vplivajo: potisna sila srca, hitrost utripanja srca, širina krvnih žil, količina in viskoznost krvi. Za pravilno delovanje potrebujejo vsa tkiva in organi v našem telesu neprestano oskrbo s kisikom in ostalimi hranljivimi snovi. Vse to jim dostavi kri, ko jo srce črpa po zapleteni mreži ven in arterij. Pri tem je zelo pomemben tlak, pod katerim potuje kri skozi žile (Brverer, 2010). V hemodinamskem smislu je krvni tlak odvisen od perifernega upora v arterijah in minutnega volumna srca (Bulc, 2011).

Ko se levi ventrikel med sistolo skrči, potisne kri v aorto in arterije na periferiji. Tlak v teh žilah se strmo zviša do najvišje mere, ki jo imenujemo sistolični krvni tlak. Pred diastolo se levi ventrikel razpre, tlak v aorti in perifernem žilju se postopoma zniža do najnižje mere – diastoličnega krvnega tlaka (Bulc, 2011).

Razvrstitev arterijske hipertenzije:
Sistolični tlak (mmHg)
Diastolični tlak (mmHg)
Optimalen krvni tlak
< 120
< 80
Normalen krvni tlak
< 130
< 85
Visoko normalen krvni tlak
130 – 139
85 – 89
Hipertenzija
≥ 140
≥ 90
Razred 1 (blaga)
140 – 159
90 -99
Razred 2 (zmerna)
160 – 179
100 – 109
Razred 3 (huda)
≥ 180
≥ 110
Vir: Accetto et. al. (2008, str. 349)

DEJAVNIKI ZA POJAV ARTERIJSKE HIPERTENZIJE

Dejavnike za pojav arterijske hipertenzije delimo na notranje (intrizične); spol, starost, genetika, nosečnost, rasa, na te nimamo vpliva in na zunanje (ekstrizične), na katere lahko vplivamo z zdravim življenjskim slogom, z več gibanja in opustitvijo škodljivih navad (Brever, 2010).

·         Genetika

·         Debelost

·         Slaba prehrana

·         Kajenje, kofein in alkohol

·         Hipertiroza ali hipotiroza

·         Starost in spol

·         Rasa

·         Nosečnost

·         Prenehanje jemanja zdravil (Breverer, 2010).

ZDRAVLJENJE ARTERIJSKE HIPERTENZIJE

Zdravljenje je v večini primerov doživljenjsko. Zdravljenje arterijske hipertenzije je dobra naložba v življenjsko prihodnost, zdravljenj pacient ima manjšo možnost za razvoj srčno-žilnih bolezni in verjetno manjšo možnost za nastanek demence; kar pomeni daljše in kvalitetnejše življenje. Cilj zdravljenja arterijske hipertenzije je zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi srčno-žilnih in ledvičnih bolezni. Pri vseh pacientih je cilj doseči krvni tlak pod 140/90 mmHg. Načini zdravljenja povišanega krvnega tlaka so:

Farmakološki ukrepi

Antihipertenzivno zdravilo se izbere glede na prisotne dejavnike tveganja in prizadetost tarčnih organov in druge pridružene bolezni. Če pacient potrebuje samo eno vrsto zdravilo za zdravljenje arterijske hipertenzije, govorimo o monoterapiji, toda največkrat je potrebno kombinirano zdravljenje arterijske hipertenzije (Bulc, 2011).

Nefarmakološki ukrepi

·         Zmanjšanje in stabilizacija telesne teže

·         Zmanjšan vnos soli

·         Uravnotežena zdrava prehrana

·         Redna telesna aktivnost in gibanje

·         Počitek in spanje

·         Sprostitev in družabnost (Bulc, 2011).

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

KAKO PRAVILNO IZMERIMO KRVNI TLAK?

Merimo sedečemu preiskovancu, manšeto namestimo na nadlaket ene roke v višini srca. Roka naj počiva na mizi, pazimo da mišice v roki niso napete. Preiskovanec naj pred meritvijo 15 minut počiva, pol ure prej naj ne je, ne pije poživljajočih napitkov, ne kadi. Sečni mehur naj ima izpraznjen. Preiskovanca prosimo, naj se popolnoma sprosti, saj zaradi vznemirjenja arterijski tlak lahko naraste tudi za 30 mmHg. Velike napake pri merjenju arterijskega krvnega tlaka lahko nastanejo, če uporabimo manšeto, ki za danega preiskovanca ni ustrezno velika. Pazimo, da je označeni del manšete (senzor) nameščen na arterijo in da preiskovancu zavihan rokav oblačila ne stiska nadlakti. Izmerimo na obeh rokah in zapišemo obe vrednosti, vendar pri drugih preiskavah (npr. EKG) uporabimo najvišjo izmerjeno vrednost krvnega tlaka Potočnik, 2010).

Pomembna je zdravstvena vzgoja bolnika, ki ima težave s krvnim tlakom, zato mu priporočamo, da si krvni tlak meri tudi doma in piše dnevnik meritev. Poučimo ga o pravilnem merjenju in o pravilni namestitvi manšete (prava velikost, nameščena naj bo na nadlahti, obrnjena na pravilno stran). Tlaka naj ne meri takoj po telesni aktivnosti, počaka naj vsaj  15 do 30 minut. Povemo mu, naj med merjenjem ne govori in se ne premika (Potočnik, 2010).

NAČINI MERJENJA KRVNEGA TLAKA

Avskultacijska metoda – tlak merimo s pomočjo manšete za merjenje krvnega tlaka (napolnjena je z zrakom) in stetoskopom.

Elektronski merilec krvnega tlaka – pacientu namestimo manšeto, aparat sam izmeri krvni tlak.

Palpacijska metoda – nam daje le vrednost sistoličnega arterijskega tlaka. Pulz tipamo na radialni arteriji in napihnemo manšeto. Takoj ko je tlak v manšeti višji kot v arteriji, pulza ne tipamo več (Klasinc et. al., 2007).

KRITIČNO MNENJE

Krvni tlak je ena izmed vitalnih funkcij. Merjenje krvnega tlaka je izrednega pomena pri nadzoru življenjskih funkcij pacienta. Znano je, da je povišan krvni tlak kronična nenalezljiva bolezen, ki je v sodobne svetu močno razširjena. Arterijska hipertenzija je znana, tudi kot tihi ubijalec, saj se navadno ne kaže izrazitimi znaki. Velikokrat je diagnoza arterijske hipertenzije odkrita naključno, med preventivnimi pregledi. Pri merjenju krvnega tlaka v zdravstveni ustanovi, moramo v zakup vzeti dejstvo, da se pacienti bojijo kaj se bo zgodilo, zato imajo pogosto povišan krvni tlak. Med opravljanjem klinične prakse v Urgentni ambulanti Klinike Golnik, sem imela priložnost meriti krvni tlak pacientom. Veliko pacientov je imelo že pred obravnavo med medicinskimi diagnozami arterijsko hipertenzijo. Tudi pri meritvah krvnega tlaka je pogosto šlo za manjša odstopanja, ki pa pacienta neposredno življenjsko ne ogrožajo.  Menim, da je pravilno merjenje krvnega tlaka, ki vključuje ustrezno psihično in fizično pripravo pacienta ključnega pomeni, da dobimo realno vrednost krvnega tlaka. Po končanem merjenju je izredno pomembno, da manšeto razkužimo z ustreznim razkužilnim sredstvom.

LITERATURA

Accetto R. in Salobir B. 2009 Epidemiologija arterijske hipertenzije. Sekcija za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega združenja.

Accetto R., Brguljan – Hitij J., Dobovišek J., Dolenc P. in Salobir B. 2008. Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije. Ljubljana: Zdravniški vestnik 2009, p. 349 – 263.

Breverer M. 2010. Premagovanje visokega krvnega tlaka: popolni doplonilni zdravstveni program. Maribor: Videotop.

Bulc M. 2011. Ali so Slovenske smernice za arterijsko hipertenzijo primerne za primarno raven? Sekcija za družinsko medicino Slovenskega zdravniškega združenja.

Potočnik N. 2010. Arterijski krvni tlak. In: Potočnik N., (ured.). Vaje iz fiziologije. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. p.  12-15.

Rozman M., Kisner N., Klasin M.  in Vrečko Pernat S.  2006. Zdravstvena nega 2. Ljubljana: Založba Pivec. p. 51-53.